íti grém
in grèm
nedovršni in dovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
kdo/kaj premikati se s korakanjem Šel je (po prehodu za pešce).1.1.
kdo/kaj premikati se kod / kam v določeno smer sploh
Ko gre vlak (skozi tunel), je treba zapreti okna.
2.
kdo/kaj premikati se na/v kaj / kam Vsak dan gre na pokopališče.2.1.
kdo/kaj premikati se k/h komu/čemu / na/v/po kaj
Šel je k sorodnikom na obisk.
2.2.
kdo/kaj izraža usmerjenost k čemu / na/v/po kaj
Šel je k izpitu.
3.
kdo/kaj premikati se iz/z/od koga/česa / od kod
Čas je, da gredo od tod.
4.
knjižno pogovorno kdo/kaj pojavljati se iz/do česa / od kod , premikati se iz/do česa / od kod/ v kaj / kam Iz dimnika gre dim.4.1.
kdo/kaj premi kaj oč se pojavljati
Že tri dni gre dež.
4.2.
kdo/kaj širiti se od—do česa / v/na kaj / po kom/čem / kam / kod
Novica je šla od vasi do vasi.
5.
knjižno pogovorno kdo/kaj potegniti, seči, vrtati čez/skozi/v/na koga/kaj / po kom/čem / kam / kod
Šel je /z roko/ čez čelo.
6.
knjižno pogovorno kaj teči, delovati
Stope so še vedno šle.
7.
knjižno pogovorno kaj biti speljan od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Železnica gre mimo kraja.
8.
kaj obstajati, dogajati se
Gibanje gre /v krogu/.
9.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj9.1.
biti usmerjen v/na kaj / kam
Šli so v boljšo prihodnost.
9.2.
biti v stanju usmerjenosti pred/na/v kaj / kam
Ura gre naprej/nazaj.
9.3.
pridružiti se k/h komu/čemu , vstopiti v/med koga/kaj
Šel je k partizanom/tabornikom.
10.
knjižno pogovorno kaj biti dostopno, razumljivo komu Matematika mu ne gre.10.1.
kaj biti všeč, tekniti komu
Meso mu gre, polenta mu ne gre.
11.
knjižno pogovorno kaj biti določeno, pripadati komu
Delež gre podjetju.
12.
kdo/kaj biti glede na obseg, količino postavljeno v kaj V sobo gresta le miza in kavč.12.1.
kdo/kaj biti glede na velikost, obliko postavljeno v/na kaj
Ta ključ gre v ključavnico, te rokavice ne gredo na njegove roke.
12.2.
kdo/kaj biti glede na estetske lastnosti postavljeno k čemu
K tej obleki gredo /kot edini ustrezni/ visoki čevlji.
12.3.
kdo/kaj biti glede na kvaliteto postavljeno v kaj
To gre v tretji kakovostni razred.
13.
brezosebnobiti nedopustno kaj
Ne gre dvomiti o tem.
14.
knjižno pogovorno kdo/kaj nepričakovano narediti kaj
Ti mu greš takole nagajati.
15.
knjižno pogovorno kaj miniti, minevati
Čas (mu) gre počasi.
16.
knjižno pogovorno kaj porabiti, potrošiti To blago je že zdavnaj šlo.16.1.
kaj uničiti se, pokvariti se
Guma je šla.
vodíti vódim
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj peljati koga/kaj na/v/skozi kaj / po/na čem / kod / kam
Strežniki vodijo bolnike na preglede.
2.
kdo/kaj usmerjati koga/kaj Vodi slepega človeka.2.1.
kdo/kaj usmerjati koga/kaj
Sprevod je vodil zastavonoša.
3.
kdo/kaj usmerjati koga od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Pogosto vodi domov svoje prijatelje.
4.
kdo/kaj usmerjeno premikati kaj od—do/iz koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Vodil je čoln mimo čeri.
5.
kdo/kaj upravljati koga/kaj
Prvak /dobro/ vodi stranko.
6.
kdo/kaj upravljati koga
/Moralno-etično/ vodi mladino.
7.
kdo/kaj ciljno upravljati koga za koga/kaj
Vodi ga skrb za otroka.
8.
knjižno pogovorno kaj biti speljan od—do/iz/mimo koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Cesta vodi mimo šole.
9.
čustvenostno, preneseno kdo/kaj ciljno upravljati koga/kaj od—do/iz koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Pisec vodi bralca skozi zgodovino teh krajev.
10.
preneseno kaj delati, povzročati od—do/iz koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Delo vodi do uspeha.
11.
kdo opravljati kaj
/Redno/ vodijo evidenco o prebivalstvu.
12.
publicistično kdo/kaj biti na prvem mestu
Vodi mlajši kolesar.
13.
publicistično, v oslabljenem pomenu kdo/kaj določati kaj 'dejavnost'
Sedaj vodijo pogajanja (z drugimi državami).
14.
iz letalstva kdo/kaj usmerjati koga/kaj
Kontrola letenja vodi letalo.
15.
iz alpinistike kdo/kaj usmerjati koga/kaj
Najizkušenejši vodi navezo.
16.
iz gledališča kdo/kaj upravljati koga/kaj
Vodijo lutke.
17.
iz koreografije kdo/kaj usmerjati koga pri čem
Pri plesu vodi moški.
18.
iz radiotehnike kdo/kaj upravljati kaj
Vodijo oddaje.
19.
iz športa kdo/kaj usmerjati kaj
Vodi žogo.
20.
iz vojaštva kdo/kaj usmerjati kaj
Naprave vodijo izstrelek.
preživéti -ím
dovršni glagol,
elementarni (tvorni/netvorni) glagol1.
kdo prebiti kaj pri/s kom / kje / kdaj Mladost je preživel v domačem kraju.1.1.
kdo prebiti kaj
Mladost je preživel /v revščini/.
1.2.
kdo prebiti kaj / koliko česa
Preživel je lepe čase.
2.
navadno z nikalnico kdo prebiti kaj do konca
Nesrečo so preživeli trije potniki.
3.
kdo/kaj časovno preseči koga/kaj
Oče je preživel sina.
dobíti -ím
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj začeti imeti kaj / koliko česa
Povsod kaj dobi.
2.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj začeti imeti kaj 'stanje/lastnost/pojav'
Dobil je bolezen.
3.
kdo/kaj sprejeti kaj / koliko za kaj
Koliko si dobil za avto, delo.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti uspešen v prizadevanju doseči koga/kaj kakšnega/kakšno /za koga/kaj / v/na/po čem / kje / kdaj
Dobil je delo v tovarni.
5.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uspešno najti, ujeti koga/kaj
Vlomilca so kmalu dobili.
6.
v posplošenem pomenu kdo/kaj napraviti koga/kaj iz/od česa / v/na kaj / v/na/po/ob čem / od kod / kam / kje Dobili so ga iz ječe.6.1.
kdo/kaj napraviti koga/kaj kot rezultat iz/od česa / v/na/po/ob/pri čem /od/iz kod / kje
Po delitvi dobijo pet.
7.
v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti koga/kaj na razpolago v/pri/ob/po/na kom/čem kje / kdaj
Vstopnice so dobili pri blagajni.
8.
v pomožniški vlogi kdo/kaj označevati koga/kaj
Dobil je odgovor/plačilo.
opráviti -im
dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj narediti kaj 'kako opravilo, delo, dejanje'
Opravil je izpit in tečaj.
2.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj narediti kaj 'kako opravilo, delo, dejanje'
Opravili so nakupe, poizvedbe, analize, vožnjo, polet.
3.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj biti uspešen
Tam ne bo /dosti/ opravil.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj končati
Fant je /slabo/ opravil (pri zdravniku).
5.
v posplošenem pomenu kdo napraviti koga/kaj
/Hitro/ se je opravil.
6.
iz alpinistike, v oslabljenem pomenu kdo/kaj narediti kaj 'kako opravilo, delo, dejanje'
Opravili so ponovitev smeri.
7.
iz fizike, v oslabljenem pomenu kdo/kaj narediti kaj 'kako opravilo, delo, dejanje'
Stroj opravi določeno delo.
8.
iz matematike, v oslabljenem pomenu kdo/kaj narediti kaj 'kako opravilo, delo, dejanje'
Stroj je opravil določeno računsko operacijo.
9.
iz religije, v oslabljenem pomenu kdo/kaj narediti kaj 'kako opravilo, delo, dejanje'
Pred prazniki so opravili spoved.
10.
iz strojništva, v oslabljenem pomenu kdo/kaj narediti 'kako opravilo, delo, dejanje'
Mehanizem opravi določeno pot.
príti prídem
dovršni glagol,
glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
kdo/kaj premakniti se s korakanjem do/mimo koga/česa / proti komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam / kod
Ko je prišel do mostu, je počil strel.
2.
kdo/kaj z določenim namenom premakniti se iz/od koga/česa / k/h komu/čemu / na/v/po/pod/nad kaj / od kod / kam
Iz hiše je prišla gospodinja.
3.
kdo/kaj pri-/prestopiti k/h komu/čemu v kaj / ed koga/kaj
Več novih pevcev je prišlo k zboru.
4.
kaj pojaviti se do koga/česa / na/v kaj / kam Do nje so prišle neresnične govorice.4.1.
kdo/kaj pojaviti se do koga/česa / na/v kaj / kam
Pri deklamiranju je prišla do zadnje kitice.
5.
navadno v 3. osebi kaj izražati začetek nastopitve (Na obraz) ji je prišel čuden izraz.5.1.
izražati začetek nastopitve od—do/iz koga/česa / v/na koga/kaj / po/pri/v/na/ob kom/čem / pod/nad/pred/med/za kom/čim / kam / kod / kdaj / do kdaj
Prišlo je do odpoklica čet.
5.2.
izražati začetek okoliščin
Včasih /ravno tako/ pride.
6.
kaj umestiti se k/h komu/čemu čez/skozi/v/na/za koga/kaj / po/pri/v/na/ob kom/čem / pod/nad/pred/med/za kom/čim / kam / kod / kdaj
Stol pride k mizi.
7.
knjižno pogovorno kdo/kaj stati/veljati koliko / koliko česa
Obrtniki (ga) pridejo tri mesečne plače.
8.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj je stanjskem, lastnostnem razmerju do/iz koga/česa / k/h komu/čemu / v/na/za koga/kaj / kam Zahteva ni prišla do izraza.8.1.
nekaj izražati komu/čemu stanje
Prišlo mi je slabo.
9.
iz religije kdo/kaj pri-/prestopiti v kaj / kam
Prišla je v nebesa.
10.
iz športa kdo/kaj pri-/prestopiti v kaj / kam
Moštvo je prišlo v finale.
vléči vléčem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj usmerjeno premikati koga/kaj
Konj /dobro/ vleče (navzgor).
2.
kdo/kaj usmerjeno premikati koga/kaj po podlagi
Za seboj je vlekla dolgo ogrinjalo.
3.
kdo/kaj usmerjeno premikati koga/kaj / s kom/čim po kom/čem / kod
Vlekel je čopič po platnu.
4.
kdo/kaj usmerjeno premikati koga/kaj iz/z/s koga/česa / od kod
Vlekel je zamašek iz steklenice.
5.
kdo/kaj premeščati koga/kaj k/h komu/čemu / na/v kaj / kam
Iz nagajivosti (mu) je vlekel kapo na oči.
6.
kdo/kaj delati koga/kaj večje/širše
Vleče tkanino.
7.
kdo/kaj s težavo premeščati koga/kaj
Vso garderobo je vlekla (na počitnice).
8.
kdo/kaj z dihanjem zajemati kaj vase
Vleče dim vase.
9.
čustvenostno kdo/kaj zajemati
Mladič zadovoljno vleče (dudo/mleko).
10.
navadno v 3. osebi nekaj premikati se
Veter /prav nadležno, skoraj kot burja/ vleče.
11.
kaj odvajati dim
Peč /dobro/ vleče.
12.
navadno čustvenostno kaj trajati
Godbeniki so /preveč/ vlekli.
13.
kdo/kaj zavajati koga/kaj
/Pošteno/ ga je vlekel.
14.
kdo/kaj zanimati koga/kaj
/Precej/ ga vlečejo stari gradovi.
15.
knjižno pogovorno kdo/kaj dobivati kaj
Vleče lepo plačo.
16.
iz narodopisja kdo/kaj usmerjeno premikati kaj po podlagi
Dekle je moralo vleči ploh.
zalíti -líjem
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj narediti kaj bolj vlažn-ega/-o
Zalila (jim) je cvetje (s postano vodo).
2.
kdo/kaj narediti kaj ‘hrano/pijačo’ bolj redko, mokro
Omako si je zalila (z belim vinom).
3.
kdo/kaj narediti kaj polno
Zidarji so zalili vse špranje v zidu.
4.
kdo/kaj narediti koga/kaj nevidn-ega/-a/-o
Reka je zalila travnik /čez in čez/.
5.
kdo/kaj narediti kaj polno
Zidarji so zalili drogove (z betonom).
6.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kaj opazno čustveno prizadeti kaj
Pot (ji) je zalil obraz.
7.
čustvenostno kdo/kaj narediti kaj bolj slavnostno
Novorojenca so /izdatno/ zalili.
8.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kaj opazno čustveno zajeti koga/kaj
Zalila jo je groza.
živéti -ím
nedovršni glagol,
elementarni (tvorni/netvorni) glagol1.
kdo/kaj biti, obstajati
Vse, kar živi, /nujno/ potrebuje hrano.
2.
kdo/kaj biti, bivati, eksistirati, obstajati
Živi (v preteklosti).
3.
kdo/kaj delovati, biti v delovnem stanju Živi /na škodo/žalost sorodnikov/.3.1.
kdo/kaj shajati
/Komaj še/ živi /brez hrane/.
3.2.
kdo/kaj shajati
Živijo /kratko, od marca do oktobra/.
4.
kdo/kaj biti, rasti v/na/pri/ob čem / pod/nad/med čim / kje 'v svojem življenjskem okolju' Raki živijo v potokih.4.1.
kdo/kaj bivati, eksistirati, obstajati, prebivati/stanovati v/na čem / pri/ob kom/čem / s/pod/nad/med kom/čim / kje
Živi na deželi/v mestu.
5.
kdo shajati, preživljati se s čim Živi /samo/ z invalidnino.5.1.
kdo shajati, preživljati se od česa
Živi od izdelovanja suhe robe.
6.
knjižno pogovorno kdo preživljati, vzdrževati koga
/Kot navadni delavec/ živi ženo in otroke (z eno nizko plačo).
7.
čustvenostno kaj vplivati (V svojih delih) /večno/ živijo.7.1.
kaj uveljavljati se
Glasba /še kako/ živi (zunaj dvoran).
8.
čustvenostno kdo/kaj pojavljati se
Dogodek /zaradi bogatega družabnega življenja/ še naprej živi (v ljudskem izročilu).
9.
neobčevalno knjižno kdo uresničevati kaj
/Kot pravi raziskovalec in mislec/ živi svet/filozofijo/preteklost.
bíti2 sem
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj obstajati, eksistirati Tak kralj je res bil.1.1.
kaj obstajati, eksistirati iz česa
Je iz kamnov/delov/sestavin.
2.
kaj dogajati se, vršiti se
(V Kamniku) je bil semenj.
3.
kdo/kaj nahajati se sredi česa / v/na/po/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kod / kje Hiša je sredi polja.3.1.
kdo/kaj imeti v kom/čem / kje
V vsakem človeku je nekaj dobrega.
3.2.
kdo/kaj udeleževati se na/v/pri čem / kje
Bil je na proslavi/zabavi, pri pouku/sestanku.
4.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti stanje, lastnost koga/česa / proti komu/čemu / za/ob koga/kaj / s kom/čim
Je brez pameti.
5.
brezosebno, v oslabljenem pomenuoznačeno kaj
Bilo je mraz/škoda/čudno/prav.
6.
brezosebno, v oslabljenem pomenuoznačena naklonskost komu/čemu
Tu mu je biti.
7.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj označen
Dekle je učiteljica.
dáti dám
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj usmeriti koga/kaj k/h komu/čemu drugemu
Dal jim je svojo knjigo.
2.
kdo/kaj napraviti določiti koga/kaj
Dal je svoj delež (za posodobitve).
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj narediti/ustvariti komu/čemu kako lastnost
Besedi je dal nov pomen.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj namensko premakniti koga/kaj v/na kaj / kam
Predlog so dali na glasovanje.
5.
knjižno pogovorno kdo/kaj plačati za/na kaj
Koliko je dal za avto?
6.
kdo/kaj ustvariti kaj kot rezultat Nekatere rude dajo velik odstotek železa.6.1.
kdo/kaj povzročiti kaj
Obiski bodo dali boljši zaslužek.
6.2.
kdo/kaj oblikovati kaj
Podatki dajo visoko številko.
7.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj določiti, izraziti lastnost, dejavnost
Dal (mu) je brco/klofuto.
8.
v posplošenem pomenu kdo/kaj postaviti/pritrditi/vložiti/poklicati koga/kaj na/v kaj / kam
Knjigo je dala na mizo.
9.
navadno z nikalnico kdo/kaj ne dovoliti komu/čemu koga/česa
Razmere mu ne dajo delovati.
10.
kdo/kaj ukazati/naročiti kaj Dal je poklicati k sebi služabnike.10.1.
kdo/kaj želeti/prositi kaj
Dajta kupiti liter vina.
délati -am
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj telesno/duševno delovati
Delajo in počivajo.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delovati proti komu/čemu / za koga/kaj / pri/na/v/po/ob čem , s kom/čim Dela proti svoji vesti.2.1.
kdo/kaj nasprotovati proti komu/čemu
Delajo proti teroristom.
2.2.
kdo/kaj prispevati, prizadevati si za/v koga/kaj
Delajo v korist človeštva.
2.3.
kdo/kaj razvijati, sodelovati, delovati pri/na/v čem
Dela pri društvu.
2.4.
kdo/kaj usmerjati, upravljati, organizirati se s kom/čim
Delajo z mladino.
3.
kdo/kaj izražati delovni odnos pri/na/v/po/ob čem / s kom/čim
S knjigami /spoštljivo/ delajo.
4.
kdo/kaj proizvajati, izdelovati kaj
Delajo stroje/čevlje/čipke.
5.
v pomožniški vlogi,
kot vez kdo/kaj določati, izražati kaj 'delovanje, dejavnost' Delajo korake/grehe /kupčije.5.1.
kdo/kaj se določati, izražati kot kaj 'dejavnost'
Dela kot skladiščnik.
6.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj določati, izražati koga/kaj kaj / kakšnega/kakšno 'lastnost'
Frizura jo dela mladenko in sploh mlajšo.
7.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj določati, izražati komu/čemu kaj 'odnos'
Dela mu žalost/veselje.
drobíti -ím
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj deliti koga/kaj
Mati (jim) je žgance drobila (v kavo).
2.
kdo/kaj hoditi s kratkimi, hitrimi koraki premikati se s korakanjem
Otrok je drobil /zraven matere/ (proti hiši).
3.
čustvenostno kdo/kaj z živahnim govorjenjem, oglašanjem lahkotno izražati kaj / o čem
Kar naprej je /brez razmisleka/ nekaj drobila.
4.
čustvenostno kdo/kaj po malem, počasi jesti kaj
/Počasi in z užitkom/ je drobil velik kos kruha.
5.
čustvenostno kaj ena kom erno kratko, hitro udarjati v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob/na čem / pred/med/za/med kom/čim / kod / kam / kje
Dež je drobil na pločevinaste strehe.
6.
iz lovstva kaj peti začetni del speva
Divji petelin drobi.
7.
iz matematike kdo pretvarjati višje merske enote v nižje pri/po/ob čem / pred/med/za čim / kje / kdaj
Pri računanju enačb drobi.
napráviti -im
dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj izdelati, proizvesti, ustvariti, pripraviti kaj Napravili so cesto.1.1.
kdo/kaj določi koga/kaj / komu/čemu kaj / kakšnega/kakšno 'lastnost'
Ta frizura jo napravi mlajšo.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti kaj 'opravilo, delo' To bom že sama /dovolj dobro/ napravila.2.1.
kdo/kaj narediti kaj
To je že /večkrat/ napravil.
2.2.
kdo/kaj uresničiti kaj 'kako opravilo, delo, dejanje'
Napravil je gib, korak.
3.
kdo/kaj končati, dokončati kaj
Ne ve, kdaj bo lahko napravil sliko.
4.
kdo/kaj povzročiti kaj 'kako dejanje'
Kaj (mu) je napravil.
5.
kdo/kaj pokazati odnos s kom/čim
/Grdo/ si napravil s knjigo.
6.
v posplošenem pomenu kdo/kaj opraviti koga/kaj
/Lepo/ je napravila otroka.
7.
iz lovstva kdo izstreliti kaj 'dva zaporedna strela'
Napravil je dvojec.
8.
iz religije, v oslabljenem pomenu kdo/kaj pokrižati
Napravil je križ nad prisotnimi.
pádati -am
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj prihajati v drug položaj iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Žito pada v posodo.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj zaradi lastne teže premikati se navzdol iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob/na čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
V hribih bo padal sneg.
3.
kaj pojavljati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob/na čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje Svetloba pada na mizo.3.1.
Na zemljo /počasi/ pada noč.
4.
knjižno pogovorno kdo/kaj nenapovedano drug za drugim prihajati iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Z bojišč so v centre padale nasprotujoče si novice.
5.
v posplošenem pomenu kaj biti nižje v smeri navzdol iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob/na čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Brki (mu) padajo čez ustnice.
6.
kdo/kaj v precejšnji meri nižati se
Vpliv (mu) pada.
7.
v posplošenem pomenu kdo/kaj drug za drugim biti osvojen/-n-o, izgubljati veljavo
Mesta so padala /brez odpora/.
8.
kdo/kaj drug za drugim biti ubit
(Na fronti) so padali možje in fanje.
9.
v oslabljenem pomenu kaj biti izrečeno
Med streljanjem so /glasno/ padali ukazi.
10.
knjižno pogovorno, čustvenostno, preneseno kaj časovno večkrat priti na kaj
Prazniki padajo na različne dneve.
11.
iz matematike kaj označevati hkratno večanje neodvisne spremeljivke in manjšanje odvisne spremenljivke
Funkcija pada.
postáviti -im
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati koga/kaj blizu/sredi česa / k/h komu/čemu na/v/ob/med/pod/skozi koga/kaj / kam
Svetilko je postavila na mizo.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati koga/kaj v določeno držo sredi/okoli/okrog česa / k/h komu/čemu na/v/ob/med/pod/pred/skozi koga/kaj / kam
Učence je postavila v vrsto.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti kaj
Postavil (jim) je šolo in bolnico.
4.
kdo/kaj določiti, izbrati koga/kaj za/na/nad/ob koga/kaj
Postavili so ga za razsodnika.
5.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj izraziti pred/ob kaj
Učitelj (mu) je postavil tri vprašanja.
6.
kdo/kaj narediti kaj
Postavili so novo dramsko delo.
7.
kdo/kaj določiti kaj
Postavili so visoke norme.
8.
kdo/kaj dati kaj pred/na koga/kaj
Jed je postavila na mizo.
9.
iz prava kdo/kaj dati koga/kaj izven koga/česa
Postavili so ga izven zakona.
10.
iz jezikoslovja kdo/kaj dati kaj v kaj
Pridevnik je postrebno postaviti v ženski spol.
11.
iz športa kdo/kaj doseči kaj
Postavila je svetovni rekord.
díhati -am
nedovršni glagol,
stanjski (telesni) glagol,
elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov1.
kdo/kaj zajemati zrak v pljuča in ga iz njih iztiskati
/Težko/ diha /kot kovaški meh/.
2.
kdo/kaj z odprtimi usti rahlo iztiskati zrak proti komu/čemu / v/na/skozi/čez kaj / na/v/po čem / kam / kod
Dihala si je v roke.
3.
čustvenostno kdo vdihavati kaj / koliko česa
/Hlastno in z navdušenjem/ je dihala gorski zrak.
4.
čustvenostno,
v posplošenem pomenu kdo/kaj živeti, bivati Vse, kar diha, se veseli pomladi.4.1.
kdo/kaj živeti, bivati za koga/kaj
Diha le še za svoje delo in za svoje otroke.
5.
čustvenostno kaj prihajati iz/z/s koga/česa / od kod
Iz fanta je dihalo zadovoljstvo.
6.
čustvenostno kaj prinašati kaj proti komu/čemu / v/na/skozi/čez kaj / na/v/po čem / kam / kod
Gozd diha prijeten hlad po bližnjih pašnikih.
fiksírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj namestiti kaj na kaj / kam
Na streho so (z vijaki) fiksirali anteno.
2.
čustvenostno kdo/kaj določiti kaj
/Končno/ si uspeli fiksirati datum ekskurzije.
3.
iz biologije, iz kemije kdo/kaj obdelati, obravnavati kaj
Snov so fiksirali (s formalinom).
4.
iz gledališča kdo/kaj obdelati, obravnavati kaj
Nekaj mesecev pred uprizoritvijo so fiksirali besedilo.
5.
iz medicine kdo/kaj namestiti kaj
Zlomljeni ud so fiksirali (z ustreznimi opornicami).
6.
iz šaha kdo/kaj namestiti kaj
Fiksiral je kmeta.
7.
iz tekstilstva kdo/kaj obdelati kaj
Tkanino so fiksirali /s toplotnim in kemičnim postopkom/.
8.
iz umetnosti kdo/kaj obdelati kaj
Barvo je fiksiral (z zaščitnim premazom).
govoríti -ím
nedovršni glagol,
glagol govorjenja1.
kdo/kaj oblikovati besede, stavke z govorilnimi organi Govori /kot navit/.1.1.
kdo/kaj biti sposoben oblikovati besede, stavke z govorilnimi organi
Naša papiga govori.
2.
kdo/kaj z govorjenjem izražati, posredovati kaj / o čem Kar naprej je nekaj govorila.2.1.
kdo/kaj z jezikovnimi sredstvi izražati kaj / o čem
Avtor govori o tem vprašanju /z zaskrbljenostjo/.
3.
kdo/kaj znati, obvladati kaj 'jezik'
Govori šest jezikov.
4.
kdo/kaj neposredno podajati v javnosti
Na sestanku je /kot vodilni izvedenec/ govoril (o trenutnih razmerah).
5.
navadno v 3. osebi kdo/kaj širiti kaj / o čem O njem govorijo čudne stvari.5.1.
nekdo/nekaj širiti kaj / o čem
O tem se je govorilo, da je praktično neuresničljivo.
5.2.
kdo/kaj izražati kaj / o čem
Pohištvo govori o dobrem okusu lastnikov.
6.
oseba v množini/dvojini kdo/kaj izmenjavati mnenja, misli o čem /Vneto/ so govorili o vsakdanjih stvareh.6.1.
nekdo izmenjavati mnenja, misli o čem
O teh stvareh se javno govori in piše.
7.
čustvenostno, navadno osebek v dvojini ali množini kdo/kaj biti v normalnih odnosih
Soseda spet ne govorita.
hodíti hódim
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
kdo/kaj premikati se s korakanjem Hodi že /brez bergel/.1.1.
nekdo/nekaj imeti ustaljeno navado premikati se
(Po tem delu mesta) se lahko hodi.
1.2.
kdo/kaj potovati mimo/od—do/iz/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/med/nad/pod/za kom/čim / kod / od/do kod / kje
Ljudje veliko hodijo po svetu.
2.
kdo/kaj ponavlja pot na/v/čez/skozi/med kaj / po čem / k/h komu/čemu / kam / kod Pogosto hodi čez mejo.2.1.
kdo/kaj je usmerjen na/v kaj , k/h komu/čemu / po čem / kam / kod
Hodi na delo / na plese / na sestanke / na sprehode / po gobe.
3.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti kakšen
Hodi bos.
4.
v zvezi s pot, čustvenostno kdo/kaj usmerjati se, ravnati se v kaj / po čem / kod
Hodi po čudnih potih.
5.
z nikalnico kdo/kaj iti iz/od česa / k/h komu/čemu / v/na kaj / kam / od/do kod / kod
Naj ne hodijo iz hiše / od doma.
izločíti in izlóčiti -im
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj vzeti kaj / koliko česa
/Zaradi boljšega okusa/ so (pečenki) izločili kosti.
2.
kdo/kaj vzeti koga/kaj
/S sušenjem/ so izločili vodo (iz sadja).
3.
kdo/kaj zanikati koga/kaj
Kritik je /zaradi ideoloških zadržkov/ (iz antologije) izločil nekaj avtorjev.
4.
kdo/kaj poudariti koga/kaj
Literarni teoretik je /v prid preglednosti/ (iz obsežnega dela) izločil glavne in vodilne motive.
5.
čustvenostno kdo/kaj odstraniti koga
/Zaradi hudih prekrškov/ so ga izločili (iz skupine).
6.
kdo/kaj negativno oceniti koga/kaj
Zdravniška komisija ga je izločila /zaradi očitnih nekorektnosti/.
7.
kdo/kaj oddati kaj , koliko česa
Človek izloči /dnevno/ do tisoč gramov znoja.
8.
iz matematike kdo/kaj odstraniti kaj
Pri preračunavanju so (iz danih enačb) izločili neznanko.
9.
iz športa kdo/kaj odstraniti koga
(Iz moštva) so izločili kar nekaj igralcev.
izpustíti -ím
tudi spustíti -ím
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj hote ali nehote premakniti ali spraviti koga/kaj iz/z/od/do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam / kdaj / od—do kdaj
/Brez pravega vzroka/ je izpustil kozarec iz rok.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj hote spraviti koga/kaj iz/z/ od/do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam / kdaj / od—do kdaj /Zaradi pomanjkanja dokazov/ so ga /predčasno/ izpustili iz zapora.2.1.
Iz avtomatske puške je izpustil rafal na nasprotnika.
3.
kdo/kaj hote ne imeti za mar koga/kaj
/Samo iz gole nemarnosti/ je izpustil pomembno predavanje.
4.
iz prava kdo/kaj hote osvoboditi koga
Izpustili so ga /pogojno/.
5.
iz športa kdo/kaj nehote spregledati kaj
Izpustil je vratca, zato so ga diskvalificirali.
potísniti -em
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj s sun kom spraviti kaj od—do/iz koga/česa / proti/k/h komu/čemu / za/v/na/pod/nad/med/čez/skozi koga/kaj / od/do kod / kam
Lase si je potisnila pod ruto.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj s sun kom spraviti koga/kaj v hitrejše premikanje od—do/iz koga/česa / proti/ k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi/ob koga/kaj / od/do kod / kam
Avto so /s skupnimi močmi/ potisnili na vrh klanca.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj s sun kom premestiti koga/kaj od—do/iz koga/česa / proti/ k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / od/do kod / kam
Mejo so potisnili /močno/ proti jugu.
4.
navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj položajno ali stanjsko spraviti koga/kaj proti/ k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / do kod / kam
/Na silo/ so ga potisnili v neke afere.
vídeti -im
nedovršni in dovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol1.
kdo/kaj z vidom zazna(va)ti
Otrok ne vidi.
2.
kdo/kaj čutno zazna(va)ti koga/kaj
Ladje vidi (skozi okno s prostim očesom).
3.
kdo/kaj čutno doje(ma)ti koga/kaj
(V mestu) smo /na lastne oči/ videli najnovejšo predstavo.
4.
kdo/kaj ugotoviti, opaziti koga/kaj
/Hitro/ je videl, da mu sledijo.
5.
kdo/kaj na določen način, glede na pojave (po)kazati, ugotoviti/ugotavljati koga/kaj
/Po drevju/ je videl bližajočo pomlad.
6.
kdo/kaj opaziti/opazovati koga/kaj v/na/pri/ob kom/čem / kje / kod
Na sliki vidimo dele stroja.
7.
čustvenostno kdo/kaj skrbeti za koga/kaj
Mati je videla samo sina.
8.
v zvezi biti videti, v oslabljenem pomenu kdo/kaj označevati kaj 'stanje/lastnost'
Pot je videti dobra.
9.
v zvezi rad videti kdo/kaj želeti/hoteti koga/kaj
Rada ga vidi.
dahníti in dáhniti -em
dovršni glagol,
glagol ravnanja,
elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov1.
kdo/kaj z odprtimi usti iztisniti zrak proti komu/čemu / v/na/skozi/čez kaj / na/v/po čem / kam / kod
/Na ukaz/ je dahnil proti njemu.
2.
čustvenostno kdo zelo tiho izgovoriti kaj / koliko česa
/Komaj slišno/ je dahnil pozdrav.
3.
čustvenostno,
v oslabljenem pomenu kdo/kaj dati komu/čemu kaj Pisatelj je gradivu dahnil življenje.3.1.
kdo/kaj dati komu/čemu kaj ‘poljub’
Dahnil ji je poljub /na lice/.
4.
čustvenostno kdo/kaj priti iz/z/s koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v koga/kaj / kam / po kom/čem / kod / od/do kod
Prijeten hlad je dahnil iz gozda.
delováti -újem
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj imeti, usmerjati učinek, vpliv na/za koga/kaj / proti komu/čemu Bivanje v gorah /blagodejno/ deluje na zdravje.1.1.
kdo/kaj prenašati svoj vpliv na/za koga/kaj
Take stvari /neprijetno/ delujejo nanj.
1.2.
kdo/kaj usmerjati učinek, vpliv proti komu/čemu
Zdravilo /učinkovito, vendar s hudimi stranskimi učinki/ deluje proti mrzlici.
2.
kdo/kaj opravljati delo ob/v/na/pri kom/čem / pred/med/nad/pod kom/čim / kje / kod
Deloval je /kot učitelj/ ob meji.
3.
kdo/kaj biti v delovnem stanju Motor še ne deluje.3.1.
kdo/kaj opravljati, izpolnjevati nalogo
Misel mu je /zagrizeno/ delovala.
divjáti -ám
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj neprenehoma in prehitro brez prekinitve premi kaj oč se, vrteč se delovati
Že cel dan divja /brez pravega cilja/.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj neprenehoma in prehitro premikati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kod / kje
/Neprevidno/ je divjal po prehodu za pešce.
3.
kaj nastopati, pojavljati se z veliko silo od—do/sredi česa / za/čez/v koga/kaj / v/na/pri/ob čem / med/pred/nad/pod čim / kje / od/do kod / od—do kdaj / kdaj / koliko V dolini divja veter že nekaj dni.3.1.
Divjal je boj za človeško življenje.
4.
čustvenostno kdo kazati svojo jezo, togoto
Divja /kot obseden/.
5.
čustvenostno kaj preveč hitro, nepravilno rasti
Korenje in solata /kar preveč divjata/.
kláti kóljem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj ubijati kaj navadno za hrano Čez leto enkrat koljejo prašiča in večkrat zajce in kokoši.1.1.
kdo/kaj moriti koga
Med vojno so klali tudi nedolžne ljudi.
2.
kdo/kaj s sekiro ali zagozdo dajati kaj na dva ali več delov
/Kot pravi gozdar/ je klal drva.
krížati -am
nedovršni in dovršni glagol,
stanjski (telesni) glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kaj biti speljan čez koga/kaj
(Pri tem gozdičku) cesta križa travnik.
2.
kdo/kaj premikati se čez koga/kaj
/Z motorjem/ (jim) (na zoženem delu) /redno/ križa pot.
3.
kdo/kaj polagati koga/kaj križem
/Druga za drugo/ so križale roke (v naročju).
4.
kdo/kaj pribijati koga/kaj na križ
(Izven mesta) so tatove križali /enako kot krivoverce/.
5.
iz religije kdo/kaj delati križe na koga/kaj križem
/Pobožno/ se je križal (po čelu in prsih).
6.
iz biologije kdo/kaj medsebojno oplojevati koga/kaj
/Kot sadjar/ je znal /uspešno/ križati sadno drevje.
nastópati -am
nedovršni in dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
čustvenostno1.
kdo/kaj predstavljati se od—do česa / sredi česa / v/na/pri čem / kje / pred/pod/nad/med čim / kod / od—do kdaj / kdaj
/Kot solisti/ so nastopali gojenci glasbenih šol.
2.
v zvezi s proti, za kdo/kaj biti proti komu/čemu , za koga/kaj
Že več let (na mednarodnih tekmovanjih nastopa) za državno reprezentanco.
3.
čustvenostno kdo/kaj pojavljati se od—do česa / sredi česa / v/na/pri čem / kje / pred/pod/nad/med čim / kod / od—do kdaj / kdaj
Njeno ime nastopa /kot neke vrste garant za kvaliteto/ skoraj povsod.
obvládati -am
dovršni glagol,
glagol upravljanja1.
kdo/kaj nadvladati koga/kaj
(V napadu) je napadalca obvladal (z leseno palico).
2.
kdo/kaj odločujoče vplivati na kaj
Ta človek zna obvladati svoja čustva.
3.
kdo/kaj uspešno opravljati kaj
/Odlično/ obvlada risanje.
4.
kdo/kaj nadzorovati koga/kaj
Sovražnik je /suvereno/ obvladal vso državo.
5.
kaj polno načeti koga/kaj
Spanec jih je /popolnoma/ obvladal.
6.
iz ekonomije kdo/kaj nadzorovati koga/kaj
Borza obvlada trg.
7.
iz šaha kdo/kaj nadzorovati koga/kaj
Igralec obvlada polje.
8.
iz gozdarstva kdo/kaj nadzorovati koga/kaj
Smreke so obvladale listavce.
pojáviti se -im se
dovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj začeti biti, obstajati (Na trgu) so se pojavili novi izdelki.1.1.
kdo/kaj postati viden, zaznaven
(Na nebu) se je pojavilo sonce.
2.
kaj začeti biti, obstajati
Bolezen se je pojavila (nenadoma).
povédati povém
dovršni glagol,
glagol govorjenja1.
kdo/kaj glasovno izoblikovati, izraziti z govorilnimi organi kaj / o čem To (nam) ni povedal.1.1.
kdo/kaj navadno glasovno z govorilnimi organi posredovati komu/čemu kaj / o čem 'določeno vsebino'
Povedal jim je za pot.
2.
kdo/kaj dati kaj / o čem 'določeno vsebino'
Bledica na njenem obrazu (mu) je povedala, da je bolna.
3.
nav. v zvezi povem ti, vam kdo/kaj izražati komu/čemu kaj 'prepričanost/opozorilo/poudarjeno/presenečenje'3.1.
Službo bo kmalu pustil, povem ti.
3.2.
Povem ti, pazi se, kaj govoriš.
3.3.
Povem ti, bilo je zelo nevarno.
rêči rêčem
dovršni glagol,
glagol govorjenja1.
kdo/kaj glasovno izoblikovati, izraziti z govorilnimi organi kaj / o čem Te besede (nam) ni rekel.1.1.
kdo/kaj glasovno z govorilnimi organi posredovati komu/čemu kaj / o čem 'določeno vsebino'
Mora se jim reči, da so škodo že povrnili.
2.
kdo/kaj izjaviti, zatrditi kaj
Reče vse.
3.
kdo/kaj predlagati, svetovati komu kaj
Rekel mu je trenutno rešitev.
4.
kdo/kaj ukazati, veleti komu/čemu kaj
Rekel mu je umakniti se.
5.
kdo/kaj izraziti komu/čemu kaj 'ime, naziv, izraz'5.1.
kdo/kaj izraziti komu/čemu kaj 'ime'
Reci mi Tone.
5.2.
kdo/kaj izraziti komu/čemu kaj 'naziv, poimenovanje'
Vsakemu odraslemu reče stric.
5.3.
kdo/kaj izraziti komu/čemu kaj 'izraz'
Ciklamam rečejo ponekod korčki.
6.
kdo/kaj misliti, meniti kaj
Človek bi rekel, da ne zna šteti do pet.
7.
v zvezi s hoteti kdo/kaj uvajati kaj 'stanje/lastnost'
Hoče reči, da to ni res.
8.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti kje / kdaj
Hočem reči jutri doma.
9.
navadno čustvenostno kdo/kaj podkrepiti kaj 'trditev'
Rečem, da me še ni razočaral.
10.
nav. v zvezi ti rečem, vam rečem kdo/kaj izražati komu/čemu kaj 'prepričanost, opozorilo, poudarjeno'10.1.
kdo/kaj izražati komu/čemu kaj 'prepričanost'
Vam rečem, da bo vse dobil nazaj.
10.2.
kdo/kaj izražati komu/čemu kaj 'opozorilo'
Ne jezi me, ti rečem.
10.3.
kdo/kaj izražati komu/čemu kaj 'poudarjeno'
To je bilo življenje, ti rečem.
11.
v zvezi z bi kdo/kaj izražati kaj 'omejitev'
Rekel bi, da to ni res.
12.
v zvezi s kaj kdo/kaj izražati kaj na koga/kaj / k/h komu/čemu
Kaj bi rekli na vse to.
13.
čustvenostno, velelno za 1. osebo množine in dvojine kdo/kaj izraža kaj kot predlog
Recimo, da sprejmemo ponudbo.
14.
čustvenostno kdo/kaj povzročiti kaj 'glas, zvok'
Krava reče mu.
utrudíti se in utrúditi se -im se
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj s čezmernim delom zelo obremeniti se, izmučiti se
/Z zidavo hiše/ se je /pošteno/ utrudil.
2.
iz agronomije kdo/kaj s čezmerno uporabo preobremeniti se, izmučiti se
/Zaradi zaporednega gojenja iste kulture/ se zemlja utrudi.
3.
iz tehnike kdo/kaj postati slab
Material se /navadno/ po določenem času utrudi /zaradi stalnih obremenitev/.
vléči se vléčem se
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
kdo/kaj se premeščati v prostoru
Stopljen sir se /počasi in težko/ vleče; Čas se vleče /kot testo/.
2.
kdo/kaj premeščati se po podlagi po čem / za kom/čim / kod
Obleka se je vlekla za njo.
3.
kdo/kaj premeščati se od koga/česa / od kod / po čem / kod
Oblaki so se vlekli od juga, po cesti se vlečejo vozovi.
4.
kdo/kaj s težavo premikati se v/na/čez kaj / kam
Konj se je vlekel čez potok.
5.
čustvenostno kaj biti/ obstajati čez koga/kaj / po/ob kom/čem / kje / kod
Razpoka se vleče čez vso steno.
6.
čustvenostno kaj trajati
Bolezen se je /preveč/ vlekla.
bíti1 bíjem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj udarjati okoli koga/česa / ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod Dež bije v okna.1.1.
kdo/kaj udarjati okoli koga/česa / ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
Mož bije /s pestjo/ po mizi.
2.
kdo/kaj udarjati koga/kaj / po kom/čem / kod
Bili so ga /do krvi/.
3.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj imeti kaj
Bijejo odločilno bitko.
4.
v zvezi z ura kaj naznanjati koliko
Ura bije dve.
5.
nav. v zvezi s srce kaj sunkovito premikati se
Srce (mu) še bije.
6.
v zvezi z biti plat zvona kdo/kaj naznanjati kaj
Ob toči je v zvoniku začel biti plat zvona.
7.
kdo/kaj prihajati iz/od koga/česa / od kod
Iz zidu bije hlad.
8.
iz narodopisja kdo skuša prevrniti kaj 'stoječ predmet'
Otroci bijejo kozo.
9.
iz narodopisja kdo skuša uganiti koga 'storilca'
Včasih je staro in mlado bilo rihtarja.
čutíti in čútiti -im
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol1.
kdo/kaj zaznavati s čutili koga/kaj
Čuti kri v ustih.
2.
kdo/kaj nagonsko dojemati ali predvidevati koga/kaj
Čutila je njegovo bližino.
3.
kdo/kaj z zavestjo ugotavljati koga/kaj
Poslušalci niso čutili osti njegovih besed.
4.
kdo/kaj doživljati kaj Čutil je žalost in praznino.4.1.
kdo/kaj doživljati kaj 'neprijetnega, hudega'
Vsi čutijo posledice vojne.
4.2.
kdo/kaj doživljati kaj
Ali kaj čuti (do njega)?
4.3.
kdo/kaj doživljati kaj
Čutil je krivico (z reveži).
5.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj izražati kaj 'stanje'
V nogi čuti bolečine.
iskáti íščem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj premi kaj oč se hoteti videti koga/kaj
(V leksikonu) je iskal napake.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj prizadevati si doseči koga/kaj
(V mestu) je iskal delo in stanovanje.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj prizadevati si ugotoviti koga/kaj
Svojce so iskali po časopisih in po radiu.
4.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj želeti, hoteti kaj 'stanje/lastnost'
Iskal je sočutje.
5.
v zvezi s hoditi, iti kdo/kaj prizadevati si dobiti koga/kaj k/h komu/čemu / v/na/pred/za kaj / kam
Šla je iskat tolažbo k materi.
izogíbati se -am se
in -ljem se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj z odmikanjem ogniti se koga/česa / komu/čemu
Fant se /skrbno/ izogiba slabe družbe / slabi družbi.
2.
kdo/kaj z odmikanjem ogniti se česa / čemu ‘neprijetnega/neprijetnemu’ Fant se /skrbno/ izogiba dolžnosti/dolžnostim.2.1.
kdo/kaj ne želeti, hoteti česa , ne biti naklonjen čemu
/Zaradi predvidenih sitnosti/ se izogibajo prepirov/prepirom.
3.
čustvenostno kdo/kaj ne uporabljati česa , ne ustreči čemu
/Zaradi kulturnosti in kultiviranosti/ se /z veliko pozornostjo/ izogiba kletvic in psovk.
motíti in mótiti -im
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj ovirati koga/kaj
(Pri najnujnejših opravilih) ga je motila (z nepotrebnim orodjem) in /z rokami ter vprašanji/.
2.
kdo/kaj kvariti kaj
Njegovo pripovedovanje je /stalno/ motil /s pripombami/.
3.
navadno čustvenostno kdo/kaj vznemirjati koga/kaj
(Spomladi) so ga dekleta /zelo/ motila.
4.
iz prava kdo/kaj ovirati, oteževati koga/kaj
Toženi moti njegovo posest.
5.
iz šaha kdo/kaj ovirati, oteževati koga/kaj
Akcija skakača moti nasprotnikov napad.
napredováti -újem
tudi naprédovati -ujem
nedovršni in dovršni glagol,
tvorni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uspešno prehajati z nižje stopnje na višjo
Celotno gospodarstvo je (v zadnjih letih) /precej/ napredovalo.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uspešno pomikati se proti/k/h komu/čemu / v/na/med koga/kaj
Proti vrhu so (v hudi strmini) napredovali /zelo počasi/.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uspešno preiti v/na/med koga/kaj
(V zadnji službi) je napredoval v vodjo.
4.
iz šaha kaj uspešno pomikati se pri/na/v/ob čem / kje / kdaj
Pri prvi potezi kmet napreduje /za dve polji/.
5.
iz šolstva, v posplošenem pomenu kdo/kaj uspešno prehajati z nižje stopnje na višjo
Učenci so (v zadnjem letu) /lepo/ napredovali.
naredíti -ím
dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj izdelati, proizvesti, ustvariti, pripraviti kaj
Naredijo cesto.
2.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj uresničiti kaj 'kako opravilo, delo, dejanje' Naredil je izpit.2.1.
kdo/kaj povzročiti kaj 'kako dejanje'
Naredil je veliko hudega.
3.
kdo/kaj končati, dokončati kaj
Naredil je kip.
4.
kdo/kaj pokazati odnos s kom/čim
/Grdo/ je naredil s knjigami.
5.
v pomožniški vlogi,
kot vez kdo/kaj določi komu/čemu / koga/kaj kaj / kakšnega/kakšno 'lastnost' Naredili so deželo neodvisno.5.1.
kdo/kaj določi komu/čemu kaj 'odnos'
Naredil mu je skrbi/veselje/žalost.
5.2.
kdo/kaj določi kaj 'delovanje'
Naredil je gib/korak/kretnjo.
odpovédati -povém
dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj onemogočiti kaj
/Zaradi spora/ so (mu) odpovedali službo.
2.
kdo/kaj zanikati kaj
/Zaradi spora/ so odpovedali pogodbo.
3.
kdo/kaj preklicati kaj
/Zaradi bolezni v ansamblu/ so odpovedali predstavo.
4.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj onemogočiti komu/čemu kaj
Odpovedali so jim gostoljubje.
5.
kdo/kaj oslabeti
Včasih (mu) /zaradi bolezni/ odpove spomin.
6.
iz finančništva kdo/kaj preklicati kaj
Odpovedal je na odpovedni rok vezano hranilno vlogo.
odpustíti -ím
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj oprostiti komu/čemu kaj
Odpustil jim je vse žalitve.
2.
kdo/kaj odpisati komu/čemu kaj
Odpustil mu je ves dolg.
3.
kdo/kaj odsloviti koga/kaj Odpustili so več delavcev.3.1.
kdo/kaj osvoboditi koga/kaj
Več zapornikov so odpustili.
4.
iz religije kdo/kaj oprostiti kaj
Duhovnik (jim) je odpustil greh.
píhati -am
nedovršni glagol,
stanjski (telesni) glagol,
elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov1.
navadno v 3. osebi kaj gibati se, premikati se z enega področja na drugo zaradi razlik v zračnem pritisku, temperaturi
Veter je /zelo agresivno/ pihal.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj z ustnim iztis kom zraka premikati kaj iz/z/s koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v koga/kaj / kam / po kom/čem / pod/nad/pred kom/čim / kod / od/do kod
(Otroku) je pihala krvaveči prstek.
3.
kaj ena kom erno oddajati kaj / koliko česa
Kalorifer piha topel zrak.
4.
čustvenostno kdo/kaj izražati strah, ogroženost, jezo
Mačka je začela /jezno/ pihati (proti obiskovalcu).
5.
čustvenostno kdo/kaj igrati
Godci so začeli /poskočno/ pihati in piskati.
6.
iz obrtništva kdo/kaj oblikovati kaj ‘steklo’
Že več let piha steklo v bližnji steklarni.
postáti -stánem
dovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
v oslabljenem pomenu1.
kdo/kaj narediti se kaj / kakšnega/kakšno / kako Postal je samotar/bogataš/strelec.1.1.
kdo/kaj narediti se kako
Obleka (ji) je postala prav.
2.
brezosebnonarediti se komu / koga kako / kaj Postalo je neprijetno.2.1.
narediti se kako
Zvečer postane hladno.
3.
brezosebnonarediti se komu koga/kaj
Žal mu ga je postalo.
poznáti -znám
nedovršni glagol,
glagol razumevanja1.
kdo/kaj vedeti za koga/kaj 'predmetnost/pojavnost'
Nihče ga ne pozna.
2.
kdo/kaj znati, obvladati kaj 'predmetnost/pojavnost'
/Precej dobro/ pozna razmere.
3.
kdo/kaj vedeti za kaj 'predmetnost/pojavnost'
/Dobro/ pozna režim in njegovo politiko.
4.
čustvenostno kdo/kaj upoštevati koga/kaj v/na/ob/pri kom/čem / kdaj / kje
Nihče ga ni poznal v nesreči.
5.
navadno z nikalnico, v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti kaj 'odnos do česa '
Nobene mere ne pozna.
pripráviti -im
dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti kaj za/na koga/kaj / za/na/pred/nad/pod kaj / kam / pred/nad/pod čim / kje Pripravila je mizo za kosilo in sobo za goste.1.1.
kdo/kaj postaviti kaj
Pripravila je vse potrebno za čaj.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj načrtno narediti kaj
Pobeg so pripravili /do najmanjših podrobnosti/.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj namensko napraviti kaj iz česa / za kaj / kje
Pripravili so krmišča za divjad.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj duševno usmeriti koga/kaj k čemu / za/na/v kaj / kam
/Previdno/ so ga pripravili na žalostno novico.
5.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delovno usmeriti koga/kaj do česa / k čemu / na/v kaj / kam
/Previdno/ so ga pripravili do podpisa sporazuma.
razuméti -úmem
dovršni in nedovršni glagol,
stanjski (duševni) glagol1.
kdo zavestno sprejeti, ugotoviti kaj
/Zaradi današnjih okoliščin/ učenci tovrstne probleme /zelo hitro/ razumejo.
2.
kdo predstavljati si kaj
Tega dela (pri danih okoliščinah) ne smemo razumeti /preozko/.
3.
kdo naklonjeno obravnavati koga/kaj
Njegovo delo (v danih okoliščinah) še /kako dobro/ razume.
4.
kdo akustično zaznati koga/kaj
(V levem kotu zadaj) ga nič ne razume.
5.
kdo biti sposoben dojeti, dojemati kaj
Nemško /precej dobro/ razume, govoriti pa ne zna.
têči têčem
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj neprenehoma premikati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kje / kod
Tekel je po prehodu za pešce.
2.
v posplošenem pomenu kaj neprenehoma brez prekinitve premi kaj oč se, vrteč se delovati
Kolesa /dobro in namazano/ tečejo.
3.
kaj obstajati, dogajati se od—do/sredi česa / za koga/kaj / med/pred čim / od—do kdaj / kdaj / koliko Pogajanja so tekla ves mesec.3.1.
Tekel je boj za človeško življenje.
4.
kaj dogajati se, potekati brez prekinitve
Misli in stavki /gladko/ tečejo.
5.
knjižno pogovorno kaj biti speljan od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Železnica teče mimo kraja.
6.
knjižno pogovorno kaj brez prekinitve slediti si
Oznake tečejo po abecednem redu.
7.
kdo/kaj hitro gibati se, premikati se
Kar teče že /brez bergel/.
8.
kdo gojiti, ukvarjati se s te kom
Tekel je državnem tekmovanju.
9.
navadno čustvenostno kdo/kaj premikati se k/h komu/čemu / na/v kaj / kam Vsak dan teče na pokopališče.9.1.
kdo/kaj izraža usmerjenost k čemu / na/v/po kaj / kam
Tekel je k izpitu.
10.
iz športa kdo zelo hitro premikati se glede na kaj / koliko česa
Teče sto metrov /pod desetimi sekundami/.
ustvárjati -am
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj delati, izdelovati kaj Ustvarjali so robote.1.1.
kdo/kaj delati, povzročati kaj sploh
Ustvarjali so prijateljske stike.
2.
kdo umetniško delati, izdelovati kaj Ustvarjal je kipe in slike.2.1.
kdo uresničevati kaj 'sposobnosti/prizadevanja'
Ustvarjala je celovite odrske like.
3.
kdo odločilno oblikovati kaj 'delovanje'
Ti ljudje so ustvarjali politiko.
4.
kdo/kaj povzročati kaj 'stanje'
Ustvarjati nemir in veselo razpoloženje.
5.
kdo delati, povzročati komu kaj 'stanje'
Ustvarjal si je svojo predstavo o svetu.
vréči vŕžem
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj od/iz/z/mimo koga/česa / od kod / k/h/proti komu/čemu / na/v/med/pod/nad/predskozi/čez koga/kaj / po/pri/ob kom/čem / za kom/čim / kam Torbo si je vrgel čez ramo /kot pravi vandrovec/ in odšel.1.1.
/Brez zadržkov/ je za njimi vrgel sočno kletev.
2.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj iz česa / v kaj 'delovanje/dejavnost'
Dogodek ga je /predvsem zaradi ponovne aktualnosti/ vrgel v bes.
3.
v zvezi z oči, pogled, knjižno pogovorno, čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj usmeriti kaj 'oči, pogled' od/iz/z/mimo koga/česa / od kod / k/h/proti komu/čemu / na/v/med/pod/nad/predskozi/čez koga/kaj / po kom/čem /za kom/čim / kam
Naročila ji je, naj samo vrže oči na izdelek.
4.
čustvenostno kdo/kaj dati krmo čemu
/Kot dober gospodar/ je /redno in pravočasno/ vrgel živini.
5.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj od/iz/z/mimo koga/česa / od kod / k/h/proti komu/čemu / na/v/med/pod/nad/predskozi/čez koga/kaj / za kom/čim / kam
/Kot pravi portretist/ (jim) je obraze /v nekaj minutah/ vrgel na papir.
vtísniti -em
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj s pritisnjenjem, pritiskanjem spraviti kaj ‘zdravilno tekočino’ v/na kaj / kam
Vtisniti koščke sadja v testo.
2.
kdo/kaj s pritisnjenjem, pritiskanjem narediti š kod o v/na/skozi kaj
(Pri trčenju) je vtisnil leva avtomobilska vrata.
3.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj vriniti kaj v/na kaj / kam
Vse najpomembnejše si je vtisnil /naravnost/ v možgane.
4.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj pridati k/h komu/čemu kaj
Znanju je /s ponavljanjem in sploh utrjevanjem snovi/ vtisnil tudi odločnost.
5.
iz papirništva, iz tekstilstva kdo/kaj s pritisnjenjem, pritiskanjem narediti kaj v/na kaj / kam
V tkanino ali v papir so /navadno/ vtisnili moare ali kakšen drugi manj razpoznaven vzorec.
vzdržáti -ím
dovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti, ostati kljub obremenitvam cel, nepoš kod ovan
Led je vzdržal, čeprav ni bil debel.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj prenesti, prestati kaj / koliko česa / koliko
Človek vzdrži več, kot misli.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj stanjsko prenesti, prestati koga/kaj
Podjetje je vzdržalo konkurenco.
4.
kdo/kaj vztrajati določen čas v/na/pri/ob kom/čem / za/pred/pod/nad/med kom/čim / kje / kod / kdaj
Plavalec je /dolgo/ vzdržal pod vodo.
5.
kdo/kaj neprijetno, težko ostati v/na/pri/ob kom/čem / za/pod/nad/z kom/čim / kje / kdaj
Na straži mora vzdržati /do noči/.
6.
kdo/kaj ostati uporaben, dober od—do česa / kdaj / koliko
Ta kruh dolgo vzdrži.
7.
kdo/kaj ohraniti kaj za določen čas v/na/pri/ob kom/čem / za/pod/nad kom/čim / kje / od—do česa / kdaj / koliko
Pri projektu so vzdržali dobre odnose.
délati se -am se
nedovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
navadno v 3. osebi kaj pojavljati se, nastajati
Mrak se dela.
2.
kaj nastaja komu / na kom/čem
Bula se mu dela.
3.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo kazati se kaj / kakšnega
Dela se prijatelja.
4.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo kazati se koga
Dela se norca.
eksplodírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj silovito, s po kom naenkrat pojaviti se
Granata je /nepredvideno/ ekplodirala že (v zraku).
2.
čustvenostno kdo nezadržano silovito izraziti kaj , zlasti jezo
(Kjer koli) /za vsak prazen nič/ eksplodira.
forsírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
knjižno pogovorno,
v posplošenem pomenu1.
kdo/kaj podpirati koga/kaj
(Po drugi vojni) so forsirali bazično industrijo.
2.
kdo/kaj zelo intenzivno napenjati kaj
(Pri solopetju) je /preveč/ forsiral svoj glas.
3.
iz šaha kdo/kaj izsiliti prosto pot za kaj
Igralec je (v ključnih potezah) forsiral tekača.
4.
iz vojaštva kdo/kaj s silo preiti kaj
Pehota je forsirala reko.
gíbati se -ljem se
tudi -am se
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/dogodkovnega) premikanja1.
kdo/kaj premikati se, hoditi
Vozilo se /lahko/ giblje.
2.
kdo/kaj premikati se, hoditi po/v čem / med/nad/pod/pred kom/čim / kod / kje
Giblje se po obodu.
3.
kdo/kaj biti, zadrževati se na/v čem / med kom/čim / kje / kod Giblje se na svežem zraku.3.1.
kaj biti omejen, postavljen na/v čem /med čim / kje / kod
Razprava se giblje v družbenopolitični sferi.
4.
kaj nastopati v določenem razponu od—do/okoli/okrog česa / koliko Cene se gibljejo od pet do deset tolarjev za kilogram.4.1.
kaj biti samo približno določeno, ocenjeno od—do/okoli/okrog česa / koliko
Škoda se giblje od dveh do treh milijonov.
glédati -am
nedovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj usmerjati pogled proti komu/čemu / v/na/skozi kaj / na/v/po kom/čem / za kom/čim / kam / kod
Celo poletje so gledali proti planinam.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti odprte oči
Gleda /kakor miš iz moke/.
3.
kdo/kaj z gledanjem dojemati kaj
Rad gleda filme in tudi televizijo.
4.
kdo/kaj z gledanjem izražati stanje, lastnost
/Zaljubljeno/ gleda /kot kakšen mladenič/.
5.
kaj biti usmerjeno proti komu/čemu / v/na/skozi kaj / kam
Soba gleda na dvorišče.
6.
kdo/kaj ukrepati kaj 'želeno'
Gleda le na to, da bi kaj zaslužil.
hitéti -ím
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj hitro gibati se, premikati se
Hiti že /brez bergel/.
2.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj hitro usmerjati se, ravnati se k/h komu/čemu / na/v kaj / po čem / kam / kod 'dejavnost'
Hiti na delo / na plese / na sestanke / na sprehode / po gobe.
3.
kdo/kaj telesno, duševno hitro delovati
Hitijo (cel dan).
4.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj izražati, imeti nujnost uresničiti kaj 'dejanje' zaradi okoliščin, potrebe/dolžnosti, zahtev Na starost je hitela beračiti.
izgovoríti -ím
dovršni glagol,
glagol govorjenja1.
kdo/kaj z besedami izraziti kaj 'misli, čustva, razpoloženja'
Avtomat je /precej nejasno/ izgovoril določene glasove.
2.
kdo/kaj z dogovorom zagotoviti komu/čemu koga/kaj
/Zelo težko/ si je izgovoril pol posestva.
3.
kdo/kaj opravičiti koga/kaj
/Pred gosti/ je izgovorila svojega precej nagajivega otroka.
4.
iz jezikoslovja kdo/kaj glasovno izraziti kaj
Teorija o tem, kako /pravilno/ izgovarjamo samoglasnike.
izgubíti se -ím se
tudi zgubíti se -ím se
dovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj nepredvideno, neopazno iti, oditi, z manjšanjem obsega, intenzivnosti postati neviden, neopazen
Sam bi se (v nepoznanem mestu) /zlahka/ izgubil.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj postati neviden izpred/iz/z/s koga/česa / v/na/za kaj / kam / v/na/pri/ob/po čem / za/med/pred kom/čim / kje
Letalo se je izgubilo v daljavi, za oblaki.
3.
v posplošenem pomenu kaj prenehati biti, obstajati
Napetost se je izgubila.
4.
navadno olepševalno, navadno v 3. osebi, v posplošenem pomenu kdo/kaj biti ukraden, vzet
(Iz trgovine) se je izgubila velika količina blaga.
izolírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol upravljanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati koga/kaj
Bolnike z nalezljivo boleznijo so izolirali (od drugih).
2.
kdo/kaj zlasti lastnostno deliti koga/kaj
Ta lastnost ga izolira (od drugih sošolcev).
3.
iz biologije, iz kemije kdo/kaj zlasti lastnostno ločiti kaj
Določeno kulturo bakterij so izolirali.
4.
iz šaha, iz vojaštva kdo/kaj prostorsko in lastnostno ločiti in usmeriti kaj
Na šahovnici je /z vnaprej določeno taktiko poteka/ izoliral enega kmeta (od drugih istobarvnih).
izpostáviti -im
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj dati, postaviti komu/čemu koga/kaj na razpolago
Tega otroka so /predvsem zaradi lastnih ambicij /preveč/ izpostavili javni sodbi in kritiki.
2.
kdo/kaj postaviti koga/kaj
Pohabljene otroke so izpostavili (v slabo vzdrževane sirotišnice / po slabo vzdrževanih sirotišnicah).
3.
kdo/kaj narediti opazno, poudariti kaj
Avtor je (v romanu) izpostavil predvsem glavnega junaka in njegovo duševno ter socialno stisko.
4.
iz jezikoslovja kdo/kaj namensko postaviti kaj
Stavčni člen je /zaradi členitve po aktualnosti/ izpostavila (na začetek stavčne povedi).
jókati tudi jokáti -am
tudi jóčem
nedovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj izražati veliko čustveno prizadetost
Otrok je jokal in se oklepal matere.
2.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj oddajati podobno joku
Violina je /brez prestanka/ jokala (otožno pesem).
3.
čustvenostno kdo/kaj tožiti po kom/čem / za/nad kom/čim
/Brez življenjske volje/ joka po izgubljeni sreči.
kopáti kópljem
tudi -ám
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati, obdelovati kaj od—do/iz koga/česa / proti/k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / po/pri/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / od/do kod / kam / kje
V okolici si je moral /sam/ kopati jamo.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj pridobivati, jemati kaj od—do/iz koga/česa / proti/k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / po/pri/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / od/do kod / kam / kje
Dresirani psi so (jim) tartufe kopali iz pobočij v bližnji okolici.
korákati -am
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
kdo/kaj premikati se s korakanjem
(Po različnih poteh) /navadno/ korakajo /drug za drugim/.
2.
kdo/kaj premikati se s korakanjem mimo/od—do/iz/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/med/za kom/čim / kod / od/do kod / kje
Korakal je na čelu sprevoda.
mánjkati -am
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj ne biti navzoč
Manjka (na sestanku / pri pouku).
2.
navadno v 3. osebi koga/česa ne biti v zadostni količini
Zmeraj (mu) manjka denarja.
3.
navadno v 3. osebi kdo/kaj ne biti dostopen, dosegljiv
Manjka (mu) dobra vzgoja.
4.
brezosebno, v oslabljenem pomenudati možnost do česa / za kaj
/Za las/ je manjkalo, da nisem umrl.
miníti mínem
dovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kaj časovno odmakniti se
Od takrat sta minili dve leti.
2.
kaj prenehati obstajati
Noč bo minila /, kot bi pihnil/.
3.
navadno v 3. osebi,
v oslabljenem pomenu kaj 'stanje' prenehati za koga Jeza, slaba volja ga je minila.3.1.
nekaj prenehati za koga
Jih bo že minilo.
nabráti -bêrem
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj pridobiti koga/kaj
Nabral si je ta boljša jedrca (na kup).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti v gube koga/kaj
(Okoli pasu) si je krilo /prav na drobno/ nabrala.
nabráti se -bêrem se
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj priti, začeti nahajati se
(V mlaki) se (v deževnih obdobjih) nabere precej vode.
2.
knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj začeti imeti v večjih količinah koga/česa
(V enem dnevu) se je nabral preveč žaljivk in kletvic /kot berač uši/.
nagájati tudi nagajáti -am
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj povzročati nevšečnosti komu/čemu
(Med poukom) mu /s ščipanjem vztrajno/ nagajajo.
2.
čustvenostno kdo/kaj ne delovati prav, povzročati nevšečnosti
Aparature že cel teden nagajajo.
nakázati tudi nakazáti -kážem
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati kaj
Zahtevani znesek (jim) je že nakazal /prek banke/.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj predstaviti kaj , opozoriti na kaj , dati za kaj
(V predavanju) je govornik /kot dober poznavalec/ osnovne probleme /samo/ nakazal.
napráviti se -im se
dovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kaj pojaviti se, nastati
Dan se je napravil.
2.
kaj nastati komu/čemu / na kom/čem
Bula se mu je napravila.
3.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj postati kaj
Fant se je napravil.
4.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo pokazati se kaj / kakšnega
Napravil se je gluhega, veselega.
naredíti se -ím se
dovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kaj pojaviti se, nastati
Mrak se je naredil.
2.
kaj nastati komu/čemu / na kom/čem
Bula se mu je naredila.
3.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj postati kaj
Fant se je naredil.
4.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo pokazati se kaj / kakšnega
Naredil se je gluhega, veselega.
naročíti -ím
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj zagotoviti koga/kaj za koga/kaj
Podjetje je za svoje stalne kupce (v tujini) naročilo blaga /za več milijonov evrov/.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj določiti koga/kaj za koga/kaj
(Pri ponovnem testiranju) so ga naročili za posebno psihofizično zahtevne naloge.
naselíti -sélim
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj načrtno premakniti koga/kaj iz/z/ od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam po/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim kod / kje / kdaj / od—do kdaj
Delavce so iz predmestnih barak naselili v nova stanovanja.
2.
kdo/kaj načrtno zavzeti kaj
Prazna področja so /nahitro/ naselili (s prišleki).
níhati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj spravljati koga/kaj v gibanje
/Enakomerno/ si je nihala čop las.
2.
kdo/kaj zibajoč nahajati se
Čoln niha (ob pomolu).
3.
kdo/kaj zaradi neodločnosti spreminjati se v/na/po/pri kom/čem / pod/nad/med kom/čim / kje / kod
Že nekaj časa niha med ženo in ljubico.
4.
iz elektrotehnike kaj periodično spreminjati se
(Na tem področju) električni tok niha.
obhájati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
neobčevalno knjižno kdo/kaj imeti ali ne imeti pod nadzorom koga/kaj
Straža je vso noč obhajala tabor.
2.
neobčevalno knjižno kdo/kaj zaznamovati kaj 'dogodek'
Danes /z velikimi pričakovanji/ obhaja svoj šestnajsti rojstni dan.
3.
neobčevalno knjižno, čustvenostno, v oslabljenem pomenu kaj določati koga/kaj
/Zaradi smradu/ ga je obhajala slabost.
4.
iz religije kdo/kaj s hostijami posvečevati koga
Duhovnik je spovedal in obhajal bolnika.
odrêči -rêčem
dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj zanikati kaj
/Zaradi spora/ so (mu) odrekli pravico do nastopa.
2.
kdo/kaj onemogočiti kaj
/Zaradi spora/ so (mu) odrekli azil.
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj onemogočiti komu/čemu kaj
/Nenadoma/ jim je odrekel gostoljubje in pomoč.
4.
neobčevalno knjižno, navadno v 3. osebi kdo/kaj oslabeti
Včasih (mu) /zaradi bolezni/ odrečejo oči.
podpréti -prèm
dovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj ohraniti koga/kaj
/Hitro/ ga je podprl, da ni padel.
2.
kdo/kaj postaviti oporo ob/v koga/kaj
/Zaradi preobloženosti/ je podprla veje drevesa.
3.
kdo/kaj materialno obvarovati koga/kaj
(Med študijem) ga je podprl stric.
4.
kdo/kaj utemeljeno omogočiti koga/kaj
/Z veseljem/ ga je podprl (v njegovih prizadevanjih).
poléči -léžem
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj namestiti, spraviti koga/kaj čez/skozi/na/v kaj / v/na/pri/po/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kod / kam / kdaj
/Zaradi pregleda oz. evidence/ si je vse vredne stvari polegla na posteljo okrog sebe.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj namestiti se, spraviti se
/Brez predsodkov/ so utrujeni potniki polegli (kar po tleh avtobusne postaje).
poléči se -léžem se
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj postati manj izrazit, intenziven
(Šele proti večeru) se (mu) je jeza /počasi/ polegla.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj v smeri vodoravnega položaja premikati se, pojavljati se iz/z/od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam po/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred/za kom/čim kod / kje / kdaj
Po vseh stvareh v prostoru se je polegel zelo viden prah.
prakticírati -am
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati potrebno prakso za strokovno in poklicno osamosvojitev
/Vsakodnevno/ prakticira (v ambulanti).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uresničevati, izvajati kaj
/Kot mirovnik/ prakticira politiko miroljubnega soobstajanja in strpnosti.
pregánjati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem3.
kdo/kaj poditi koga/kaj
Vsi ga /nestrpno/ preganjajo od doma.
4.
kdo/kaj poditi koga/kaj
Lovski psi preganjajo divjad (že na obronkih pašnikov).
prežáti -ím
nedovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol1.
kdo/kaj čakati v določenem položaju
/Kot ta prava plenilka/ kar naprej preži.
2.
navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj čakati, pogledovati na/za/v/čez koga/kaj / po kom/čem / za kom/čim
Celotna policija preži za tihotapci.
3.
navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj napeto gledati, opazovati iz/izza/od koga/česa / k/h/proti komu/čemu / v/na/skozi/čez/med/nad/pod kaj / na/v/po čem / za kom/čim / kje / kam / kod
Izza sosednjega vogala je prežal na potencialnega tatu.
4.
navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj groziti
(Vse okoli nas) /kot tempirana bomba/ preži naravna katastrofa.
5.
navadno čustvenostno, v oslabljenem pomenu kaj že obstajati ali napovedovati se iz/izza/okoli/okrog/od koga/česa / k/h/proti komu/čemu / v/na/skozi/čez/med/nad/pod kaj / na/v/po čem / za kom/čim / kje / kam / kod / kdaj
Vse okoli nas /kot tempirana bomba/ preži naravna katastrofa.
pridržáti -ím
dovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj za krajši čas ohraniti koga/kaj v določenem položaju, mestu
/Zaradi prepiha/ (jim) je pridržala vrata.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj za kraši čas ohraniti koga/kaj za/čez kaj / v/na/pri/ob kom/čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj
Otroke so pridržali na nadaljnjih pregledih.
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj krajši čas ustaviti kaj ‘dejavnost’
Ko je šla mimo bogatih izložb, je za nekaj trenutkov pridržala korak.
pripádati -am
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj je določen, namenjen komu
Nagrada pripada najboljšemu.
2.
kdo/kaj je dan v last komu/čemu
To zemljišče pripada njegovi družini.
3.
kdo/kaj je priključen komu/čemu
Ti ljudje pripadajo malemu narodu.
4.
kdo/kaj je podrejen komu/čemu Tlačan je pripadal svojemu gospodarju.4.1.
kdo/kaj je zelo vdan komu
Ni hotela pripadati nikomur.
spoznáti -znám
dovršni glagol,
glagol razumevanja1.
kdo/kaj ugotoviti koga/kaj 'predmetnost/pojavnost'
Spoznal je lastnosti snovi.
2.
kdo/kaj zaznati koga/kaj v/na/pri/ob kom/čem / kje / kod
V njem so spoznali pravega prijatelja.
3.
kdo/kaj prepoznati koga/kaj 'predmetnost/pojavnost'
/Hitro kot oče/ je spoznal bratovo pisavo.
4.
kdo/kaj seznaniti koga s kom/čim
Novinca so spoznali z vodilnimi in z njegovim delom.
težíti -ím
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol1.
kdo/kaj obteževati koga/kaj
Nahrbtnik ga teži.
2.
kdo/kaj bremeniti koga/kaj
Teži ga slab občutek.
3.
kdo/kaj usmerjati se proti/k/h komu/čemu / v/na/skozi kaj
Vasi težijo k centrom.
4.
slengovsko kdo/kaj sitnariti s čim
Kar naprej teži s svojimi idejami.
trpéti -ím
tudi tŕpel
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol1.
kdo/kaj čutiti hude telesne in duševne bolečine
Bolnik trpi.
2.
kdo/kaj prenašati koga/kaj
/Dostojanstveno / z dostojanstvom/ so trpeli revščino.
3.
kaj biti deležno slabih, š kod ljivih vplivov čutiti hude telesne in duševne bolečine
/Zaradi slabega terena/ trpijo kolesa in vzmeti.
4.
kdo/kaj dovoljevati koga/kaj
/Zaradi svoje bolezni/ trpi ob sebi samo svoje domače.
uíti uídem
dovršni glagol,
glagol premikanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj nepričakovano oditi, izteči iz/z/od koga/česa / k/h komu/čemu / po kom/čem / od kod / kod
/Kljub strogi zastraženosti/ (jim) je ušel iz pripora.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj izmakniti se komu/čemu
/Uspešno/ so ušli nevarnostim in poškodbam.
3.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj premakniti se iz/z/od—do koga/česa / od/do kod / kod / v/na/med/pod/nad/čez koga/kaj
Hlače so (mu) ušle čez rit do kolen.
ukvárjati se z/s -am se z/s
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj baviti se s kom/čim
Babica se je /veliko/ ukvarjala z vnuki.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj strokovno, poklicno delati s kom/čim
Ukvarjal se je s popravljanjem čevljev.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj vsebinsko zaposlovati se s kom/čim Današnja medicina se /intenzivno/ ukvarja z neozdravljivimi boleznimi.3.1.
kdo/kaj službeno zaposlovati se s kom/čim
Uslužbenka se je z vsako stranko ukvarjala /približno deset minut/.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti v dejavnem stiku s kom/čim /Kot družinski človek/ se /veliko/ ukvarja z družino in otroki.4.1.
kdo/kaj biti v prostovoljno dejavnem stiku s kom/čim
Vzgojitelj se ukvarja z vsakim učencem /posebej/.
upokojíti -ím
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj spraviti koga v nezaposleno, navadno mirnejše stanje
Morali so ga /predčasno/ upokojiti.
2.
iz prava kdo/kaj spraviti koga pred določeno starostjo ali pred pote kom delovne dobe v nezposleno stanje
Firma je odločila, da bo nekaj delavcev /predčasno/ upokojila.
uporabíti in uporábiti -im
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj izkoristiti kaj
Papirnato embalažo lahko uporabite /le enkrat/.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj preizkusiti kaj
V zadnji vojni so najnovejše orožje /dvakrat/ uporabili.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj namensko porabiti kaj za/v kaj
Za vlom je uporabil različno orodje.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj ugodno porabiti kaj
(V govoru) je večkrat uporabila kako narečno besedo.
usmériti -im
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti kaj
Usmeril je čoln (proti pristanišču).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj urediti kaj
Gospodarstvo so /izvozno/tržno/ usmerili.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti koga
/Idejno oz. filozofsko/ usmeriti koga.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj urediti koga proti komu/čemu / v/na/skozi kaj / na/v/po čem / kam / kod
Usmerili so učence v študij matematike.
5.
iz agronomije, v posplošenem pomenu kdo/kaj urediti koga/kaj proti komu/čemu / v/na/skozi kaj / na/v/po čem / kam / kod
Kmetijo so usmerili v živinorejo.
utrudíti in utrúditi -im
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj čezmerno obremeniti koga/kaj
Obisk je /preveč/ utrudil bolnika.
2.
kdo/kaj čezmerno obremeniti kaj
/Z napornimi vajami/ si je utrudila mišice.
založíti -ím
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj obdati koga/kaj
Sobo si je /po nepotrebnem/ založil (z različno staro ropotijo).
2.
kdo/kaj izgubiti koga/kaj
/Kot stari mož/ je (nekam) založil svoja boljša očala.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati kaj
/Dobrohotno/ je založil precej svojega denarja (za izgradnjo šole).
4.
iz igralništva kdo dati kaj ‘nezaželeno nadštevilno karto'
Pri igri je /brez potrebe/ založil karto.
zamudíti -ím
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj predolgo odlašati
/Kot vedno/ je tudi tokrat zamudil.
2.
kdo/kaj izpustiti kaj
/Zaradi gole eksistence/ se boji zamuditi priložnost.
3.
kdo/kaj zadržati koga
/Po pričakovanjih/ ga je naloga /krepko/ zamudila.
4.
iz športa kdo/kaj prepozno zaznati kaj
/Kot neizkušen tekmovalec/ je zamudil start.
zastáviti1 -im
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj zapolniti koga/kaj
(S kmečkim orodjem) so (jim) zastavili pot.
2.
kdo/kaj namestiti koga/kaj v/na/ob/nad/pod/pred/med koga/kaj / med/nad/pod/za kom/čim / kam / kje / kod
Sveder vrtalnika je /previdno/ zastavil na označeno mesto med dve plošči.
3.
navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj začeti kaj
Gradbena dela pri hiši je /dobro/ zastavil, žal nima kdo nadaljevati.
4.
kdo/kaj vsebinsko določiti kaj
Proizvodnjo so /moderno zastavili.
5.
kdo/kaj postaviti komu/čemu kaj
/Kot dobro obveščeni/ so mu zastavili kar nekaj provokativnih vprašanj.
zbírati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dajati koga/kaj skupaj
Zbirali so naročnike (za novo revijo).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dajati kaj skupaj
Odpadno tekočino zbirajo /v posebnih posodah/.
3.
kdo/kaj sistematično pridobivati kaj
Zbira rastline in znamke.
4.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj pripravljati kaj
Zbirala je moč (, da bi vzdržala).
zbírati se -am se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj dobivati se
(Pri njem in okrog njega) se zbirajo otroci.
2.
kdo/kaj prihajati skupaj k/h komu/čemu / v/na/pod/nad kaj / kam
Družina se je /ravno/ zbirala h kosilu.
3.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kaj pojavljati se okrog/okoli koga/česa / v/na/pri/ob kom/čem / pod/nad/pred čim / kje
Maščevalnost se (mu) je zbirala v srcu.
4.
kdo/kaj prihajati v stanje zbranega mišljenja
/Dolgo in predvsem zaradi drugih/ se je zbiral, preden je kaj povedal.
zdélati -am
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem,
čustvenostno1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj oslabiti koga/kaj
Vse skupaj jo je zdelalo /, da se je kar sesedla/.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uničiti koga/kaj
(Po časopisih in v medijih) sploh so ga /kljub uglednim zagovornikom čisto/ zdelali.
3.
knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj dokončati kaj ‘opravilo’
Pot sta zdelala (v enem dnevu).
zdržáti -ím
tudi izdržáti -ím
dovršni glagol,
elementarni (tvorni/netvorni) glagol1.
kdo/kaj brez večjih negativnih telesnih in duševnih posledic prenesti kaj / koliko česa / koliko
Človek zdrži več, kot misli.
2.
kdo/kaj prenesti kaj / koliko česa
Zdržali so napad močnejšega sovražnika.
3.
kdo/kaj kljub neugodnim okoliščinam ostati v/pri/pod kom/čim / kje
Pod vodo je zdržal eno minuto.
4.
navadno z nikalnico kdo/kaj biti, ostati dalj časa v težjem, neprijetnem položaju pri/ob kom / kje / do kdaj
Pri/Ob njem ne zdrži nobena ženska.
5.
navadno z nikalnico kdo/kaj imeti sposobnost biti brez koga/česa / koliko česa
Ne zdrži brez cigaret in pijače.
6.
kdo/kaj ostati uporaben, dober koliko
Kruh je zdržal ves teden.
zgodíti se -ím se
dovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kaj dogoditi se, pripetiti se
Zgodila se je nesreča.
2.
kaj dogoditi se, pripetiti se kot okoliščina
Zgodilo se je(, da je šel na lov).
báti se bojím se
nedovršni glagol,
stanjski (duševni) glagol1.
kdo/kaj čutiti strah, biti v strahu
Otrok se v gozdu boji.
2.
kdo/kaj biti izpostavljen neprijetnosti koga/česa Boji se kazni/smrti.2.1.
kdo/kaj imeti spoštljiv strah do koga/česa
Fant se boji samo očeta.
2.2.
kdo/kaj ne želeti si, ne marati koga/česa
Boji se odgovornosti/stroškov/zamer.
3.
v pomožniški vlogi kdo/kaj ne imeti volje, poguma početi kaj
Vsako stvar se boji začeti.
4.
čustvenostno kdo/kaj domnevati, meniti kaj
/Kot izkušen izvedenec/ se boji, da ni tako, kot mislite.
bežáti -ím
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
kdo/kaj premeščati se v določeni smeri od/iz/z/s koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v/skozi kaj / kam / po kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / kod / kje
/Plašno/ so začeli bežati iz sobe.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj hitro premikati se v določeni smeri
Ljudje /panično/ bežijo kar (po cesti).
3.
navadno čustvenostno kaj hitro časovno odmikati se
Čas beži /z bliskovito hitrostjo/.
bíti se bíjem se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj udeleževati se
Bili so se (za osamosvojitev) /do zadnjega/.
2.
kdo/kaj zelo prizadevati si za koga/kaj
/Z vztrajnostjo in pogumno/ so se bili za delavske pravice.
3.
kaj biti v nasprotju s čim
Tako ravnanje se je bilo z njegovimi nazori.
bívati -am
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj biti, živeti v/na/pri/ob kom/čem / pod/nad/med/pred/s kom/čim / kje / kdaj 'v svojem življenjskem okolju'
Biva na deželi/v mestu.
2.
kdo/kaj biti, eksistirati, obstajati
Ta sreča /v resnici/ biva.
3.
neobčevalno knjižno, iz umetnosti kdo živeti kaj 'dejavnost, dogajanje'
Biva svet.
debatírati -am
nedovršni glagol,
glagol govorjenja1.
kdo/kaj neposredno govoriti v javnosti
Na sestanku je (z njimi) debatiral (trenutne razmere / o trenutnih razmerah).
2.
oseba v množini/dvojini kdo/kaj izmenjavati mnenja, misli o čem /Vneto/ so /kot zelo sproščeni/ debatirali o vsakdanjih stvareh.2.1.
nekdo/nekaj izmenjavati mnenja, misli o čem
O teh stvareh se /javno/ debatira.
funkcionírati -am
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj biti v delovnem stanju Motor (mu) še ne funkcionira /kot si je zamislil/.1.1.
kdo/kaj opravljati, izpolnjevati nalogo
Misel (mu) je /zagrizeno/ funkcionirala.
2.
kdo/kaj opravljati delo ob/v/na/pri kom/čem / pred/med/nad/pod kom/čim / kje / kod
/Zelo uspešno/ je funkcioniral /kot učitelj/ ob meji.
individualizírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
v posplošenem pomenu1.
kdo/kaj začeti obravnavati kaj kot individualno lastnost
/Zaradi zelo specifičnih potreb otrok/ so (v prvih dveh razredih devetletk) /po stopnjah/ individualizirali tako učenje kot vzgojo.
2.
kdo/kaj orisati koga/kaj kot individua, posameznika
Avtor je glavnega junaka pa tudi nekaj drugih značajev /zelo prepričljivo/ individualiziral.
3.
kdo/kaj spremeniti kaj v privatno
(V devetdesetih) so /pospešeno in z veliko politično podporo/ individualizirali gospodarstvo.
4.
iz pedagogike kdo/kaj prilagoditi kaj 'pouk' sposobnostim, interesom učencev
Individualizirajo pouk.
izbíti -bíjem
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati stran koga/kaj
/Ročno/ (mu) je izbil orožje (iz rok).
2.
kdo ukiniti koga/kaj od/iz/z/s koga/česa
Ta dogodek (mu) je iz glave izbil vso domišljavost.
3.
iz fizike kdo/kaj odstraniti kaj iz česa
/Z ustrezno naelektritvijo/ iz kovine izbijejo elektrone.
izgubíti -ím
tudi zgubíti -ím
dovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj nepričakovano ne imeti več koga/kaj
(Na potovanju) je izgubil denarnico in vse dokumente.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj nepričakovano ne imeti več koga/kaj , postati siromašnejši za koga/kaj
/Zaradi velike nepazljivosti/ je (pri transakcijah) izgubil precej denarja.
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj nepričakovano ne imeti več kaj 'zmožnost, stanje, lastnost', postati siromašnejši za kaj 'zmožnost, stanje, lastnost'
Najprej je izgubil sluh, /postopoma/ pa še vid.
4.
iz športa kdo/kaj nepredvideno ne imeti več kaj
Igralec je izgubil žogo.
izhájati -am
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kaj pojavljati se v tiskani obliki
Zbirka je /kot zaključen opus del/ začela izhajati (pred vojno).
2.
kdo/kaj prihajati iz česa / od kod / kdaj
Izhaja iz učiteljske družine.
3.
navadno v 3. osebi kaj biti jasno vidno, kazati se iz česa / od kod
Iz podatkov izhaja, da se je proizvodnja povečala.
izstopíti1 in izstópiti -im
dovršni glagol,
glagol premikanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj oditi iz/z/s/od/do koga/česa / k/h komu/čemu / v/na/pod/nad/med/pred/skozi/po koga/kaj / na/v/pri/ob kom/čem / med/pod/nad/pred kom/čim kam / kod / kje
Krogla (mu) je izstopila na nasprotni strani noge.
2.
kdo/kaj oditi iz česa / od kod Iz stranke je izstopil šele letos.2.1.
Zakon je /s prvim/ izstopil iz veljave.
3.
navadno čustvenostno kdo/kaj postati viden, opazen
/Od strahu/ so (ji) oči izstopile (iz jamic).
4.
iz alpinistike kdo/kaj sestopiti
(Iz stene) so sestopili /kot junaki/.
iztêči -têčem
tudi stêči stêčem
dovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
kaj priti iz/z/s/od—do koga/česa / k/h komu/čemu / na/v/čez/skozi koga/kaj / na/po/ob/pri kom/čem / med/pod/nad/pred kom/čim / od/do kod / kod / kam
Iz rane (mu) je izteklo preveč krvi.
2.
iz medicine kaj izliti se
/Zaradi hudega udarca/ (mu) je izteklo oko.
kapljáti -ám
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
kaj padati iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob/na čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Kri (mu) kaplja iz rane.
2.
knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj nenapovedano drug za drugim prihajati iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Skozi vrata avtobusa so začeli kapljati turisti.
3.
kdo dajati po kapljah kaj iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob/na čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Zdravilo si je kapljal na kavno žličko.
korístiti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj dajati komu/čemu
To nikomur ne koristi.
2.
kdo/kaj delati korist
Rad bi (jim) /učinkovito/ koristil s svojim delom.
3.
neknjižno pogovorno kdo/kaj uporabljati kaj
(Za prevoz surovin) koristijo železnico.
kričáti -ím
nedovršni glagol,
glagol govorjenja1.
kdo oglašati se z močnim, neprijetnim glasom
/Vztrajno/ se dere.
2.
kdo glasno in grobo znašati se na koga/kaj / nad/za kom/čim
/Neprestano/ je kričal nanj /zaradi površnosti/.
3.
čustvenostno kaj biti zelo vidno zaradi kontrasta z okoljem
(S sten) kričijo reklame.
ljubíti in ljúbiti -im
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol1.
kdo/kaj zaznavati s čutili koga/kaj
Ljubila jih je /kot svoje otroke/.
2.
kdo/kaj rad imeti kaj
/Prepričljivo, z delom/ je ljubil zemljo, mir in svobodo.
3.
čustvenostno, navadno v 3. osebi kaj imeti kaj kot dober pogoj rasti, razvijanja
Te rastline /načeloma/ ljubijo svetlobo in vlažna tla.
lokalizírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj omejiti koga/kaj
(Pri razporejanju dejavnosti) bi /težko/ lokalizirali ta dogodek.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj postaviti, postavljati koga/kaj čez/skozi/na/v/za koga/kaj / v/na/pri/ob kom/čem / pod/nad/med/pred kom/čim / kje / kod / kdaj
Zgodbo so lokalizirali v nekaj svojih domačih vaseh.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj prostorsko določiti, določati koga/kaj
Zdravnik je /dovolj točno/ lokaliziral vnetje.
lotíti se in lótiti se -im se
dovršni glagol,
fazni (dogodkovni/procesni) glagol (začetnosti)1.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj začeti kaj 'delo/delovanje/dejavnost' Tega dela se je /komaj/ lotil.1.1.
/Z odporom/ se je lotil knjige.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj začeti obdelovati koga/kaj
Lotil se jih je /s pestmi/.
3.
navadno v 3. osebi, v oslabljenem pomenu kaj 'proces/stanje/lastnost' pojaviti se kot sestavina koga/česa
Lotila se ga bolezen.
mísliti -im
nedovršni glagol,
glagol mišljenja1.
kdo/kaj biti dejaven v zavesti
Dolgo ni mogel misliti.
2.
kdo/kaj imeti kaj 'povedano' glede na svoje vedenje, osebni odnos za resnično
Mislila sta, da bosta kmalu na cilju.
3.
kdo/kaj pozitivno, negativno meniti o kom/čem /Slabo/ mislijo o njem.3.1.
kdo/kaj pozitivno, negativno meniti
Tudi on misli kot vsi.
4.
kdo/kaj izraža kaj 'namero, pojasnilo'4.1.
namero
Mislil je govoriti z njim.
4.2.
pojasnilo
Ni ga mislil prizadeti.
5.
v zvezi z reči kdo/kaj natančneje uvajati kaj , hoteti reči kaj 'določitev povedanega / povzetek povedanega'
Potreben je, mislim reči denar.
6.
kdo/kaj točno, konkretno določati koga/kaj
Očeta mislim, ne tebe.
7.
v zvezi z ali, kaj kdo/kaj izražati kaj 'začudenje/nejevoljo, podkrepitev'7.1.
začudenje/nejevoljo
Misliš, da tega ne vem.
7.2.
podkrepitev
To je uspeh, kaj misliš.
molíti -mólim
nedovršni glagol,
glagol govorjenja,
iz religije1.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj prizadevati si k/h komu/čemu / za koga/kaj
/Stalno/ so molili za dež.
2.
kdo/kaj z molitvijo izražati kaj / o čem
Molil je jutranjo molitev.
3.
kdo/kaj s presojo vrednotiti koga/kaj
/Trendovsko/ eni molijo boga, drugi malike.
motíti se in mótiti se -im se
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj delati napake v/na/pri/po/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj
/Pri/V računanju se je /brez potrebe prepogosto/ motil.
2.
kdo/kaj biti v zmoti
/Gotovo/ se motijo.
3.
navadno v 3. osebivrteti se komu/čemu
Pri plezanju se mu je /zaradi višine/ začelo motiti.
napádati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj nasilno obravnavati
/Kot brez takta fizično/ napada (ljudi) (v svoji bližini).
2.
navadno čustvenostno, v oslabljenem pomenu kaj načenjati koga/kaj
Bolezen ga /z vso hitrostjo/ napada.
3.
iz športa kdo/kaj tekmovalno ogrožati
(Na domačem terenu v drugem polčasu) so gostje /ves čas/ napadali (nasprotno ekipo).
naprávljati -am
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj proizvajati, izdelovati kaj
Napravljali so (jim) kosilo, gostijo (za jubilej).
2.
v pomožniški vlogi,
kot vez kdo/kaj določati komu/čemu / koga/kaj za kaj 'delovanje, dejavnost' Napravljala ji je kodre.2.1.
kdo/kaj določati komu/čemu kaj 'odnos'
Napravlja mu žalost/veselje.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj opravljati koga/kaj
/Lepo/ je napravljala otroka (za nastop).
naprézati -am
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo pripenjati koga/kaj
Napreza si konje.
2.
čustvenostno kdo/kaj močno nategovati, večati koga/kaj
Napreza si možgane, pa nič pametnega ne domisli.
3.
iz anatomije kdo/kaj zelo forsirati kaj
(Pri solopetju) je /preveč/ naprezala glasilke.
nosíti se nósim se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem3.
kdo/kaj obnašati se
Zna se nositi v vsaki družbi.
4.
v posplošenem pomenu kdo obnašati se
Hotela se je nositi /po najnovejši modi/.
5.
navadno v 3. osebi, v posplošenem pomenu kaj obnašati se
To blago se je /zelo dobro/ nosilo.
obdržáti -ím
dovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj za določen čas obvladati, zadržati koga/kaj v/na/pri/ob kom/čem / pod/nad/med/pred kom/čim / kje / kdaj
/Komaj/ je obdržal tram pokonci.
2.
kdo/kaj kljub nasprotnim silam obvladati, zadržati koga/kaj čez/skozi kaj / v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj
Potrošnjo so obdržali v mejah realnih možnosti.
3.
kdo/kaj ne prenehati imeti koga/kaj
Poleg goveje živine bo obdržal še ovce in koze.
4.
kdo/kaj s svojo voljo, vplivom zadržati si koga/kaj
Obdržali so ga (v bolnici).
5.
v posplošenem pomenu kdo/kaj ne prenehati uporabljati kaj
Obdržali so gostilno in obrt.
6.
v posplošenem pomenu kdo/kaj obvarovati koga/kaj
/Kljub razmeram/ je obdržal posestvo.
7.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj ohraniti kaj v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim 'stanje, lastnost'
Ljudi so obdržali pri volji.
8.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj ohraniti kaj 'stanje, lastnost'
Vrvohodec je obdržal ravnotežje.
9.
v zvezi obdržati v glavi, v spominu, v oslabljenem pomenu kdo/kaj ohraniti koga/kaj v/na/pri čem / pod/nad/med/pred čim 'stanje, lastnost'
Vseh telefonskih številk ne more obdržati v glavi.
10.
v zvezi obdržati zase, v sebi, v oslabljenem pomenu kdo/kaj ohraniti koga/kaj za koga/kaj / v kom/čem 'stanje, lastnost'
Poslovne skrivnosti je obdržala zase.
11.
iz šaha kdo/kaj ohraniti, zadržati kaj
Obdržal je figuro.
obráčati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj upravljati koga/kaj
(Na tem predelu ceste) je /strogo prepovedano/ obračati vozila.
2.
iz ekonomije, iz finančništva kdo/kaj upravljati kaj 'denar'
/Zelo uspešno/ obračajo denar.
obravnávati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj izražati, označevati kaj
Na seji so /kot neposredno prizadeti/ obravnavali problematiko proizvodnje.
2.
kdo/kaj izražati, podajati kaj
V knjigi pisatelj obravnava problem izseljeništva.
3.
kdo/kaj upravljati, označevati koga/kaj
Vozniki /različno/ obravnavajo pešce.
odíti -ídem
dovršni glagol1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj premakniti se iz/z/od koga/česa / od kod
Vstal je in odšel.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj premakniti se k/h komu/čemu / na/v/po/za kaj / kam
Ptice so odšle v tople kraje.
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj izraža usmerjenost k čemu / na/v/po kaj / po čem
Odšel je k počitku.
odmévati -am
nedovršni glagol,
glagol razumevanja (stanjski (telesni/duševni) glagol)1.
v posplošenem pomenu kaj oglašati se
Njihovo vriskanje je odmevalo (po dolini).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti odziv-en/-no po/pri/ob/v/na kom/čem / med/nad/pod/za kom/čim / kje / kod
Njegovo mnenje je /glasno/ odmevalo tudi v vladnih krogih.
odpráviti -im
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj ukiniti kaj 'delo/delovanje/dejavnost'
Odpravili so izkoriščanje in nepismenost.
2.
navadno čustvenostno kdo/kaj odvrniti, zavrniti koga/kaj
/Z nestrpnimi kretnjami/ so odpravili nadležnega obiskovalca.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj pripraviti koga/kaj do česa / k čemu / na/v kaj / kam
Zjutraj je /na hitro/ odpravila otroke v šolo.
4.
kdo/kaj poslati koga/kaj
Blago so /ekspresno/ poslali /z naslednjim letalom/.
5.
nestrokovno kdo/kaj povzročiti
Ko je bila že tretjič noseča, je odpravila.
6.
publicistično, v posplošenem pomenu kdo/kaj premagati koga/kaj
Domačini so odpravili goste /z visokim rezultatom/.
7.
čustvenostno kdo/kaj obravnavati koga/kaj
Predpis je /nakratko/ odpravil reforme delovnih razmer; /Kot vodilni/ je sodelavce je odpravil /z omalovaževalno kretnjo/.
8.
v pomožniški vlogi kdo/kaj odločiti se prenehati kaj 'delo/delovanje/dejavnost'
Odpravili so preskrbo in ugodnosti.
9.
iz matematike kdo/kaj z računskimi postopki doseči kaj 'da odpade določena neznanka/operacija v sistemu enačb'
Odpravil je neznanko.
10.
iz poštarstva kdo/kaj odposlati pošiljko iz spremne pošte naslovni pošti
Odpravili so pošiljko.
11.
iz železničarstva kdo/kaj po ugotovitvi varnih razmer za vožnjo v določeno smer dati znak za odhod vlaka
Dopoldne so lahko odpravili vse vlake.
oglášati se -am se
nedovršni glagol,
glagol govorjenja1.
kdo/kaj dajati zvoke, glasove, odzivati se
Kukavica se /glasno in vztrajno/ oglaša.
2.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj dajati zvoke, glasove, odzivati se s/z/iz/od koga/česa / na/pri/v/po kom/čem / med/nad/pod kom/čim / od/do kod / kod / kje / kdaj
Iz daljave se oglašajo streli.
3.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kaj glasno izražati se, odzivati se kot odraz telesnega ali duševnega stanja komu / v/pri/na kom
Znana bolečina se mu že oglaša.
oprávljati1 -am
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati kaj
Vse /uspešno/ opravlja sam.
2.
v pomožniški vlogi,
kot vez kdo/kaj določati kaj 'delovanje, dejavnost' Opravljajo izvidniške polete.2.1.
kdo/kaj določati se česa / kot kaj 'dejavnost'
Opravlja službo oskrbnika.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj namensko delati kaj 'določeno dejavnost'
Vse te naloge opravlja hrbtenica.
4.
iz fizike, v oslabljenem pomenu kdo/kaj delati kaj 'kako opravilo, delo, dejanje'
Sila opravlja delo.
5.
iz religije, v oslabljenem pomenu kdo/kaj delati kaj 'kako opravilo, delo, dejanje'
Opravljati božjo službo.
oprostíti -ím
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj razbremeniti koga/kaj koga/česa
/Kot lažjega invalida/ so ga oprostili vojaške obveznosti.
2.
kdo/kaj pomilostiti koga/kaj
Sodišče ga je oprostilo.
3.
kdo/kaj odpustiti komu/čemu kaj
Oprostili so mu zamudo.
píhniti -em
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj z ustnim iztis kom zraka premakniti kaj iz/z/s koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v koga/kaj / kam / po kom/čem / pod/nad/pred kom/čim / kod / od/do kod
(Otroku) je /ljubeče/ pihnila krvaveči prstek.
2.
čustvenostno kdo/kaj izraziti strah, ogroženost, jezo
Mačka je /jezno/ pihnila (proti obiskovalcu).
3.
knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj z orožjem ubiti koga/kaj
/V pretepu/ je /po nesreči/ nekoga pihnil in sedaj sedi.
planíti in plániti -em
dovršni glagol,
glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj nenadoma, zelo hitro premakniti se iz/od koga/česa / k/h komu/čemu / na/v/po/pod/nad/med/skozi/čez koga/kaj / od kod / kam
/V ihti/ je planila mednje.
2.
v zvezi planiti v jok, smeh, čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj nenadoma začeti kaj 'jokati, smejati se'
Planila je v jok, ko jih je zagledala.
3.
čustvenostno kdo/kaj nenadoma napasti koga/kaj , pasti po kom/čem
Nekateri so planili samo nanj, drugi pa še po drugih.
potováti -újem
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
kdo/kaj premikati se s korakanjem
Potovali so /pretežno peš/.
2.
kaj prenašati se mimo/okoli/okrog/brez/zaradi koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/na/ob čem / pred/za kom/čim / kje / kam / kod / kdaj
Dražljaji potujejo /po živcih/ v možgane.
prebíti2 -bíjem
dovršni glagol,
elementarni (tvorni/netvorni) glagol1.
kdo preživeti kaj pri/s kom / kje / kod / kdaj
Mladost je prebil v domačem kraju.
2.
kdo preživeti kaj Mladost je prebil v revščini.2.1.
kdo preživeti kaj
Prebil je lepe čase.
3.
navadno čustvenostno, pešajoče, navadno z nikalnico kdo prestati kaj do konca
Bolnica je prebila operacijo / Bolnica ni prebila operacije.
premakníti se in premákniti se -em se
dovršni glagol,
glagol (procesnega/dogodkovnega) premikanja1.
kdo/kaj opraviti pot za koliko / koliko česa
Nihalo se vsako sekundo premakne za nekaj centimetrov.
2.
kdo/kaj iti stran, oditi
Stal je pred vrati in se ni premaknil.
3.
čustvenostno, navadno z nikalnico kaj spremeniti se
Leta se ni nič premaknilo.
4.
iz filma kdo/kaj priti v neskladje
Zvok se premakne.
5.
iz meteorologije kdo/kaj priti nad/pod/v/za kaj / kam
Središče hladnega zraka se je premaknilo nad Skandinavijo.
premíkati -am
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/dogodkovnega) premikanja1.
kdo/kaj upravljati koga/kaj Knjige nezakonito premikajo.1.1.
kdo/kaj upravljati svoj del
Plesalci premikajo le boke.
2.
kdo/kaj spravljati koga/kaj v gibanje
Z roko je premikala voziček.
3.
kdo/kaj premeščati koga/kaj
Iz nagajivosti (mu) je premikal lestev.
prepúščati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj puščati
Izolacija /preveč/ prepušča (toploto).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj predirati kaj
Zdravnik (mu) je prepuščal gnojne bule na več delih telesa.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj predajati komu/čemu koga/kaj
Otroke ji je prepuščala (v varstvo in oskrbo) /kar s kratkim sporočilcem/.
prestopíti in prestópiti -im
dovršni glagol,
glagol premikanja1.
kdo/kaj priti čez koga/kaj
/Z lahkoto/ je prestopil obcestni kanal.
2.
kdo/kaj preiti iz/z/s/od/do koga/česa / k/h komu/čemu / v/na/pod/nad/med/pred/skozi koga/kaj / od/do kod / kam
V Pivki mora prestopiti z vlaka na avbtobus.
3.
kdo/kaj zaradi spremembe mišljenja in pripadnosti preiti iz/z/s/od/do koga/česa / k/h komu/čemu / v/na/pod/nad/med/pred/skozi koga/kaj / od/do kod / kam
/Zaradi denarja/ je več nogometašev prestopilo iz starih klubov k Olimpiji.
4.
navadno čustvenostno kdo/kaj čez dogovorjeno mero preiti kaj
/Z lahkoto/ je prestopil vse dosedanje dogovore s partnerji.
5.
iz športa kdo na igrišču nedovoljeno stopiti čez
Tekmovalec je prestopil.
propásti -pádem
dovršni glagol,
tvorni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj prenehati obstajati
Firma je /kar prehitro/ propadla.
2.
kdo/kaj opustiti dejavnosti, izgubiti lastnosti
/Kot slikar/ je (v tržnem komuniciranju) /popolnoma/ propadel.
3.
kdo/kaj izgubiti vrednost, veljavnost
Ves denar in vsi boni so (jim) propadli /zaradi zamenjave valute/.
rásti rástem
tudi rásem
nedovršni glagol,
elementarni glagol (naravnih pojavov)1.
kaj postopno razvijati se
Človek raste približno dve desetletji.
2.
kdo/kaj preživljati čas zorenja, rasti
Rastla je /brez staršev/ (pri babici).
3.
kdo/kaj biti, nahajati se pri/na/v/ob kom/čem / med/za kom/čim / kje / kdaj
V tem obdobju /dobro/ rastejo žita.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj postopno postajati večji, obsežnejši, dosegati višjo stopnjo, intenzivnost
Hrup okoli njega je /vse bolj/ rastel (v navadno razbijanje).
5.
čustvenostno kdo/kaj nastajati, začenjati obstajati, kazati se iz/od/izpod koga/česa / v/pri/na/po/ob kom/čem / med/pred kom/čim / kje / kod / kdaj
Izpod njegovega pipca so rastle majhne lesene figurice.
6.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj postopno postajati samozavestnejši
/Od ponosa/ je kar rastel.
7.
iz jezikoslovja kaj postopno tonsko dvigati se
Intonacija vprašalne stavčne povedi /navadno/ raste.
redíti -ím
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj načrtno hraniti koga/kaj
/Zaradi zakola/ so prašiča začeli /intenzivno/ rediti (predvsem za več masti).
2.
čustvenostno kdo/kaj preživljati koga/kaj
Starši so ga /kar predolgo/ redili (z denarjem in hrano) /izključno na lastne stroške/.
3.
kaj povzročati debelost
Kruh in sladkor /dokazano/ redita.
ríniti -em
nedovršni glagol,
glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj s silo premikati, spravljati koga/kaj iz/od koga/česa / k/h komu/čemu / na/v/po/pod/nad/med/skozi/čez koga/kaj / od kod / kam
/Kar naprej/ so ga rinili naprej.
2.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj s silo premikati se, spravljati se iz/od/izpod koga/česa / k/h komu/čemu / na/v/po/pod/nad/med/skozi/čez koga/kaj / od kod / kam
/V ihti/ je rinila mednje.
3.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj težko živeti, prebijati se
/Z veliko težavo/ rine skozi življenje.
slabéti -ím
nedovršni glagol,
netvorni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj postajati oslabel, onemogel, propadati
Dve leti je /od stradanja počasi/ slabel.
2.
navadno v 3. osebi, v posplošenem pomenu kdo/kaj izgubljati popolnost svojih značilnosti postajati oslabel, onemogel, propadati
Sunki vetra /občutno/ slabijo.
3.
navadno v 3. osebi, v posplošenem pomenupostajati slabo, slabše
Po preobilnem obroku (mu) je slabelo.
spovédati spovém
dovršni glagol,
glagol govorjenja,
čustvenostno1.
kdo sprašati koga
/Dnevno/ ga je spovedal /zaradi sprotnega finančnega stanja/.
2.
kdo zaupati komu kaj
/Dnevno/ ji je spovedala svoje težave.
3.
iz religije kdo sprašati koga
Poklicali so duhovnika, da ga je spovedal.
správiti se -im se
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem,
knjižno pogovorno1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj premakniti se iz/z/od koga/česa / od kod
/Po teh besedah/ se je spravil iz sobe.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj premakniti se k/h komu/čemu / na/v/po/za kaj / kam
Spravil se je k delu.
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj izraža usmerjenost k čemu / na/v/po kaj / po čem
Spravil se je k počitku.
stopíti1 in stópiti -im
dovršni glagol,
glagol premikanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti korak iz/z/s/od/do koga/česa / k/h komu/čemu / v/na/pod/nad/med/pred/skozi/po koga/kaj / kam / kod
/Zelo na hitro in hinavsko/ je stopil iz hiše v gozd.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj pojaviti se iz/z/s/od/do koga/česa / k/h komu/čemu / v/na/pod/nad/med/pred/skozi/po koga/kaj / kam / kod
Solze so (ji) /nepričakovano/ stopile v oči.
3.
navadno čustvenostno kdo/kaj priti v/na/pod/nad/med koga/kaj / kam / kod / kdaj /Z velikim nadušenjem/ je stopil mednje.3.1.
Zakon je /s prvim/ stopil v veljavo.
4.
kdo/kaj vključiti se v/na/pod/nad/med koga/kaj / kam / kod
V stranko je stopil šele letos.
šíriti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj intenzivno količinsko in obsegovno večati kaj
(Po drugi vojni) so /načrtno/ širili bazično industrijo.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj načrtno prenašati koga/kaj iz/z/ od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam po/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / kod / kje / kdaj / od—do kdaj
Razvita civlizacija je širila svoj vpliv tudi na druge celine.
tožíti in tóžiti -im
nedovršni glagol,
glagol govorjenja1.
kdo/kaj z neglasnim govorjenjem izražati nejevoljo, nesoglasje
/Zaradi zares slabih razmer/ so ljudje kar naprej tožili in se jezili.
2.
kdo/kaj z obsojajo čim govorjenjem označevati koga/kaj
/Brez uspeha/ ga je kar nekaj let tožila (za očetovstvo).
3.
kdo/kaj z neglasnim govorjenjem nejevoljno izražati komu/čemu kaj / o čem
/Stalno, kot največji revež/ jim toži, koliko dolgov da ima.
trésti trésem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj sunkovito premikati koga/kaj
/Navdušeno/ (mu) je tresel roko.
2.
brezosebnoizražati koga/kaj v treso čem stanju
Trese ga /zaradi podhranjenosti/.
3.
kdo/kaj odstranjevati koga/kaj
/Ročno/ je tresel sneg (z vej).
tŕgati se -am se
stilno tŕžem se
nedovršni glagol,
glagol (splošne) spremembe1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spreminjati se
Megla in oblaki se trgajo.
2.
kdo/kaj ločevati, prekinjati se iz/z/s/od česa / od kod
Pes se trga z verige.
3.
čustvenostno kdo/kaj odhajati, oddaljevati se iz/z/s/od česa / od kod
Ljudje so se trgali od domovine, s svoje zemlje.
umréti umrèm
tudi umŕjem
dovršni glagol,
glagol splošne spremembe/spremembe lastnosti1.
kdo prenehati živeti, prenehati obstajati Eni so umrli /od lakote/, drugi /zaradi starosti/.1.1.
kdo prenehati živeti kakšen , kakšnih lastnosti
Umrl je mlad.
2.
kdo prenehati živeti, prenehati obstajati na/v/pri/po kom/čem / med/pred/nad/pod/ kom/čim / kje / kdaj
Umrl je na potovanju.
uporábljati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja5.
neknjižno pogovorno kdo/kaj nositi kaj
Te čevlje uporablja (v dežju in na blatnem terenu).
6.
kdo/kaj obravnavati koga/kaj
Ti predpisi se /redko/ uporabljajo.
7.
kdo/kaj imeti, poznati kaj
Tedaj so uporabljali samo orodje iz kamna.
8.
kdo/kaj obvladati, znati kaj 'jezik'
Kljub bivanju v tujini uporablja materni jezik.
upoštévati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj s presojo vrednotiti koga/kaj
Sodnik je upošteval izpovedi prič.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj vključevati, obravnavati koga/kaj v/na/pri čem / kje
Pri načrtovanju upoštevajo potrebe prebivalstva.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj ceniti koga/kaj
Delo gospodinje družba /premalo/ upošteva.
uprávljati -am
nedovršni glagol,
glagol upravljanja1.
kdo/kaj urejati, usmerjati koga/kaj
Občani /kot najemniki neposredno/ upravljajo občinsko zemljo.
2.
kdo/kaj uporabljati, izkoriščati kaj
/Negospodarno/ upravljajo gozdove.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj voditi, usmerjati koga/kaj
Upravlja televizijsko kamero.
váljati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj po podlagi premikati koga/kaj
Jeklo so valjali /v plošče/.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj v stiku z različnimi podlagami premikati koga/kaj od—do/iz koga/česa / proti/ k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / po/pri/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / od/do kod / kam / kje
Iz gline so valjali posebno dolge svaljke.
vêsti vêdem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj peljati koga/kaj na/v kaj / kam
Vesti gosta v sobo.
2.
kdo/kaj usmerjati od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod Ta pot (nas) vede do vrha.2.1.
kdo/kaj usmerjati koga od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Vedel jih je v visoko družbo.
2.2.
kaj biti speljan od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Ta pot vede do vrha.
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj biti usmerjen-o v/na kaj / kam
To vede v brezup.
vnéti vnámem
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj prizadejati koga/kaj z ognjem
Vnel je stenj pri petrolejki.
2.
čustvenostno kdo/kaj z veliko silo, intenzivnostjo povzročiti koga/kaj
Vneli so prepir.
3.
čustvenostno kdo/kaj vzbuditi koga/kaj
Vnela ga je njena lepota.
vnéti se vnámem se
dovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol1.
čustvenostno kdo/kaj z veliko intenzivnostjo začeti goreti
Bencinski hlapi se radi vnamejo.
2.
navadno v 3. osebi kaj postati vroče, rdeče, otečeno
Sluznica se pogosto vname.
3.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kaj z veliko intenzivnostjo začeti se
Vnel se je živahen pogovor.
vóhati -am
nedovršni glagol,
glagol razumevanja1.
kdo/kaj z vohom zaznavati koga/kaj
Vohala je vonj po zažganem.
2.
kdo/kaj s potegi zraka v nos prizadevati si zaznati določen vonj
Psi so /vneto/ vohali (okrog posode).
3.
kdo/kaj poizvedovati
Kar naprej /zelo vztrajno/ voha (okoli stvari in ljudi), pa nič pametnega ne izve.
4.
čustvenostno kdo/kaj čutiti, slutiti kaj
/Zaradi vseh predhodnih dogodkov/ so vohali nesrečo.
vónjati -am
nedovršni glagol,
glagol razumevanja1.
kdo/kaj oddajati, dajati prijeten vonj
Zrak vonja /od/zaradi samega cvetja/.
2.
kdo/kaj s potegi zraka v nos zaznavati koga/kaj
Psi so (okrog posod) /vneto/ vonjali polito omako.
3.
kdo/kaj biti sposoben zaznavati vonj
/Zaradi vseh preboletih bolezni/ je /zelo slabo/ vonjal.
vtísniti se -em se
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj s pritiskanjem prodreti v/na/skozi kaj / kam
Kamenje se je vtisnilo v zareze podplatov.
2.
kdo/kaj s pritisnjenjem, pritiskanjem spremeniti se
(Pri trčenju) so se leva avtomobilska vrata /pod silnim pritiskom/ vtisnila (navzven, v nasprotno smer).
3.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj vriniti se v/na kaj / kam
Vsi najpomembnejši dogodki so se (ji) vtisnili /naravnost/ v možgane, pa tudi v srce.
vzíti1 vzídem se
dovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja,
navadno v 3. osebi1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj premakniti se navzgor, kvišku
(Izza obzorja) je vzšla škrlatna zarja.
2.
neobčevalno knjižno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj pojaviti se
(Prav v zadnjih dneh) je vzšlo upanje.
3.
iz astronomije kaj zaradi vrtenja Zemlje navidezno dvigniti se nad obzorje
Danes sonce vzide nekaj minut prej.
zadržáti -ím
dovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj kljub nasprotnim silam ohraniti koga/kaj v določenem položaju, mestu
Zadržali so ga /, da ni omahnil/.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj kljub nasprotnim silam ohraniti koga/kaj v/na/pri/ob kom/čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kod / kdaj
Otroke so zadržali na nadaljnjih pregledih.
3.
iz prava kdo/kaj kljub nasprotnim silam ohraniti kaj v določenem položaju, mestu
Sodišče je /nenapovedano/ zadržalo postopek.
zadržáti se -ím se
dovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj ustaviti se v/na/pri/ob kom/čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kod / kdaj
/Spotoma/ so se zadržali v Pivki.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj kljub nasprotnim silam ohraniti mirnost in preudarnost v določenem položaju, mestu
/Pod velikim pritiskom/ se je zadržal.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj izraziti, pokazati se do koga/česa / proti/nasproti komu/čemu / pred/nad/pod/med kom/čim
Do njega se je /zelo lepo/ zadržal.
zastáviti2 -im
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj dati komu/čemu kaj za zavarovanje upnikove terjatve
/V že hudi stiski/ je gospodarju zastavil hišo.
2.
navadno čustvenostno kdo/kaj dati kaj za koga/kaj
/Dobrohotno/ je za izgradnjo šole zastavil precej svojega denarja.
3.
iz prava kdo/kaj dati komu/čemu kaj za zavarovanje upnikove terjatve
/Kot porok/ je banki zastavil celotno gospodarsko poslopje, brez stanovanjskega dela.
zmágati -am
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj doseči najboljši rezultat, najvišjo nagrado
/Po hudem boju/ so zmagali.
2.
kaj prevladati koga/kaj
/Prehitro/ ga je zmagal spanec.
3.
iz športa kdo/kaj doseči najboljši rezultat, najvišjo nagrado
/Že kot mladinec/ je zmagal (v mnogoboju).
aktivírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj v dejavnost, narediti koga/kaj aktivnega
Padalec je aktiviral še rezervno padalo.
2.
kdo/kaj sprejeti koga v delovno razmerje
V firmi so spet aktivirali starega strokovnjaka.
3.
iz kemije kdo/kaj spraviti kaj 'snov' v stanje, v katerem je zmožno kemično reagirati
Aktivirali so snov.
4.
iz vojaštva kdo/kaj pripraviti kaj 'predmet' do eksplozije
Aktivirali so mino.
alarmírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj v stanje pripravljenosti
Alarmirali so gasilce in policijo.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj v obsedno stanje
Novica je /z bombastičnim naslovom/ alarmirala vse mesto.
boléhati -am
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti dalj časa, večkrat bolan
Mati že /dolgo/ boleha.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti dalj časa, večkrat bolan na čem / za čim
/Zaradi pitja/ je /dolgo/ bolehal na jetrih.
boléti -ím
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
navadno v 3. osebi1.
kaj bolezensko motiti koga/kaj
Glava ga boli /od prevelikega mraza/.
2.
brezosebnobolezensko motiti koga/kaj
/Zaradi prehude kisline/ ga (v prsih) boli.
bremeníti -ím
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol1.
kdo/kaj obteževati koga/kaj
Plačevanje anuitet bremeni podjetja.
2.
kdo/kaj dolžiti koga/kaj česa
Priča ga bremeni pomoči pri tatvini.
3.
iz ekonomije kaj obteževati koga/kaj
Izdatki za vojsko bremenijo državni proračun.
brzéti -ím
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem,
čustvenostno kdo/kaj hitro, lahkotno gibati se, premikati se
Brzi že /brez bergel/.
céniti1 -im
in ceníti
in céniti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
dovršno in nedovršno
kdo/kaj predvsem denarno vrednotiti koga/kaj Koliko boš cenil avto?1.1.
kdo/kaj cenovno vrednotiti koga/kaj
Število prebivalstva cenijo že na sto tisoč.
2.
kdo/kaj s presojo vrednotiti koga/kaj
Oni cenijo človeka po dejanjih.
délati z/s -am z/s
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delovati s kom/čim
Delajo z mladino.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delovati s čim
Delajo z računalniki.
dogájati se -am se
nedovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
navadno v 3. osebi kaj vršiti se, goditi se
(V podjetju) se dogajajo napake.
dogodíti se -ím se
dovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
navadno v 3. osebi kaj zgoditi se, pripetiti se
Dogodil se je čudež.
dostáviti -im
dovršni glagol,
glagol ravnanja (govorjenja)1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj poslati komu/čemu koga/kaj
Kupljeno blago jim /po želji/ dostavimo (na dom).
2.
kdo/kaj dodatno povedati kaj
(Besedilu) je dostavil še nekaj nujno potrebnih besed.
drgetáti -ám
tudi -éčem
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol1.
kdo/kaj tresti se
Stiskal se je v plašč in drgetal.
2.
čustvenostno kdo biti močno vznemirjen
Vsa drgeta /v strahu, da bi ga našli/.
drséti -ím
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj s tesnim dotikanjem premikati se, teči iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / od kod /kod/ kam
Iz nosu (mu) je drsela svečka.
2.
brezosebnobiti nevarno spolzko komu/čemu pri/po/ob/v kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / od kod /kod/ kam
V teh čevljih mu /zelo/ drsi.
dvígniti se -em se
dovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj premakniti se navzor, kvišku
(Iz vinograda) se je dvignila jata škorcev.
2.
v oslabljenem pomenu kaj začeti biti, obstajati
(V želodcu) se (mu) je dvignila slabost.
eksperimentírati -am
nedovršni glagol,
glagol razumevanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj poskusno ugotavljati, uvajati nove načine, metode
(Pri fiziki) /dosti/ eksperimentirajo.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj poskusno delati s kom/čim
Z novim zdravilom še eksperimentirajo.
evakuírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem kdo/kaj načrtno premakniti koga/kaj iz/z/ od/do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam / kdaj / od—do kdaj
/Zaradi nevarnosti/ so ponesrečence evakuirali na varno, v zaklonišča.
falírati -am
dovršni glagol,
tvorni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
neknjižno pogovorno1.
kdo/kaj gospodarsko propasti
Firma je /kar prehitro/ falirala.
2.
kdo/kaj opustiti, prekiniti študij
Janez je faliral (pri testiranju).
financírati in finansírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj denarno omogočati kaj
Šole in bolnišnice še vedno financira država /iz letnega proračuna/.
frazáriti -im
nedovršni glagol,
glagol govorjenja,
slabšalno1.
čustvenostno kdo/kaj navadno vsebinsko prazno govoriti v frazah
Nekateri radi /na vse kriplje/ frazarijo.
2.
čustvenostno kdo/kaj s praznim govorjenjem širiti kaj / o čem
Spet (nam) je /na dolgo in široko/ frazaril o dolžnostih.
glédati na -am na
nedovršni glagol,
glagol (dogodkovnega/procesnega) razumevanja1.
kdo/kaj imeti odnos glede na koga/kaj
Na svet je gledal /zelo kritično/.
2.
kdo/kaj ozirati se na koga/kaj
Pri ženitvi /kot preveč zaljubljen sploh/ ni gledal na bogastvo.
godrnjáti -ám
nedovršni glagol,
glagol govorjenja,
čustvenostno1.
kdo/kaj z neglasnim govorjenjem izražati nejevoljo, nesoglasje
/Zaradi zares slabih razmer/ so ljudje kar naprej godrnjali in se jezili.
2.
kdo/kaj z neglasnim govorjenjem nejevoljno izražati kaj / o čem
Začel je nekaj mencati in godrnjati.
gomazéti -ím
nedovršni glagol,
glagol premikanja (stanjski (telesni/duševni) glagol),
navadno v 3. osebi1.
kdo/kaj živahno premikati se v večjem številu v vseh smereh na/v/po kom/čem / kje / kod
Mravlje so gomazele po listih.
2.
kaj živahno premikati se na/v/po kom/čem / kje / kod
/Od groze/ so (mu) po hrbtu gomazeli mravljinci.
gospodáriti -im
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uporabljati, upravljati materialne dobrine
(Na svojem) /zelo slabo/ gospodari.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj upravljati s kom/čim
Sin (jim) /uspešno/ gospodari z denarjem in nepremičninami.
gósti gódem
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
redko1.
kdo/kaj igrati glasbo
/Lepo/ zna gosti (na citre in kontrabas).
2.
čustvenostno kdo/kaj navadno jezno govoriti
/Stalno sam pri sebi trdovratno/ gode (eno in isto).
3.
čustvenostno kdo/kaj povzročati komu/čemu
Otroci so obljubili, da jima ne bodo več tako (in take) godli.
govoríčiti -im
nedovršni glagol,
glagol govorjenja1.
čustvenostno kdo/kaj vsebinsko prazno govoriti
Nekatere ženske rade govoričijo.
2.
čustvenostno kdo/kaj s praznim govorjenjem širiti kaj / o čem
Spet (nam) je govoričil o dolžnostih.
grêbsti grêbem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj premikati prste, kremplje, kopita
Otrok grebe (po peskovniku).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spravljati skupaj kaj , segati za kom/čim
(Po tleh) je /nervozno/ grebel smeti.
grešíti -ím
dovršni in nedovršni glagol,
tvorni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
čustvenostno1.
kdo narediti, delati prekrške, prestopke, kršiti
/Pri bontonu stalno/ greši.
2.
iz religije kdo narediti, delati greh, kršiti zapoved
Greši /samo v mislih in ne v dejanjih/.
gúgati se -am se
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/dogodkovnega) premikanja1.
kdo/kaj premeščati se v določeni smeri proti/k/h komu/čemu / na/v kaj / kam / po kom/čem / kje
Neki predmet se je premikal po vodi.
2.
kdo/kaj premeščati se v različnih smereh
Miza se guga, da se ne more pisati na njej.
3.
iz navtike kaj premeščati se okrog prečne osi
Ladja se guga.
injicírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
iz medicine kdo/kaj dati kaj ‘zdravilno tekočino’
Injicirali so si mamilo (v žilo na roki).
2.
iz gradbeništva kdo/kaj v curku spraviti kaj tekočega v/na kaj / kam
/Za večjo vezivnost in prožno trdnost/ so v zid injicirali cementno malto.
integrírati se -am se
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj delati, narediti se skupn-ega/-o
Podjetji se /iz ekonomskih razlogov/ nameravata integrirati (še z drugimi sorodnimi podjetji).
2.
kdo/kaj vključevati se
Podjetji sta se integrirali (v eno firmo).
izbrúhniti -em
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj izločiti, izvreči kaj
/Z lahkoto/ je izbruhnila še neprebavljeno hrano.
2.
čustvenostno kdo silovito izraziti, izreči kaj
/Z lahkoto/ je (iz sebe) izbruhnila čisto neprimerne besede.
3.
kaj z vso silo začeti se
(Še sredi pogajanj) je izbruhnila vojna.
izgnáti -žênem
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati stran koga/kaj od/iz/z/s koga/česa / od kod
Iz teh krajev so /na hitro in kruto/ izgnali veliko domačih ljudi.
2.
iz prava kdo/kaj dati stran koga/kaj od/iz/z/s koga/česa / od kod
/S prisilo/ so jih izgnali iz države.
izíti se -ídem se
dovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kaj končati se
Tekma se je izšla /neodločeno in brez incidentov/.
2.
iz matematike kaj končati se
Deljenje se /lepo/ izide.
iztêči se -têčem se
tudi stêči se stêčem se
dovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
v posplošenem pomenu kaj prenehati trajati, teči, veljati
Življenje se (ji) je /zaradi bolezni prehitro/ izteklo.
2.
knjižno pogovorno kaj biti speljan iz/z/s/od—do koga/česa / k/h komu/čemu / na/v/čez/skozi/mimo koga/kaj / a/po/ob/pri kom/čem /med/pod/nad/pred kom/čim / od/do kod / kod
Cesta se /komaj opazno/ izteka pod hribom.
3.
iz matematike kaj iziti se
Deljenje se /lepo/ izteče.
jésti jém
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj dajati kaj v usta Po kosilu /navadno/ jedo kompot.1.1.
Večerjo so jedli /brez besed/.
2.
kdo/kaj imeti koga/kaj za hrano
V nekaterih deželah celo jedo mačke.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uničevati, vznemirjati koga/kaj
Uši jedo vrtnice.
4.
iz gostinstva kdo/kaj po naročilu dobivati obroke hrane, hraniti se pri/ob/v čem / med/nad/pod/s čim / kje
Je doma ali v menzi.
jezíti se1 -ím se
nedovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj delati se jezn-o/-ega
Ni vedel, če bi se smejal ali jezil.
2.
kdo/kaj jezno odzivati se zaradi koga/česa / na/za koga/kaj
/Največkrat/ se jezi sam nase.
3.
iz igralništva kdo/kaj delati se jezn-o/-ega
Igrali so Človek ne jezi se.
kipéti -ím
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj v velikih količinah ali v močnem curku teči iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/na/pri/ob kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Voda (ji) že kipi iz pokritega lonca.
2.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj obstajati v veliki meri in obsegu iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/na/pri/ob kom/čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / kod / od/do kod / kje
V njem je kipela huda jeza.
klepetáti -ám
in -éčem
nedovršni glagol,
glagol govorjenja1.
kdo/kaj sproščeno pogovarjati se
(Z njo) /posebej/ rada klepeta.
2.
kaj dajati ostre glasove
Zobje so (ji) klepetali /od mraza/.
kléti kólnem
nedovršni glagol,
glagol govorjenja1.
kdo uporabljati grobe, žaljive besede
/Neprestano/ so kleli /zaradi delovnih razmer/.
2.
kdo glasno in grobo oštevati koga/kaj
/Neprestano/ so ga kleli /zaradi površnosti/.
končáti -ám
dovršni glagol,
fazni glagol (končnosti)1.
v pomožniški vlogi kdo/kaj nazadnje narediti kaj / s čim 'delo/delovanje/dejavnost'
Končal je predavati.
2.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj na koncu narediti kaj s čim 'delom/delovanjem/dejavnosti'
Ciklus oddaj bodo končali z analizo Cankarjeve drame.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj v celoti narediti kaj
Jopico je hitro končala.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj na koncu biti v/na/pri kom/čem / kje
Fant je /zaradi prehudih poškodb/ končal pri zdravniku.
kópati tudi kopáti -am
in -ljem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj umivati koga/kaj po/pri/ob/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / kje / kod
Nepokretne bolnike kopajo v posebnih kadeh.
2.
iz fotografije kdo/kaj izpirati kaj po/pri/ob/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / kje / kod
Še vedno mora filme kopati v določeni raztopini.
kopáti se kópljem se
tudi -ám se
nedovršni glagol,
glagol ravnanjanavadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj neurejeno in s težavo premikati se, gibati se od—do/iz/z/s koga/česa / proti/ k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / po/pri/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / od/do kod / kam / kje
/Z veseljem/ se je valjal v snegu.
kováti kújem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj z udarci ali strojno oblikovati, obdelovati koga/kaj
Železo so kovali /v dolge, tanke palice/.
2.
kdo/kaj opremljati koga/kaj s kovinskim delom
Kaznjence so kovali /v verige/.
3.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj pripravljati kaj 'delovanje/dejavnosti/lastnosti'
(Iz tujih nesreč) si je koval dobiček.
4.
čustvenostno kdo/kaj močno biti, utripati
(V sencih) (mu) je nekaj neprijetnega kovalo.
kraljeváti -újem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti kralj, vladati kot kralj
Dolga leta je (v tej deželi) kraljevala znana dinastija.
2.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj opaženo stati, nahajati se
(Nad mestom na hribu) kraljuje še zelo ohranjen grad.
krampáti -ám
in krámpati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj kopati s krampom
(Med počitnicami) je /ogromno/ krampal (pri domači hiši).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati, obdelovati kaj od—do/iz koga/česa / proti/k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / po/pri/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / od/do kod / kam / kje
V svoji soseski si je moral /sam/ krampati rov za cevi (od regionalne ceste do svoje hiše).
3.
kdo/kaj nerodno, okorno hoditi
/Počasi in brez ozira na vozila/ je krampal (po prehodu za pešce).
krásti krádem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj brez dovoljenja jemati koga/kaj
(Staršem) je /kot tujec občasno/ kradel denar (iz denarnic).
2.
iz narodopisja kdo ugibati kaj 'katero blago predstavljajo drugi'
Šli so se igrico blago krasti.
krivíti -ím
nedovršni glagol,
glagol ravnanja,
glagol mišljenja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati koga/kaj neravnega
Les krivijo /pod pritiskom/ (s paro).
2.
kdo/kaj označevati koga/kaj zaradi koga/česa / za koga/kaj
/Po krivem/Krivo/ so ga krivili tatvine / za tatvino.
kúhati -am
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj delati hrano užitno z delovanjem toplote Kuha in peče /v pokritih posodah/.1.1.
nekdo/nekaj delati hrano užitno z delovanjem toplote
Pri tej hiši se /slabo/ kuha.
2.
kdo/kaj pripravljati kaj Včasih kuha večerjo /iz nič/.2.1.
nekdo/nekaj pripravljati kaj
Krača se kuha /za velike praznike/.
3.
kdo/kaj pridobivati kaj
Marmelado so kuhali (iz sliv).
4.
čustvenostno kdo/kaj skrivoma pripravljati kaj ‘dejavnost’ proti komu/čemu / na koga/kaj
Možje so /neprestano/ kuhali maščevanje proti njemu.
5.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj kazati kaj ‘neprijetnost’ na koga/kaj
Že dolgo kuha jezo nanj.
6.
kaj vplivati na koga/kaj
Bolnika je vročina kuhala celo noč.
7.
iz lesarstva kdo/kaj pripravljati kaj za nadaljnjo obdelavo
Kuhali so les.
kvantáti -ám
nedovršni glagol,
glagol govorjenja,
slabšalno1.
kdo/kaj vsebinsko prazno, nespametno govoriti
Nekateri prav radi kvantajo.
2.
čustvenostno kdo/kaj s praznim, nespametnim govorjenjem širiti kaj / o čem
Spet (nam) je /na dolgo in široko/ kvantal o dolžnostih.
lastíti si -ím si
nedovršni glagol,
glagol upravljanja1.
kdo/kaj urejati, obvladovati, upravljati koga/kaj
Urednik si lasti gradivo in pravico objave.
2.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti kakšno stanje/lastnost
Kraj si lasti ime trga.
licencírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uradno potrditi, potrjevati koga/kaj za ustrezn-ega/-o
/Z veseljem/ so licencirali objekte in tekmovalno traso.
2.
iz veterine, v posplošenem pomenu kdo/kaj uradno potrditi, potrjevati koga/kaj za ustrezn-ega/-o
(V njegovem hlevu) so licencirali vse bike in žrebce.
meníti se za in méniti se za -im se za
nedovršni glagol,
glagol mišljenja,
navadno z nikalnico1.
kdo/kaj imeti, kazati željo, pripravljenost, skrb za koga/kaj
Nihče se ne meni za njegove ideje.
2.
kdo/kaj imeti odnos, odziv, čutenje za koga/kaj
Ni se menil za njene besede.
množíti se -ím se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj pojaviti se v večjem številu in navadno širše
To ljudstvo se /hitro/ množi.
2.
iz biologije kdo/kaj razmnoževati se
Nekatere rastline se /nespolno/ množijo.
molčáti -ím
nedovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj ne govoriti, ne izražati svojega mnenja
(V sobi) so molčali /kot okameneli/.
mrazíti -ím
tudi mráziti -im
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
navadno v 3. osebi1.
brezosebnobolezensko motiti koga/kaj
(Podvečer) vedno bolj mrazi.
2.
kaj bolezensko motiti koga/kaj
Dež ga mrazi (po nogah).
nabráti si -bêrem si
dovršni glagol,
glagol ravnanja,
čustvenostnov posplošenem pomenu kdo/kaj pridobiti si koga/kaj
/Sčasoma oz. z leti/ si je nabral izkušnje in zanesljive ljudi.
nadaljeváti se -újem se
nedovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
v posplošenem pomenu1.
kdo/kaj biti, obstajati dalje
Sezona se nadaljuje.
2.
kaj biti, obstajati v/na/pri čem / kje / kdaj dalje
Roman se nadaljuje v reviji.
nagájati si tudi nagajáti si -am si
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
oseba v množini/dvojini kdo/kaj povzročati si nevšečnosti
(Med poukom) si /kar naprej/ nagajajo.
nagíbati se -am se
in -ljem se
nedovršni glagol,
glagol (splošne) spremembev posplošenem pomenu kdo/kaj bližati se, sklanjati se do—do/okoli/okrog koga/česa / proti/k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / pri kom/čem / s/med/pod/nad/pred kom/čim / kod / do kod / kam / kje
Veja se nagiba k tlom /samo pod pritiskom/.
najéti -jámem
dovršni glagol,
glagol ravnanjav posplošenem pomenu kdo/kaj začasno namensko dobiti koga/kaj
(V klubu) so /za krajši čas/ najeli dobrega kuharja in natakarja.
naletéti na -ím na
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjemv posplošenem pomenu kdo/kaj nepričakovano najti, srečati koga/kaj
(V leksikonu) je naletel napake.
naletéti se -ím se
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjemv posplošenem pomenu kdo/kaj priti, pojaviti se blizu/sredi/okoli/okrog koga/česa / k/h komu/čemu na/v/ob/med/pod/skozi koga/kaj / kam / v/na/po/pri čem / med/pred/pod/nad/za kom/čim / kod / kje
/Postopoma/ so se muhe naletele na meso.
namériti -im
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj merilno določiti kaj / koliko česa
Namerili so najvišjo temperaturo v tem letu.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj usmeriti kaj / s čim proti komu/čemu / v/na/skozi koga/kaj / na/v/po kom/čem / kam / kod Nameril je pištolo v črno piko in sprožil.2.1.
kdo/kaj usmeriti kaj / s čim proti komu/čemu / v/na/skozi koga/kaj / na/v/po kom/čem / kam / kod
Nanj je nameril hude očitke.
namnožíti -ím
dovršni glagol,
glagol ravnanjav posplošenem pomenu kdo/kaj narediti koga/kaj številčnejše
/Kot pravi gospodar/ si je čredo /krepko/ namnožil.
namnožíti se -ím se
dovršni glagol,
glagol ravnanjav posplošenem pomenu kdo/kaj narediti se številčnejše
Delo se (mu) je /brez prave kontrole preveč/ namnožilo.
napénjati -am
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
v posplošenem pomenu1.
kdo/kaj močno nategovati, večati koga/kaj
(Na violino) si je napenjal nove strune.
2.
iz anatomije kdo/kaj zelo forsirati kaj
(Pri solopetju) je /preveč/ napenjala glasilke.
napénjati se -am se
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
čustvenostno1.
kdo/kaj preveč intenzivno delovati, prizadevati si
Vse dni v tednu se /pretirano/ napenja /z učenjem/.
2.
kdo/kaj postavljati se
(Pred njo) se rad napenja.
napihováti se -újem se
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
čustvenostno,
v posplošenem pomenu1.
kdo/kaj postavljati se
(Pred njo) se rad napihuje.
2.
iz agronomije kaj napenjati se
Sir se /zaradi nepravih pogojev/ napihuje.
naročíti se na -ím se na
dovršni glagol,
glagol ravnanjav posplošenem pomenu kdo/kaj prijaviti se na kaj
/Kot velik navdušenec/ se je naročil tudi na njihovo glasilo.
naselíti se -sélim se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem kdo/kaj načrtno premakniti se proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam po/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred/za kom/čim kod / kje / kdaj
/Končno/ so se naselili v nova stanovanja.
nastájati -am
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
navadno v 3. osebi,
v posplošenem pomenuiz meteorologije kaj pojavljati se, prihajati od—do/iz česa / sredi česa / v/na/ob/pri čem / kje / pred/pod/nad/med čim / kod / od—do kdaj / kdaj
Sredi Atlantika nastaja področje nizkega zračnega pritiska.
nastáti -stánem
dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
navadno v 3. osebi,
v posplošenem pomenu kaj začeti obstajati od—do/iz česa / sredi česa / v/na/ob/pri čem / kje / pred/pod/nad/med čim / kod / od—do kdaj / kdaj
V tistem času je nastalo več novih kolonij.
obésiti -im
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj namestiti koga/kaj mimo/okoli/okrog koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/pod/nad/med/skozi/čez koga/kaj / kam / na/v/po/ob kom/čem / pred/med/nad/pod/za kom/čim / kod
Sliko je obesila na zid na hodniku.
2.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj povedati, naložiti komu/čemu koga/kaj
/Na grbo/ mu je obesila kar oba otroka.
obnášati se -am se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj izražati se
(Do starejših) se /vljudno/ obnaša.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dokazovati se
Te gume se na snegu /dobro/ obnašajo.
obráčati se -am se
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanjav posplošenem pomenu kdo/kaj usmerjati se
(V razredu med poukom) so se /kar naprej/ obračali.
odbíti -bíjem
dovršni glagol,
glagol upravljanja1.
kdo/kaj odstraniti koga/kaj
(Kamnu) je odbila robove (s kladivom).
2.
kdo/kaj s sun kom povzročiti spremembo smeri koga/kaj s kom/čim do/od koga/česa / proti komu/čemu / v kaj / po čem / kam / kod
Žogo je odbil /z glavo/ v gol / proti golu.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj s svojo aktivnostjo preprečiti kaj ‘nasprotno aktivnost’
Vojska je odbila napad.
4.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj odkloniti koga/kaj
Njegovo darilo je odbila.
5.
kdo/kaj nehati upoštevati kaj od/iz česa / komu/čemu
Od izplačila je odbil stroške.
6.
kdo/kaj posledično oddati kaj
Morska gladina je odbila svetlobo /zaradi gladke gladine/.
7.
v zvezi z ura kaj izraziti kaj / koliko
Ura je odbila enajst.
8.
iz fizike kdo/kaj s sun kom oddaljiti kaj
Odbili so delce z enakim nabojem.
9.
iz jezikoslovja kdo/kaj odstraniti koga/kaj
(Besedi / Od besede) je odbil končnico.
odbrzéti -ím
dovršni glagol,
glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja,
čustvenostno1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj hitro, lahkotno oddaljiti se iz/z/od / mimo koga/česa / od kod / k/h komu/čemu / na/v kaj / kam
Vstal je in odbrzel.
2.
kaj hitro oditi, miniti
Mladostna leta so /tudi zaradi vojne prehitro/ odbrzela.
ohraníti in ohrániti -im
dovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj za določen čas imeti v nespremenjenem stanju koga/kaj v/na/pri/ob kom/čem / pod/nad/med/pred kom/čim / kje / kdaj
V stanovanju so ohranili vse pohištvo in spominske predmete.
2.
kdo/kaj kljub nasprotnim silam obvladati, zadržati koga/kaj čez/skozi kaj / v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj
Potrošnjo so ohranili v mejah realnih možnosti.
3.
kdo/kaj ne prenehati imeti koga/kaj
Sliko je ohranila /za spomin/.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj ne prenehati uporabljati kaj
Ohranili so obrt.
5.
v posplošenem pomenu kdo/kaj obvarovati koga/kaj
/Kljub razmeram/ je ohranil posestvo.
6.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj obdržati kaj v/na/pri/ob čem / pod/nad/med/pred čim 'stanje, lastnost'
Ljudi so ohranili pri volji.
7.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj obdržati kaj 'stanje, lastnost'
Vrvohodec je ohranil ravnotežje.
8.
v zvezi ohraniti v glavi, v spominu, v oslabljenem pomenu kdo/kaj obdržati koga/kaj v/na/pri čem / pod/nad/med/pred čim 'stanje, lastnost'
Vseh telefonskih številk ne more ohraniti v glavi.
9.
v zvezi ohraniti zase, v sebi, v oslabljenem pomenu kdo/kaj ohraniti koga/kaj za koga/kaj / v kom/čem 'stanje, lastnost'
Poslovne skrivnosti je ohranila zase.
opazíti in opáziti -im
dovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol1.
kdo/kaj čutno zaznati koga/kaj
Ladje opazi (skozi okno s prostim očesom).
2.
kdo/kaj zaznati / biti pozoren na koga/kaj
Mladega umetnika so kmalu opazili.
opráviti z/s -im z/s
dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj končati s kom/čim
S svojo prejšnjo družbo je opravil.
2.
v zvezah z imeti nič, ne imeti nič, čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj ukvarjati se s kom/čim
V tej službi ima opraviti z ljudmi.
osvobodíti -ím
dovršni glagol,
glagol ravnanja,
glagol (splošne) spremembe1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti/povzročiti kaj
Paznik je (jetniku) osvobodil roke.
2.
navadno čustvenostno kdo/kaj razbremeniti koga/kaj koga/česa
Osvobodili so ga vojaške obveznosti.
3.
navadno čustvenostno kdo/kaj narediti,povzročiti koga/kaj prost-ega/-o
Glasba ga je osvobodila.
pítati -am
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol2.
čustvenostno kdo/kaj načrtno hraniti koga/kaj
Živino /kar naprej/ pitajo (s kruhom).
3.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj načrtno obkladati koga/kaj s čim
Domače /kar naprej/ obklada s psovkami in z drugimi zmerljivkami.
ponovíti se -ím se
dovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol kaj ponovno dogoditi se, pripetiti se
Nesreča se je ponovila (na istem odseku ceste).
poročíti -ím
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj narediti koga za moža in ženo
Matičar in potem še župnik sta ju poročila.
2.
čustvenostno kdo/kaj dati, oddati koga v zakon s kom
Oče ga je /na silo/ poročil s premožnejšo.
poznáti se -znám se
nedovršni glagol,
glagol razumevanja1.
čustvenostno kaj biti viden/kazati se na/po/pri/v kom/čem / kje
Bolezen se (ji) pozna na obrazu.
2.
kdo/kaj biti znan s kom/čim
Njegov oče se /osebno in po vezah/ pozna z direktorjem.
pregánjati se -am se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem,
čustvenostno kdo/kaj poditi se
Zlikavci so se /prav nesramno/ preganjali (predvsem v predmestjih).
prenočeváti -újem
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni glagol,
tvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj bivati čez noč sredi/okoli/blizu koga/česa / v/na/ob/pri kom/čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje , kdaj / koliko
Prenočujejo kar na prostem, na tleh.
2.
kdo/kaj zadrževati koga/kaj čez noč
/Navadno/ so popotnike prenočevali kar na hodniku.
prestáti -stánem
dovršni glagol,
elementarni (tvorni/netvorni) glagol1.
kdo/kaj prebiti kaj / veliko česa
/Po pomoti/pomotoma/ so prestali veliko hudega.
2.
navadno čustvenostno, navadno z nikalnico kdo prebiti kaj do konca
Bolnica je prestala operacijo.
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj opraviti kaj / koliko česa 'kako delo, dejanje'
/Uspešno/ je prestal izpit in tečaj.
4.
iz prava kdo/kaj prebiti kaj / veliko česa neprijetnega
Prestal je vse predpisane dneve kazni.
prestáviti -im
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati koga/kaj od/iz/z/mimo koga/česa / od kod / k/h/proti komu/čemu na/v/med/pod/skozi koga/kaj / kam
Torbo je /nervozno/ prestavil iz roke v roko.
2.
kdo/kaj dati koga/kaj
/Brez pravih pojasnil/ so jo prestavili.
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj dati koga/kaj na/v kaj 'stanje/dogajanje'/ kdaj
Čas obiska je prestavil na drugi teden.
4.
iz avtomobilizma kdo/kaj spremeniti hitrost
Prestavil je.
5.
iz čebelarstva kdo/kaj dati koga/kaj
Prestavil je čebele.
pretirávati -am
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj dajati vsemu večji pomen, obseg, kot ga ima v resnici
Še zmeraj rad pretirava (pri vsakem delu).
2.
kdo/kaj upravljati v čem /s čim
(Na sprejemu) je pretiravala v izbranem oblačenju.
preživéti se -ím se
dovršni glagol,
elementarni (tvorni/netvorni) glagol kaj postati zastarelo
Taka miselnost se je že preživela.
prežívljati se z/s -am se z/s
nedovršni glagol,
elementarni (tvorni/netvorni) glagol kdo shajati s čim
Preživlja se z invalidnino.
priblížati -am
dovršni glagol,
glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
kdo/kaj spraviti koga/kaj k/h komu/čemu / kam
/Previdno/ je svojo roko približal njeni.
2.
kdo/kaj narediti bolj dostopno, razumljivo komu kaj
/S predavanjem/ jim je približal razmere v svoji deželi.
3.
kdo/kaj narediti kaj bolj ustrezno komu/čemu
Šolo so približali življenju.
pridržáti si -ím si
dovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagolv posplošenem pomenu kdo/kaj ohraniti si kaj ‘dejavnost, lastnost’
/Z vso pravico/ so si pridržali primat.
pridrževáti si -újem si
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagoliz prava kdo/kaj pravno, pogodbeno zagotavljati si kaj ‘pravico’
/Po vseh zakonih in predpisih/ si pridržuje nadzorstvo.
prihájati -am
nedovršni glagol,
glagol (procesnega) premikanja7.
kdo/kaj začenjati staviti se
Oprema za tovarno že prihaja.
8.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj postajati kakšen iz/do česa / k čemu / v kaj Prihaja nemiren.8.1.
postajati
/Slabo/ (mu) prihaja.
prilastíti si -ím si
dovršni glagol,
glagol upravljanja1.
kdo/kaj neupravičeno narediti kaj za svoje
Urednik si je prilastil gradivo in pravico objave.
2.
kdo/kaj neupravičeno nadvladati koga/kaj
/S svojo kljubovalnostjo/ si je moža /popolnoma/ prilastila.
prispéti -spèm
dovršni glagol,
glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
kaj z določenim namenom priti
Prispelo je pričakovano sporočilo.
2.
kdo z določenim namenom priti
Turista sta /z letalom srečno/ prispela (na cilj).
3.
iz poštarstva kaj z določenim namenom priti
Prispela je pošiljka (od ponudnika).
pristáti -stánem
dovršni glagol,
glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj s plutjem priti do koga/česa / k/h komu/čemu / v/na/za/pod/nad/med koga/kaj / ob/pri/na/v čem / med kom/čim / kam / kje
/Zaradi nevihte/ čoln ni mogel pristati ob pomolu.
2.
čustvenostno kdo/kaj po intenzivnem premikanju, potovanju ustaviti se ob/pri/na/v kom/čem / med/nad/pod kom/čim / kje
Po celodnevnem obhodu so /zaradi utrujenosti/ pristali pri znancih v najbližnji gostilni.
3.
kdo/kaj dati pristanek v/na kaj / koliko česa
Dekle je /s težavo/ pristala na zahtevo, naj se čimprej poroči.
príti do prídem do
dovršni glagol,
glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
kdo/kaj začeti nahajati se do koga/česa / do kod
Zdravnik je prišel do zoba.
2.
kdo/kaj doseči/prebiti se do koga/česa
Prišel je do zasluženega denarja.
prizadévati -am
nedovršni glagol,
stanjski (duševni) glagol1.
kdo/kaj vznemirjati koga
Te besede so jo /boleče/ prizadevale.
2.
kdo/kaj kvariti koga/kaj
Potresi /najbolj/ prizadevajo stare stavbe.
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj povzročati komu/čemu kaj 'določena stanja/lastnosti'
Otroci mu prizadevajo skrbi in žalost.
ravnáti -ám
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj delati ravno kaj Ravnali so (jim) parcelo.1.1.
kdo/kaj staviti kaj v naraven, pravilen položaj
Ravnal (mu) je izpahnjeno nogo.
2.
kdo/kaj izražati odnos, razmerje s kom/čim
/Grdo/ ravna s knjigami.
ravnáti se po -ám se po
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj delati po kom/čem
Zmeraj se je ravnal po drugih.
2.
kdo/kaj delati po čem
Ravna se po navodilih.
ríniti v -em v
nedovršni glagol,
glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj s silo premikati, spravljati koga/kaj v kaj / kam
Sina je /že neokusno/ rinil na fakulteto.
2.
čustvenostno kdo/kaj vztrajno siliti v koga/kaj
/Z neumestnimi vprašanji/ je rinil v njo.
selíti sélim
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem kdo/kaj načrtno premikati koga/kaj iz/z/ od/do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam / kdaj / od—do kdaj
Delavce so iz predmestnih barak selili v nova stanovanja.
selíti se sélim se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem kdo/kaj načrtno premikati se iz/z/od/do koga/česa / k/h komu/čemu / na/v/pod/nad/med koga/kaj / kam / od/do kod / kdaj / od—do kdaj
/Zaradi služb/ se selijo iz kraja v kraj.
shájati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj imeti materialne možnosti za obstoj, delovanje
/Še kar/ shaja.
2.
knjižno pogovorno kdo/kaj preživljati se s kom/čim
Z ženo /še kar/ shajata.
shájati se -am se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj dobivati se
(Pri njem in okrog njega) se /pogosto/ shajajo sosedje.
2.
knjižno pogovorno kdo/kaj dobivati se s kom
/Redno/ se shaja z najbližjimi prijatelji.
slabíti -ím
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj povzročati koga/kaj oslabel-o/-ega
Bolezen /parviloma/ slabi človeka.
2.
navadno v 3. osebi, v posplošenem pomenu kdo/kaj povzročati koga/kaj nepopoln-o/-ega v smislu neopravljanja vlog
/Z neprestanim zviševanjem cen/ slabijo zanimanje kupcev.
slavíti -ím
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj s presojo vrednotiti koga/kaj
Vsak narod slavi svoje junake.
2.
kdo/kaj s presojo vrednotiti kaj
Slavita desetletnico poroke.
sporazuméti se -úmem se
dovršni glagol,
glagol govorjenja,
glagol razumevanja1.
navadno osebek v dvojini ali množini kdo/kaj z govorjenjem se skupaj opredeliti za koga/kaj / o kom/čem
(S pogajalsko skupino) so se sporazumeli o spornih vprašanjih.
2.
navadno osebek v dvojini ali množini kdo/kaj izmenjati misli
Sporazumejo se v angleščini.
spotakníti se in spotákniti se -em se
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj sunkovito zadeti se v/ob/na koga/kaj
Ob prag se je /skoraj/ vsak spotaknil.
2.
kdo/kaj sunkovito zadeti se /Zaradi svoje vsesplošne nerodnosti/ se vsake toliko spotakne.2.1.
/Zaradi nepazljivosti/ se mu zadnje čase večkrat spotakne.
spovédati se spovém se
dovršni glagol,
glagol govorjenja kdo/kaj razkríti se glede koga/česa / za koga/kaj
Spovedal se (mu) je glede svojih otrok.
správiti ob -im ob
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti koga/kaj ob koga/kaj
Spravili so ga ob denar.
2.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj narediti koga/kaj ob koga/kaj
Spravila ga je ob živce, pamet in čast.
sprejéti spréjmem
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj voljno vzeti koga/kaj od/iz koga/česa
Od njih so sprejeli polno košaro sadja.
2.
kdo/kaj pripraviti se za koga/kaj / koliko česa
Predsednik republike je sprejel veleposlanika.
3.
čustvenostno kaj narediti se za koga/kaj
Na pragu jih je sprejel oster mraz.
4.
kdo/kaj vzeti, vključiti koga/kaj k/h komu/čemu / v/na/med/pod koga/kaj / kam z določenim namenom/ciljem
V firmo so sprejeli več novih delavcev.
5.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj vključiti koga/kaj v/na/med kaj 'stanje, lastnost'
Bolnika so sprejeli v oskrbo.
6.
v posplošenem pomenu kdo/kaj zavestno vzeti koga/kaj
/Nerad/ je sprejel denar od staršev.
7.
v posplošenem pomenu kdo/kaj zavestno priznati koga/kaj
/Z dvomom/ je sprejel nove ideje.
8.
v posplošenem pomenu kdo/kaj obravnavati koga/kaj
Vse sprejme /s smešne strani/.
9.
kdo/kaj s svojimi lastnostmi dobiti omogočiti koga/kaj / koliko česa
Les sprejme vlago.
10.
v posplošenem pomenu kdo/kaj zaznati koga/kaj
Pilot je sprejel obvestilo /po radiu/.
11.
v zvezi z nase kdo/kaj vzeti kaj 'stanje, dejanje' na koga/kaj
Sprejeli so krivdo in odgovornost nase.
12.
iz šaha kdo/kaj narediti kaj veljavno
Sprejel je remi.
stakníti in stákniti -em
tudi iztakníti
in iztákniti
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem,
navadno čustvenostno1.
kdo/kaj skupaj dati koga/kaj
/Po že utečeni navadi/ si je razpoložljive dele staknil (v uporabno cev za črpanje vode).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uspešno najti, ujeti koga/kaj
/S težavo/ so ga /končno/ le staknili.
3.
knjižno pogovorno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj začeti imeti kaj 'stanje/lastnost/pojav'
Staknil je hud prehlad in nato še resno bolezen.
stókati -am,
stilno stóčem
nedovršni glagol,
glagol govorjenja,
navadno čustvenostno1.
kdo/kaj dajati, oblikovati zategle glasove, nerazločno govoriti zlasti zaradi telesne bolečine
Kar naprej stoka /zaradi krivic ali od bolečin/.
2.
kdo tožiti kaj / o čem
/Brez pravih vzrokov/ stoka o svoji usodi.
stopnjeváti -újem
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj intenzivno podpirati, večati kaj
(Pri drugem zdravljenju) so (pri težjih bolnikih) dnevno količino zdravil /počasi/ stopnjevali.
2.
iz jezikoslovja kdo/kaj pregibati kaj
Pridevnike so stopnjevali /opisno in z obrazili/.
stréči stréžem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj dajati koga/kaj
Strežejo /pretežno/ domače jedi.
2.
kdo/kaj skrbeti komu/čemu / za koga/kaj
Stregla ga je /v bolezni/.
súkati se okoli/okrog -am se okoli/okrog
in súčem se okoli/okrog
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj ukvarjali se okoli/okrog koga/česa
Okoli sladice se je sukalo kar nekaj slastičarjev.
2.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kaj 'dejavnosti/lastnosti/stanje' pojavljati se okoli/okrog koga/česa
Njene misli so se /kot nagajivi metulji/ sukale okoli dokončnega odhoda v tujino.
šíriti se -im se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj vsestransko premikati se, pojavljati se iz/z/od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam po/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred/za kom/čim kod / kje / kdaj
/Zaradi boljše paše/ so se /stalno/ širili na sosednja ozemlja.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti na široki površini od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / na/v/pri/po/ob kom/čem / za/pod/nad/med kom/čim / kam / kje / kod
Ploščad se širi vse naokrog.
škíliti -im
nedovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol1.
kdo/kaj imeti očesno okvaro
Ker je zanemaril preglede pri okulistu, sedaj škili že /kot pravi gusar/.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj skrivoma, pritajeno gledati proti komu/čemu / v/na/skozi kaj / na/v/po čem / za kom/čim / kam / kod
/Kot zagrizen planinec/ letos že celo poletje škili proti planinam.
3.
čustvenostno, knjižno pogovorno kdo/kaj skrivaj pogledovati na/za/v/čez koga/kaj / po kom/čem / za kom/čim
/Precej očitno/ je škilil po sosedovi.
tékati -am
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja,
čustvenostnov posplošenem pomenu kdo/kaj neprenehoma hitro premikati se iz/z/od—do/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / od/do kod / kod / kje
Otroci (jim) tekajo po nepokošenih travnikih.
tovóriti -im
tudi tovoríti -ím
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem kdo/kaj premikati koga/kaj od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam na/v/po čem / kje / kod
Velike količine mamila so na sever tovorili /kar v tovornjakih/.
tožíti se in tóžiti se -im se
nedovršni glagol,
glagol govorjenja1.
kdo/kaj nejevoljno pregovarjati se s kom/čim
Kar naprej se /zaradi meje/ toži s sosedi.
2.
kazati se komu/čemu močna želja, domotožje
V tujini se mu je tožilo.
učinkováti -újem
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
navadno v 3. osebi1.
kdo/kaj s svojimi lastnostmi delovati proti komu/čemu / na koga/kaj
Na snov učinkujemo /z močnim segrevanjem/.
2.
kdo/kaj s svojimi lastnostmi vplivati, vzbujati vtis
Učinkuje /zelo bolno/.
učíti se -ím se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj pridobivati si znanje
Celo življenje se učimo.
2.
kdo/kaj usposabljati se česa / za kaj / o čem
Kletvice/Kletvic se je učil /od očeta/.
udáriti se -im se
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj s hitrim gibom usmeriti se v/na koga/kaj / po kom/čem / kam / kod
/Zelo/ se je udaril.
2.
čustvenostno kdo/kaj udeležiti se
/Grobo/ so se udarili (za zemljo).
umiríti -ím
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjemv posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj v mirnejše, harmoničnejše stanje
/Z najrazličnejšimi prepričevanji/ so umirili množico.
umiríti se -ím se
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjemv posplošenem pomenu kdo/kaj postati manj intenziven
(Proti jutru) se (ji) je otrok umiril in zaspal.
úpati -am
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) (naklonski) glagol1.
kdo/kaj biti v duševnem stanju, ko se še vidi možnost za rešitev iz težkega položaja
Dolgo časa je /brez posebnih utemeljitev/ upal, nazadnje je obupal.
2.
kdo/kaj želeno možno usmerjati v/na kaj
/Z veliko entuziazma upa v/na ozdravitev.
upogíbati se -am se
in -ljem se
nedovršni glagol,
glagol (splošne) spremembev posplošenem pomenu kdo/kaj bližati se, sklanjati se do—do/okoli/okrog koga/česa / proti/k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / pri kom/čem / med/pod/nad/pred kom/čim / kod / od/do kod / kam
/Prepogosto/ se upogiba do tal.
upokojíti se -ím se
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem kdo končati obdobje zaposlenosti
/Zaradi zdravstvenih težav/ se je /predčasno/ upokojil.
ustáviti se -im se
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj prenehati gibati se, premikati se
Dvigalo se /prehitro/ ustavi.
2.
kdo/kaj prenehati delati, delovati
Stroj se /lahko nenadoma/ ustavi.
3.
kdo/kaj prenehati potekati, razvijati se
Napredovanje se je ustavilo.
4.
kdo/kaj krajši čas prebiti sredi česa / na/v/pri čem / pri kom / pred/nad/pod/za čim / kje
/Mimogrede/ se ustavi doma.
5.
kdo/kaj krajši čas ostati sredi česa / na/v/pri/ob čem / pri kom
Ustavili so se pri bistvenih vprašanjih.
6.
kaj komu/čemu prenehati ustrezati
Meso se mu je ustavilo.
váljati se -am se
nedovršni glagol,
glagol ravnanjav posplošenem pomenu kdo/kaj neurejeno po podlagi premikati se od—do/iz koga/česa / proti/ k/h komu/čemu / za/v/na/čez/skozi koga/kaj / po/pri/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / od/do kod / kam / kje
/Z veseljem/ se je valjal v snegu.
vbrízgati -am
dovršni glagol,
glagol ravnanja,
v posplošenem pomenu1.
kdo/kaj dati kaj ‘zdravilno tekočino’
Vbrizgali so si mamilo (v žilo na roki).
2.
iz gradbeništva kdo/kaj v curku spraviti kaj tekočega v/na kaj / kam
/Za večjo vezivnost in prožno trdnost/ so v zid vbrizgali cementno malto.
vdáti se -dám se
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj pod pritis kom , premočjo prenehati ohranjati voljo, trdnost
Šahist se je /brez pomišljanja/ vdal.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj predati se komu/čemu / v kaj
Sovražniku so se vdali /brez vsakega odpora/.
veselíti se -ím se
nedovršni glagol,
netvorni glagol,
tvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj delati se vesel-o/-ega
/Pri takšnem življenju/ se ljudje lahko veselijo ali jokajo.
2.
kdo/kaj veselo odzivati se zaradi koga/česa
Veselili so se poletja in počitnic.
veseljáčiti -im
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) ravnanja kdo/kaj lahkotno zabavati se
/S prijatelji/ je veseljačil (pozno v noč).
vêsti se vêdem se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj obnašati se
Zna se vesti v vsaki družbi.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj obnašati se pri/na čem / med/pred/za čim / kje / kod / kdaj
Snov se pri nizkih temperaturah /drugače/ vede.
vstáti vstánem
dovršni glagol,
glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj premakniti se, spraviti se iz/z/s/od/izpod koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v/po/pod/nad/med koga/kaj / od kod / kam
/Kljubovalno/ je vstal izza mize.
2.
navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj pojaviti se, pokazati se iz/z/s/od/izpod/izza koga/česa proti/k/h komu/čemu / na/v/po/pod/nad/med koga/kaj / ob/pri/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred/za kom/čim / od kod /kod/ kam / kje
Danes je sonce že vzšlo izza hribov.
vzdrževáti -újem
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj ohranjati kaj
(V državi) /le s težavo sproti/ vzdržujejo magistralne ceste.
2.
kdo/kaj podpirati koga/kaj
(Med študijem) ga je vzdrževal stric.
vžgáti se vžgèm se
dovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kaj zaradi bioloških, fizikalnih, kemičnih vzrokov začeti goreti
Suha slama se /hitro/ vžge.
2.
čustvenostno, preneseno kaj pojaviti se z intenzivno svetlobo, z veliko silo
(Na vzhodu) se /zaradi jasnine/ vžge zarja.
zadéti -dénem
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj sunkovito udariti koga/kaj / ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
(Z orodjem) ga je zadel /v glavo/.
2.
čustvenostno kdo/kaj premi kaj oč se udariti ob/v/na koga/kaj / kam
Pri vstopu je (z opornico) zadel ob podboj.
3.
čustvenostno kdo/kaj delujoč naleteti ob/v/na kaj
Pri delu je zadel ob različne težave.
4.
kdo/kaj dati cilj v/na koga/kaj / kam
Tarčo je zadela (z lokom in puščico).
5.
knjižno pogovorno kdo/kaj dobiti kaj
Na loteriji je zadel enega (od glavnih dobitkov).
6.
čustvenostno kdo/kaj prizadeti koga/kaj
/S svojim dejanjem/ je zadel vso družino.
7.
kaj prizadeti koga/kaj
/Zaradi reform/ je odgovornost zadela tudi njega.
8.
v oslabljenem pomenu kaj 'stanje' prizadeti koga/kaj
Slepota ga je zadela.
9.
kdo/kaj pokvariti koga/kaj
Potresi /najbolj/ prizadenejo stare stavbe.
10.
kdo/kaj dobro izraziti, prikazati koga/kaj
Portretist je /slabo/ zadel njen obraz.
11.
kdo/kaj mišljenjsko urediti, doseči koga/kaj
/Težko/S težavo/ zadene njene misli.
zahtévati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol govorjenja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj na silo dobiti koga/kaj
/Brez posebnega vzroka/ je (od potnikov) (za nedržavni prehod) zahteval potne liste.
2.
navadno v 3. osebi, v posplošenem pomenu kaj označevati koga/kaj kot nujo, potrebo
Ozka in še spolzka cesta zahteva previdno vožnjo.
zahváliti se in zahváliti se -im se
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj izraziti hvaležnost komu/čemu za koga/kaj
/Pisno/ se jim je zahvalil za hitro denarno pomoč.
2.
kdo/kaj zavrniti koga/kaj
/Kot večkrat deklarirani srčni bolnik/ se je zahvalil za povabilo na planinsko turo.
zaíti -ídem
dovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja,
navadno v 3. osebi1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spustiti se
Sonce je zašlo (za obzorje).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj nehote napačno premakniti se
/Brez predhodnih opozoril/ so zašli (v temi).
3.
iz astronomije kaj zaradi vrtenja Zemlje navidezno priti pod obzorje
Danes sonce zaide nekaj minut prej.
zavírati -am
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj onemogočati kaj da bi se hitreje premikalo
Ob vožnji navzdol mora zavirati avto /na vsa štiri kolesa/.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj motiti koga/kaj da bi hitreje napredovalo ali dosegalo višje stopnje
Suša zavira rastline (pri rasti).
zmánjkati -am
dovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
navadno v 3. osebi koga/česa nehati biti na razpolago Zmeraj (mu) zmanjka denarja.1.1.
koga/česa nehati biti komu/čemu na razpolago
Potapljaču je zmanjkalo zraka.
1.2.
koga/česa nehati biti na razpolago sredi česa / kje
Sredi gozda zmanjka poti.
2.
navadno v 3. osebi kaj biti ukradeno, vzeto
Spet (mu) je zmanjkala ena knjiga.
živéti z/s -ím z/s
nedovršni glagol,
elementarni (tvorni) glagol1.
čustvenostno kdo bivati, delovati s čim
/Z velikim veseljem veselo/ živi z zemljo in s svojimi najljubšimi knjigami.
2.
čustvenostno kdo soobstajati s kom
/Samo zaradi materialnih koristi/ živi skupaj z njo.
žrtvováti se -újem se
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj darovati se za koga/kaj
Žrtvovala se je za višje cilje svojih otrok.
2.
iz religije kdo/kaj darovati se za koga/kaj
/Kot pravi glasnik vere/ se je žrtvoval za verske resnice.
abstinírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj zavestno, hote ne zadovoljiti svojih potreb
Eno leto je moral abstinirati.
2.
kdo/kaj ne imeti koga/kaj za vredno, pomembno
Abstinirali so volitve.
abstinírati se -am se
dovršni in nedovršni glagol,
elementarni (tvorni/netvorni) glagol1.
kdo/kaj zavestno, hote ne zadovoljiti svojih potreb
Pri volitvah so se prebivalci /množično/ abstinirali /z neudeležbo/.
2.
kdo/kaj zdržati se od koga/česa
Abstinirali so se od odvečnega posredovanja.
aktualizírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanjav posplošenem pomenu kdo/kaj narediti kaj aktualno
Učitelji so aktualizirali pouk (z novimi vsebinami).
amerikanizírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj prilagajati, prilagoditi koga/kaj načinu življenja in mišljenja
Nekaj evropskih slikarjev je svojo umetnost /popolnoma brez predsodkov/ amerikaniziralo.
amerikanizírati se -am se
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj prilagajati se, prilagoditi se načinu življenja in mišljenja
Ljudje so se /na hitro/ amerikanizirali.
aretírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj prijeti koga
Ponoči je policija aretirala mnogo ljudi.
2.
iz tehnike kdo/kaj pritrditi kaj
Aretiral je magnetno iglo.
báhati se -am se
in baháti se -ám se
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
čustvenostno kdo/kaj postavljati se
(Pred njo) se rad baha /zaradi svojega porekla/.
bankrotírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
netvorni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj narediti bankrot, gospodarsko propasti
Trgovec je /zaradi prehude konkurence/ bankrotiral.
báviti se z/s -im se z/s
nedovršni glagol,
glagol ravnanjav posplošenem pomenu kdo/kaj ukvarjati se s kom/čim
/Zaradi veselja in z veliko prizadevnostjo/ se bavi z mladino.
bíti brez sem brez
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagolv posplošenem pomenu kdo/kaj ne imeti koga/česa
Je brez sorodnikov.
bíti ob sem ob
dovršni in nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagolv posplošenem pomenu kdo/kaj izgubiti koga/kaj
Je ob prijatelje.
bíti pri sem pri
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagolv posplošenem pomenu kdo/kaj imeti določeno stanje/lastnost pri kom/čem
Oni so pri denarju.
bíti proti sem proti
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagolv posplošenem pomenu kdo/kaj imeti stanje/lastnost ali razmerje proti komu/čemu
Ves napredni svet je proti terorizmu.
bíti z/s sem z/s
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagolv posplošenem pomenu kdo/kaj imeti določeno stanje/lastnost ali razmerje s kom
Je z uporniki.
bíti za sem za
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagolknjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti stanje/lastnost ali razmerje za koga/kaj
Je za koristne stvari.
bojkotírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagolv posplošenem pomenu kdo/kaj zavračati koga/kaj
Druge konkurenčne firme so /popolnoma/ bojkotirale njihove izdelke.
ceníti2 -ím
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj zmerom nižje vrednotiti
Prekupčevalec na eni strani ceni (preprodajano robo), na drugi pa draži.
ceníti se -í se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja,
navadno v 3. osebi kdo/kaj zmerom nižje vrednotiti se
Industrijski izdelki se /brez pravih razlogov in predvsem preveč/ cenijo.
cenzurírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj sistematično preverjati kaj
(Zapornikom) so cenzurirali vsa pisma.
2.
kdo/kaj onemogočati koga/kaj
Oblast (mu) je vsa dela zadnjih let /z niti malo posluha za aktualnost/ cenzurirala.
cmériti se -im se
nedovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagolslabšalno kdo/kaj z jo kom izražati čustveno prizadetost
Otrok se je cmeril in se oklepal matere.
častíti -ím
nedovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj s presojo vrednotiti koga/kaj
Častijo ga /po božje/.
2.
iz religije kdo/kaj s presojo vrednotiti koga/kaj
Častijo križ.
čutíti se in čútiti se -im se
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol kdo/kaj zaznavati se, dojemati se
V lastni hiši se je čutil tujca.
dajáti se -dájem se
nedovršni glagol,
glagol ravnanjaknjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj bojevati se s/med kom/čim
Dajejo se s teroristi.
dehtéti -ím
nedovršni glagol,
stanjski (telesni) glagol,
elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov,
neobčevalno knjižno kdo/kaj oddajati, dajati prijeten vonj
Lipa /opojno/ dehti.
délati na -am na
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagolknjižno pogovorno kdo/kaj izražati delovni odnos na čem
Delajo na projektu.
délati proti -am proti
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagolv posplošenem pomenu kdo/kaj delovati proti komu/čemu
Dela proti svoji vesti.
délati za -am za
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagolv posplošenem pomenu kdo/kaj delovati za koga/kaj
Dela za otroke.
déti dénem
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj z določenim namenom/ciljem postaviti, premakniti koga/kaj okrog/okoli/iz/s koga/česa / v/na/nad/pod/med/čez kaj / kam
Lovec navadno dene puško na ramo pa gre.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj koristiti
Vsakovrstna hvala (mu) /zelo dobro/ dene.
dišáti -ím
nedovršni glagol,
stanjski (telesni) glagol,
elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov1.
kdo/kaj oddajati, dajati prijeten vonj
Zrak diši /od/zaradi samega cvetja/.
2.
čustvenostno kdo/kaj vzbujati željo, s kom ine komu/čemu
Cigareta ji še vedno /zelo/ diši.
divjáti nad -ám nad
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja,
čustvenostno kdo kazati svojo jezo, togoto nad kom/čim
Nad domačimi divja /kot obseden/.
divjáti za -ám za
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja,
čustvenostnov posplošenem pomenu kdo/kaj željno slediti za kom/čim
Otroci divjajo za žogo.
dobíti se -ím se
dovršni glagol,
glagol ravnanja,
navadno oseba v množini/dvojiniknjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj sestati se kje / kdaj / s kom
Dobijo se s prijatelji.
dodelíti -ím
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati komu/čemu koga/kaj
Dodelili so mu novo stanovanje.
2.
iz numizmatike kdo/kaj ugotoviti vladarja in kovnico
Kovance so dodelili.
dogovoríti se -ím se
dovršni glagol,
glagol govorjenjanavadno osebek v dvojini ali množini kdo/kaj z govorjenjem se skupaj opredeliti za koga/kaj / o kom/čem
(S pogajalsko skupino) so se dogovorili o spornih vprašanjih.
domnévati -am
nedovršni glagol,
glagol mišljenja kdo/kaj imeti kaj 'dejanje, predmetnost, lastnost' glede na svoje vedenje, osebni odnos za verjetno ali celo resnično
/Po pravici/ je domneval, da bo poteza slaba.
domováti -újem
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj biti, živeti v/na/pri/ob kom/čem / pod/nad/med/pred/s kom/čim / kje 'v svojem življenjskem okolju'
/Kot večni migrant/ domuje na deželi in v mestu.
dopingírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanjav posplošenem pomenu kdo/kaj poživljati koga/kaj nedovoljenim
Vrhunske športnike so /navadno/ dopingirali (z najnovejšimi in najdražljimi serumi).
dopingírati se -am se
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanjav posplošenem pomenu kdo jemati doping
/Nepremišljeno in prepogosto/ so se dopingirali.
dotrpéti -ím
tudi dotŕpel
dovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol kdo/kaj končati, preživeti trpljenje
Bolnik je dotrpel.
douméti -úmem
dovršni glagol,
stanjski (duševni) glagol kdo popolnoma, do konca razumeti, spoznati kaj
/Zaradi današnjih okoliščin/ učenci tovrstne probleme /zelo hitro/ doumejo.
dréti se -dêrem se
nedovršni glagol,
glagol govorjenja1.
kdo oglašati se z močnim, neprijetnim glasom
/Vztrajno/ se dere.
2.
kdo glasno in grobo znašati se na koga / nad kom
/Neprestano/ so se drli nanj /zaradi površnosti/.
drséti v -ím v
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja,
čustvenostno,
v oslabljenem pomenu kdo/kaj počasi premikati se v kaj negativnega
/Nepremišljeno/ drsijo v propad.
drvéti -ím
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja,
navadno čustvenostno kdo/kaj hitro teči iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim kam / kod
Ljudje so /trumoma/ drveli iz stadiona.
drvéti v -ím v
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja,
čustvenostno,
v oslabljenem pomenu kdo/kaj hitro premikati se v kaj negativnega
/Nepremišljeno in vratolomno/ drvijo v pogubo.
dvígniti -em
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj višje premakniti koga/kaj
Otroka je /z lahkoto/ dvignil (iz zibelke v naročje).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj napraviti koga/kaj višj-ega/-e
Hišo so dvignili /za dve nadstropnji/.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj premakniti koga/kaj v pokončni, sedeči položaj
(S ceste) so dvignili podrt drog.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj glede na količino, intenzivnost spraviti koga/kaj na višjo stopnjo
Dvignili so proizvodnjo, vendar tudi cene.
5.
kdo/kaj dobiti kaj
(V banki oz. iz banke) je dvignil denar.
6.
kdo/kaj pripraviti koga/kaj k/h/proti komu/čemu na/v/za/med/pod/nad/skozi koga/kaj / kam
Dvignil je ljudstvo proti okupatorju.
7.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj glede na količino, intenzivnost povzročiti, spraviti kaj na višjo stopnjo
/Zaradi nekaj malenkosti/ so (proti njemu) dvignili pravo gonjo.
8.
iz lovstva kdo/kaj spoditi, prepoditi kaj
Streli so dvignili divjad.
galopírati -am
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja kdo/kaj zelo hitro teči iz/z/od/do/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kod / kje
Po cesti je galopiral /na iskrem vrancu/.
garantírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol govorjenja kdo/kaj obljubiti komu/čemu kaj / o čem
/Brez zadržkov/ jim je garantiral nagrado.
glasováti -újem
dovršni in nedovršni glagol,
glagol govorjenja kdo/kaj ustno in pismeno izraziti odločitev ali mnenje proti komu/čemu / za koga/kaj / o kom/čem
/Z dvigom rok/ je večina volivcev glasovala proti predlogu.
glédati iz -am iz
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagolv posplošenem pomenu kdo/kaj biti potisnjen iz koga/česa
Steklenica gleda iz žepa.
glédati po -am po
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj ozirati se po kom/čem
Že zgodaj je začel gledati po dekletih.
glédati za -am za
nedovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj zanimati se za kom/čim
Vedno je gledala za moškimi.
godrnjáti čez -ám čez
nedovršni glagol,
glagol govorjenja,
knjižno pogovorno,
slabšalno kdo/kaj nejevoljno govoriti čez koga/kaj
Kar naprej godrnja čez svoje ljudi.
godrnjáti nad -ám nad
nedovršni glagol,
glagol govorjenja,
knjižno pogovorno,
slabšalno kdo/kaj nejevoljno govoriti nad kom/čim
Kar naprej /kot popolni nezadovoljnež/ godrnja nad vsem in vsemi.
gospodáriti nad -im nad
nedovršni glagol,
glagol ravnanjav posplošenem pomenu kdo/kaj imeti, izvajati oblast nad kom/čim
Žena /popolnoma/ gospodari nad njim.
gósti se góde se
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
knjižno pogovorno,
čustvenostno,
navadno v 3. osebi nekdo/nekaj pozitivno povzročati komu/čemu
Njemu se pa gode.
govoríti čez -ím čez
nedovršni glagol,
glagol govorjenjaknjižno pogovorno kdo/kaj izražati z govorjenjem kaj
Kar naprej govori čez svoje ljudi.
govoríti proti -ím proti
nedovršni glagol,
glagol govorjenja kdo/kaj izražati z govorjenjem proti komu/čemu
Govori proti njegovim idejam.
govoríti z/s -ím z/s
nedovršni glagol,
glagol govorjenja kdo/kaj izražati se s čim
Zadnje čase veliko govori s pogledom in kretnjami.
govoríti za -ím
nedovršni glagol,
glagol govorjenja kdo/kaj izražati se za koga/kaj
Govorijo za napredek.
grméti -ím
nedovršni glagol,
netvorni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
brezosebnodajati zelo slišne glasove pri bliskanju
Poleti (v teh krajih) /bolj pogosto in rado/ grmi.
2.
čustvenostno, preneseno kdo/kaj dajati grmenju podobne glasove
Kolesa so /silovito/ grmela (pod podom vagona).
3.
čustvenostno kdo glasno in grobo znašati se proti komu/čemu / na koga/kaj / nad/za kom/čim
/Neprestano/ je grmel nanj /zaradi površnosti/.
hírati -am
nedovršni glagol,
netvorni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagolv posplošenem pomenu kdo/kaj postajati oslabel, onemogel, propadati
Dve leti je /od stradanja počasi/ hiral.
hodíti brez hódim brez
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/dogodkovnega) premikanjav oslabljenem pomenu kdo/kaj ne imeti česa
Pozimi so ženske hodile brez pokrivala.
hodíti v hódim v
nedovršni glagol,
glagol (procesnega) premikanjav oslabljenem pomenu kdo/kaj biti oblečen v čem
Hodijo v hlačah.
hodíti z/s hódim z/s
nedovršni glagol,
glagol (procesnega) premikanjaknjižno pogovorno kdo/kaj biti v ljubezenskem odnosu s kom
Že tri leta hodi z njo.
hodíti za hódim za
nedovršni glagol,
glagol (ciljnega) premikanjaknjižno pogovorno kdo/kaj hrepeneti za kom
Ona hodi za drugim.
hotéti hóčem
nedovršni glagol,
stanjski (duševni) (naklonski) glagol1.
kdo/kaj izražati voljo, željo, prošnjo narediti kaj
Hoče biti gospodar v hiši.
2.
kdo/kaj želeti koliko česa / kaj Hoče novo obleko.2.1.
Kdo (ti) pa kaj hoče.
3.
navadno čustvenostno,
z nikalnico kdo/kaj ne nastopiti Otroci se niso hoteli prebuditi.3.1.
ne biti česa
Dežja noče biti.
4.
čustvenostno kdo/kaj začne dejanje
Obleka se že hoče trgati.
5.
knjižno pogovorno kdo/kaj imeti željo, možnost
Kaj čemo mu pa dati.
6.
v zvezi s kaj, knjižno pogovorno, čustvenostno kaj pomagati/koristiti kaj
Kaj če (mi) zdaj denar.
7.
v zvezi z reči kdo/kaj uvajati, zaključiti kaj 'povzetek, vsebino'
Hoče reči, da to ni res.
8.
navadno v 3. osebi kdo/kaj nedoločno/poljubno izražati
Naj stori /kakor/ hoče.
hrepenéti -ím
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol kdo/kaj imeti močno željo, hotenje
/Kot še vedno mlad neprestano/ hrepeni (k še nedosegljivim ciljem).
hrepenéti po -ím po
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol kdo/kaj imeti močno željo po kom/čem
Močno hrepeni po njej.
hrepenéti za -ím za
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol kdo/kaj imeti močno željo za kom/čim
Ljudje hrepenijo za boljšim življenjem.
hreščáti -ím
nedovršni glagol,
glagol govorjenja kdo/kaj oglašati se s kratkimi, rezkimi glasovi
Vrane /prav oglušujoče/ hreščijo.
hrôpsti hrôpem
nedovršni glagol,
tvorni (procesni) glagolčustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj oddajati zasople, pis kaj oče glasove
Konji so (po strmem klancu) hropli /od napora in pod hudim bremenom/.
identificírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol razumevanja1.
kdo/kaj ugotavljati istovetnost, enakost glede na koga/kaj
/Po stari navadi/ so identificirali družbene in privatne koristi.
2.
iz prava kdo/kaj ugotavljati istovetnost, enakost glede na koga/kaj
Sorodnika so pripeljali, da bi identificiral truplo.
identificírati se z/s -am se z/s
nedovršni in dovršni glagol,
glagol razumevanja kdo/kaj primerjati se s kom/čim glede na visoko stopnjo istovetnosti, enakosti
/Zaradi staršev in prestiža/ se je /neupravičeno/ identificiral le z najboljšimi.
ignorírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagolv posplošenem pomenu kdo/kaj ne meniti se za koga/kaj
Druge konkurenčne firme so /popolnoma/ ignorirale njihove izdelke.
iméti se imám se
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagolv oslabljenem pomenu kdo/kaj živeti, počutiti se
Ima se /dobro/slabo/.
individualizírati se -am se
dovršni in nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
v posplošenem pomenu kdo/kaj ločiti se kot individuum
/Drugačnim načinom mišljenja in posledično življenja/ se je (v sicer nekdaj prijateljski sredini) individualiziral.
informatizírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj vključevati koga/kaj v informacijski sistem
(V zadnjih dveh desetletjih) so informatizirali praktično celotno, predvsem tisto še aktivno, populacijo.
informatizírati se -am se
dovršni in nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj vključevati se v informacijski sistem
/Čisto zaradi golih potreb in prilaganja/ so se morali (skozi razpoložljiv čas) informatizirati.
intenzivírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
v posplošenem pomenu kdo/kaj intenzivno podpirati, večati kaj
(Po drugi vojni) so intenzivirali bazično industrijo.
intenzivírati se -am se
nedovršni in dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
v posplošenem pomenu kdo/kaj intenzivno stopnjevati se, večati se
(Po drugi vojni) se je intenzivirala bazična industrija.
internetizírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj povezati z internetom koga/kaj
(V zadnjih dveh desetletjih) so si internetizirali celotno poslovanje.
internetizírati se -am se
dovršni in nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj povezati se z internetom
/Čisto zaradi golih potreb in prilaganja/ so se morali (skozi razpoložljiv čas) internetizirati.
interpelírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj problemsko obravnavati koga/kaj
Poslanci so /zaradi neuresničenih obljub/ interpelirali ministra.
intervjúvati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol govorjenja,
glagol ravnanja kdo/kaj poprositi koga/kaj
Kar nekaj ljudi so intervjuvali o novonastalih razmerah.
iskáti se íščem se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjemv oslabljenem pomenu kdo/kaj spoznavati se
(V srednji šoli) se je še iskal in spoznaval, kaj hoče.
islamizírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj intenzivno navajati koga/kaj na islam
/Z leti in postopoma/ (jim) je uspelo islamizirati tudi vsakdanje navade.
islamizírati se -am se
nedovršni in dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj intenzivno navajati se na islam
/Z leti/ so se prebivalci (v določenih bivalnih sredinah) /počasi/ islamizirali.
izbrúhniti v -em v
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem,
v oslabljenem pomenuv zvezi z jok, smeh kdo začeti kaj / aradi koga/česa
/Z lahkoto/ je izbruhnila v jok in takoj potem še v smeh.
izgovoríti se -ím se
dovršni glagol,
glagol govorjenja kdo/kaj opravičiti se za koga/kaj
/Precej neiznajdljivo/ se je izgovoril na sodelavce in na dež.
izjáviti -im
dovršni glagol,
glagol govorjenja kdo/kaj z besedami javno izraziti kaj 'misli, čustva, razpoloženja'
Neko pripombo (jim) je /namenoma/ izjavil /skozi nos/.
izjáviti se za -im se za
dovršni glagol,
glagol govorjenja kdo/kaj z besedami javno izraziti se za kaj 'misli, čustva, razpoloženja'
/Soglasno kot eden/ so se izjavili za združitev.
izločíti se in izlóčiti se -im se
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem kdo/kaj pojaviti se od/iz koga/česa / od kod
Iz megle se je izločila človeška postava.
izníčiti -im
tudi zníčiti -im
dovršni glagol,
glagol upravljanjav posplošenem pomenu kdo/kaj ukiniti koga/kaj v smislu veljave, vrednosti
/S posredovanjem/ so izničili nasprotja, vendar žal tudi prijateljstva.
izníčiti se -im se
tudi zníčiti -im se
dovršni glagol,
glagol (dogodkovnega) premikanja kdo/kaj ukiniti se v smislu veljave, vrednosti
/S čudno prehrano/ se je /popolnoma/ izničil.
izolírati se -am se
dovršni in nedovršni glagol,
glagol upravljanja kdo/kaj oddaljiti se
Izoliral se je (od družbe in domačih).
izpahníti se in izpáhniti se -em se
dovršni glagol,
glagol (splošne) spremembev posplošenem pomenu kdo/kaj premakniti se, potisniti se navzven
(S pikantno hrano) se (ji) (po obrazu) izpahnejo mozolji.
izplúti -plôvem
in pljújem
dovršni glagol,
glagol premikanja kdo/kaj s plutjem priti iz česa / od kod / kdaj
Ladja je morala predčasno izpluti iz pristanišča.
izpostáviti se -im se
dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj postaviti se za koga/kaj
/Zaradi deklariranih krivic/ se je /javno/ izpostavil za vse ogrožene.
izpustíti se -ím se
tudi spustíti se -ím se
dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem kaj kot bolezenska sprememba pojaviti se na/po/pri kom/čem / nad/pod/med kom/čim / kje / kod / kdaj / od/do kod / kdaj
/Brez pravega vzroka/ so se (mu) po obrazu izpustili mozolji.
iztérjati -am
dovršni glagol,
glagol govorjenjav posplošenem pomenu kdo/kaj na silo dobiti, doseči koga/kaj
/Brez najmanjše uvidevnosti do ostalih/ si je izterjal delež.
jezíti se2 -ím se
nedovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol kaj ustavljati se
Voda v strugi se /zaradi kamenja in lesa/ jezi.
junáčiti se -im se
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
čustvenostno kdo/kaj postavljati se
(Pred njo) se rad junači /zaradi svojega porekla/.
júrišati in juríšati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjemčustvenostno kdo/kaj izražati strah, ogroženost, jezo
/Kot neumen brez pravega cilja/ (vsak dan) juriša (po vasi).
júrišati na in juríšati na -am na
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem,
čustvenostno kdo/kaj napadati na koga/kaj
Dva meseca so jurišali na trdnjavo.
kláti se kóljem se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjemčustvenostno kdo/kaj tepsti se
Na veselici so se spet klali (z obritoglavci).
klečáti -ím
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj biti položaju, ko so noge upognjene v kolenih
Nekateri so sedeli, drugi klečali.
kljubováti -újem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj namerno drugače delati, biti odporen proti komu/čemu
Okupatorju so kljubovali /brez pomisleka in z vsemi mogočimi sredstvi/.
kólcati -am
nedovršni glagol,
stanjski (duševni) glagol kdo sunkovito in navadno glasno izdihavati zrak zaradi krčev v trebuhu
/Pogosto/ kašlja in kolca.
kólcati se -am se
nedovršni glagol,
stanjski (duševni) glagol,
v 3. osebi edninekazati se komu/čemu močna želja, domotožje
/Od strahu/ se mu kolca.
kólcati se po -am se po
nedovršni glagol,
stanjski (duševni) glagol,
knjižno pogovorno,
navadno v 3. osebikazati se komu/čemu potrebe po kom/čem
Kar naprej se mu /kot pravemu zapečkarju/ kolca po starših in lepem domačem vzdušju.
komercializírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj spravljati koga/kaj na trg
Turistično dejavnost /vse bolj in z velikimi finančnimi vložki/ komercializirajo.
komercializírati se -am se
nedovršni in dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj spravljati se na trg
Turistična dejavnost se /vse bolj in z velikimi finančnimi vložki/ komercializira.
končáti se -ám se
dovršni glagol,
fazni glagol (končnosti)1.
kaj nazadnje imeti konec
Tekma se je končala pozno.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj nazadnje biti pri/na/v/ob/na čem / pod/nad/pred/med čim / kje / kdaj
Tu se travnik konča.
kópati se tudi kopáti se -am se
in -ljem se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjemv posplošenem pomenu kdo/kaj navadno zaradi osvežitve gibati se po/ob/pri/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / kje / kod
Vsako leto se /največ/ kopa na domači obali.
korenjáčiti se -im se
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
čustvenostno kdo/kaj postavljati se
(Pred njo) se rad korenjači /zaradi svoje moči/.
krásti se krádem se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem kdo/kaj brez dovoljenja, pritajeno hoditi iz/z/s česa / k/h komu/čemu / v/na/za koga/kaj / ri/na/v/ob kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / od/do kod / kod / kje
/Tiho/ se (jim) je kradel za hrbet.
kreírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagolv posplošenem pomenu kdo/kaj predvsem umetniško delati, izdelovati kaj
(Na področju mode) je /kot novinec/ kreiral uporabna in obenem zelo inovativna oblačila.
kričáti po -ím po
nedovršni glagol,
glagol govorjenja kdo/kaj kazati veliko potrebo, željo po kom/čem
Številna vprašanja kričijo po vsebinski obdelavi.
kritizírati -am
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj kritično ovrednotiti koga/kaj
/Zaradi nastalih razmer/ kritizira obstoječe stanje.
krivíti se -ím se
nedovršni glagol,
glagol (splošne) spremembev posplošenem pomenu kdo/kaj delati se neravnega
Les se krivi /pod pritiskom/ (s paro).
krížati se -am se
nedovršni in dovršni glagol,
stanjski (telesni) glagol,
glagol ravnanja s premikanjemv posplošenem pomenu kdo/kaj nasprotno delovati, premikati se
(Na tem področju) se njihovi interesi /prehudo/ križajo (z interesi na drugih področjih).
laizírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj spremeniti, spreminjati koga/kaj glede na način življenja in mišljenja
Nekaj cerkva je del svojih dejavnosti /popolnoma brez predsodkov/ laiziralo.
lansírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanjav posplošenem pomenu kdo/kaj dati, usmeriti koga/kaj z določenim namenom/ciljem
Nov izdelek so /v manjših poskusnih serijah/ skušali lansirati (na vse malo večje trge po državi).
líti líjem
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
v posplošenem pomenu kaj v močno, v velikih količinah teči, padati iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kje / kam / kod
Pot (mu) /v curku/ lije s čela in po hrbtu.
2.
navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj izločati kaj
Nebo lije potoke vode (po poljih).
3.
navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj pojavljati se iz česa / od kod / v/na/za kaj / po/na kom/čem / med/nad kom/čim / kam /kod
Mir (jim) lije v duše.
4.
brezosebnozelo močno deževati
/Neprenehoma/ lije /v curkih/curkoma/.
5.
kdo/kaj izdelovati kaj
Krogle so /z veliko spretnostjo/ lili (iz svinca).
ljubíti se in ljúbiti se -im se
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol1.
kdo/kaj rad se imeti
Starši in otroci se /navadno/ ljubijo.
2.
navadno v 3. osebi komu/čemu dati se kaj / česa
Ljubi se ji govoriti in zabavati druge.
lovíti -ím
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
kdo/kaj poskušati dosegati, prijemati koga/kaj
Policisti/Policija so/je lovil-i/-a osumljenca.
2.
kdo/kaj prizadevati si prijemati koga/kaj
/Komaj/ je lovil klobuk.
3.
kdo/kaj prizadevati si dobiti koga/kaj
Psi so z mesarjevih rok lovili odrezke.
4.
kdo/kaj prizadevati si dobiti koga/kaj
Divjad lovijo /s psi/.
5.
kdo/kaj prizadevati si doseči, pridobiti koga/kaj
Lovili so zdravnika /zaradi informacij/.
6.
čustvenostno kdo/kaj namensko pridobivati koga/kaj
Lovil jo je /na prazne obljube/.
7.
čustvenostno kaj dosegati koga/kaj
Dež jih je lovil.
8.
v zvezi z loviti sapo, zrak, čustvenostno kdo prizadevati si dobiti kaj
Ves zasopel je lovil sapo.
9.
iz navtike kdo/kaj prizadevati si dobiti kaj v/za/na/med koga/kaj / kam
Lovijo veter v jadra/za jadranje.
10.
iz ribištva kdo/kaj namensko pridobivati kaj
Ribe lovijo /na črva / s črvom/.
ménjati tudi menjáti -am
dovršni glagol,
glagol splošne lastnosti/splošne spremembe1.
kdo/kaj napraviti dati kaj za kaj
Menjali so (jim) kruh za cigarete.
2.
kdo/kaj spremeniti kaj
Tolarje je /slabo/ menjal (za marke).
3.
kdo/kaj na novo dati kaj
(Pri avtu) je menjal prebito izpušno cev.
4.
kdo/kaj na novo postaviti koga/kaj
Trener je (v ekipi) menjal oba slabša igralca.
5.
kdo/kaj na novo dobiti kaj
Živali /večkrat/ menjajo dlako.
6.
kdo/kaj spremeniti kaj
Menjali so stanovanje (za nekaj mesecev).
7.
kdo/kaj spremeniti koga/kaj
Človek /z delom/ menja naravo in sebe.
8.
iz avtomobilizma kdo na novo postaviti drugačen položaj zobnikov
Menjal je prestavo.
9.
iz medicine kdo spremeniti glas
V puberteti je menjal glas.
10.
iz jezikoslovja kdo na novo postaviti kaj
Menjal je končnice pri glagolu.
11.
iz šaha kdo zamenjati kaj
Šahista sta menjala trdnjavi.
12.
iz vojaštva kdo naprej premakniti zapovrstjo isto nogo
Vojaki so menjali korak.
mériti na -im na
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kaj nanašati se na koga/kaj
Besede in očitki nasploh merijo nanj.
mériti se z/s -im se z/s
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj primerjati se s kom/čim
Izdelek se meri z najboljšimi na svetu.
miríti -ím
nedovršni glagol,
glagol ravnanjav posplošenem pomenu kdo/kaj pozitivno vplivati na koga/kaj
Jezne ljudi so mirili /brez pravega uspeha/.
mísliti na -im na
nedovršni glagol,
glagol mišljenja kdo/kaj izražati usmerjenost na koga/kaj
Mislil je na bolečine.
mísliti si -im si
nedovršni glagol,
glagol mišljenja kdo/kaj predstavljati/zamišljati si koga/kaj 'podkrepitev, pritrditev'
Mislil si je človeka manjše postave.
množíti -ím
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati koga/kaj bolj razširjen-ega/-o
To rastlino si množijo /s podtaknjenci/.
2.
iz matematike kdo/kaj delati računsko operacijo kaj ‘množenca’
Zna množiti enomestna števila (z enomestnimi).
motorizírati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj opremiti koga/kaj z motornim pogonom
Vojsko so /zaradi zunanjih pritiskov dobro/ motorilizirali.
mrazíti se -ím se
tudi mráziti se -im se
nedovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
navadno v 3. osebi kdo v mrazu zadrževati se
(Na snegu) se je /brez potrebe/ mrazil.
mŕkniti -em
dovršni glagol,
tvorni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol,
navadno v 3. osebiv posplošenem pomenu kdo/kaj izgubiti vrednost, veljavnost
V tem času je luna /po pričakovanjih/ kar trikrat mrknila.
múčiti -im
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
navadno čustvenostnov posplošenem pomenu kdo/kaj čezmerno prizadevati koga/kaj
(V predavalnici) je vse prisotne mučil (s svojimi najnovejšimi spisi).
múčiti se -im se
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagolv posplošenem pomenu kdo/kaj čezmerno prizadevati si v/na/pri/po/ob čem / pod/nad/med/pred čim / kje / kdaj
(V tem šolskem letu) se /precej/ muči z nemščino.
nadaljeváti -újem
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati kaj / s čim 'delo/delovanje/dejavnost' dalje
Nadaljeval je delo.
nadaljeváti z/s -újem z/s
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
v posplošenem pomenu kdo/kaj vključiti se s čim 'delom/delovanjem/dejavnostjo'
Začeli so s šalami, nadaljevali s prepirom in končali s pretepom.
nagíbati se k -am se k
in -ljem se k
nedovršni glagol,
glagol (splošne) spremembev posplošenem pomenu kdo/kaj kazati željo, usmerjati se k/h komu/čemu
/Zaradi zasebnih stisk/ se zadnje čase preveč nagiba k pijači.
nagradíti -ím
dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj z nagrado priznati koga/kaj
/Kot najstarejšega veterana/ so ga nagradili (s posebno plaketo).
nahájati se -am se
nedovršni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagolpublicistično kdo/kaj biti sredi česa / v/na čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje
V knjigi se nahajajo napake.
napihováti -újem
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
v posplošenem pomenu kdo/kaj naponjevati koga/kaj glede na obseg, vsebino in pomen koga/kaj
Zračnico si je napihoval /kar z usti/.
naprávljati se -am se
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol kdo/kaj biti namenjen k/h komu/čemu za/na/v kaj / kam
Napravljali so se na pot.
naprézati se -am se
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
čustvenostno kdo/kaj preveč intenzivno delovati, prizadevati si
Vse dni v tednu se /pretirano/ napreza /z učenjem/.
naredíti za -ím za
dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagolv posplošenem pomenu kdo/kaj izbrati, nameniti koga/kaj za kaj
Naredil ga je za dediča.
naskakováti -újem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjemv posplošenem pomenu kdo/kaj nasilno obravnavati koga/kaj
/Kot brez takta fizično/ naskakuje ljudi (v svoji bližini).
naslánjati se na -am se na
nedovršni glagol,
glagol ravnanjaiz jezikoslovja kaj navezovati se na kaj
Predlogi se /praviloma/ naslanjajo na naglašene besede.
nasloníti -slónim
dovršni glagol,
glagol ravnanjav posplošenem pomenu kdo/kaj namestiti, dati koga/kaj do/blizu/sredi/okoli/okrog koga/česa / k/h komu/čemu na/v/ob/med/pod/skozi/čez koga/kaj / v/po/ob kom/čem / kam / kod
/Brez večjega tveganja/ je lestev naslonil na/ob zid.
nasloníti na -slónim na
dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj navezati koga/kaj na koga/kaj
Svoje pisanje je /preveč nazorno/ naslonil na knjigo svojega vzornika.
nasloníti se -slónim se
dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj navezati se do/blizu/sredi/okoli/okrog koga/česa / k/h komu/čemu na/v/ob/med/pod/skozi/čez koga/kaj / v/po/ob kom/čem / kam / kod
/Navadno/ se nasloni ob vratni okvir in komentira.
nasloníti se na -slónim se na
dovršni glagol,
glagol ravnanjanavadno čustvenostno kdo/kaj navezati se na koga/kaj
/Brez oklevanja/ se vedno nasloni na prijatelje.
nasprotováti -újem
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj namerno drugače delati, nastopati proti komu/čemu
Vodji so nasprotovali /brez pomisleka in z vsemi mogočimi sredstvi/.
nasprotováti si -újem si
nedovršni glagol,
glagol ravnanja,
oseba v množini/dvojini kdo/kaj namerno neskladno delati, biti si v nasprotju
Nasprotovala sta si /brez pomisleka in z vsemi mogočimi sredstvi, kot mlada bika/.
naváditi -im
dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj usposobiti koga/kaj za kaj
Svoje je navadil na življenje v mestu.
naváditi se -im se
dovršni glagol,
glagol ravnanjaGLEJ: navájati se2
kdo/kaj usposobiti se za kaj
Navadil se na življenje v mestu in na nadomestne starše.
navézati na in navezáti na -véžem na
dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj usposobiti koga/kaj na koga/kaj
Preveč in brez razloga/ ga je navezala nase.
navézati se in navezáti se -véžem se
dovršni glagol,
glagol ravnanja,
oseba v množini/dvojini kdo/kaj povezati se
V steni sta se /dobro/ navezala.
navézati se na in navezáti se na -véžem se na
dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj nasloniti se na koga/kaj
Nanj se je /kar preveč čustveno/ navezala.
nazadováti -újem
nedovršni glagol,
tvorni glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagolv posplošenem pomenu kdo/kaj prehajati z višje stopnje na nižjo
Celotno gospodarstvo je (v zadnjih letih) /precej/ nazadovalo.
nazdráviti -im
dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj izreči zdravico komu/čemu
(V službi) so mu /brez prave potrebe/ nazdravili (kar z vodo).
nêsti se nêsem se
nedovršni glagol,
glagol ravnanja s premikanjem1.
čustvenostno kdo/kaj samozavestno premikati se
/Kako/ se nese!
2.
neobčevalno knjižno kaj gibati se, premikati se od—do/mimo koga/česa / skozi/čez/na/v kaj / v/po čem / kje / kod
Po nebu se nese mogočen oblak.
níčiti -im
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol,
neobčevalno knjižnov posplošenem pomenu kdo/kaj povzročati koga/kaj oslabel-o/-ega, nenavzoč-e/-ega
Bolezen /praviloma/ niči človeka.
níčiti se -im se
nedovršni glagol,
netvorni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagolnavadno v 3. osebi, v posplošenem pomenu kdo/kaj propadati
Sunki vetra se /občutno/ ničijo.
norčeváti se iz -újem se iz
nedovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj delati se norca iz koga/česa
/Zaradi določenih telesnih posebnosti/ se norčujejo iz njega.
obésiti se -im se
dovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja,
navadno čustvenostno kdo/kaj namestiti se mimo/okoli/okrog koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/pod/nad/med/skozi/čez koga/kaj / kam / na/v/po/ob kom/čem / pred/med/nad/pod/za kom/čim / kod
/Zaradi strahu/ se (mu) je obesil okoli vratu.