banálno prislov [banálno] ETIMOLOGIJA: ↑banalen
beséden -dna -o prid. (ẹ̑)
1. nanašajoč se na besedo: besedni pomen; besedni red / besedna družina; besedni zaklad vse besede, rabljene v kakem jeziku, delu; besedna komika; besedna šala / besedni boj ostra debata, polemika
♦ jezikosl. besedna analiza opredeljevanje, opredelitev besede glede na besedno vrsto in obliko; besedna zveza zveza dveh ali več besed; lit. besedna igra besedna figura, ki obstoji iz dveh, blizu stoječih enakih ali podobnih besed z različnimi pomeni; besedna umetnost umetnost, ki ima za izrazno sredstvo besedo, jezik
2. zastar. gostobeseden, zgovoren: naenkrat je postal ves beseden

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

beséden -dna -o; bolj ~ (ẹ̑) neobč. biti zelo ~ gostobeseden, zgovoren
besédni -a -o (ẹ̑) ~ zaklad; ~a umetnost; ~a zveza
besédnost -i ž, pojm. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

besedíšče -a s (í)
besedni zaklad: bogatiti besedišče z novimi besedami / otrokovo besedišče; Prešernovo besedišče; besedišče tragedije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

besédje -a s (ẹ̑)
knjiž. besedni zaklad, besedišče: narečno, starinsko besedje; germanizmi v besedju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

besednják -a m (á)
1. nav. ed. besedni zaklad: svoj besednjak je obogatil s psovkami; bogat besednjak; neprimeren, oster besednjak / diplomatski, ekonomski, politični, vojaški besednjak; beseda iz našega vsakdanjega besednjaka
2. knjiga, v kateri so besede razvrščene po abecedi in pojasnjene; slovar: dvojezični, slikovni besednjak

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

besednják -a m (á) dvojezični ~ slovar; ~ mladoletnikov besedni zaklad

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

blagȃjna -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

blagọ̑ -ȃ s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

bọ̑g bogȃ m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

bogatíti -ím nedov. (ī í)
1. delati kaj bogato: kupčije in špekulacije so ga vedno bolj bogatile; z delom bogatiti podjetje / železo in premog bogatita deželo
2. številčno večati, množiti: bogatiti njegov besedni zaklad; bogatiti si znanje
3. izboljševati kakovost, vrednost: bogatiti časopis z ilustracijami; bogatiti izčrpano zemljo s humusom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

bogatíti -ím nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
1.
kdo/kaj delati koga/kaj bogat-o/-ega
Kupčije in špekulacije so jih /vedno bolj/ bogatile.
2.
kdo/kaj večati kaj
/Z neverjetno vztrajnostjo/ si je bogatil vedenje o določenih stvareh.
3.
kdo/kaj delati kaj boljše
Časopis so bogatili /z ilustracijami/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024

cvèsti tudi cvestì cvetèm, in cvêsti cvêtem [cvəsti in cvesti] nedov., stil. cvèl cvelà in cvêla in cvetèl cvetlà in cvêtel cvêtla (ə̀ ȉ ȅ; é) navadno sedanji čas
1. imeti cvet, cvete: vrtnica cvete; češnja cvete; jablane letos pozno cvetejo / ekspr. vrt cvete; spomladi vse cvete
2. ekspr. imeti, kazati zdrav, lep videz: dekle cvete; otroci kar cvetejo
3. ekspr. gospodarsko dobro uspevati: kupčija, podjetje, trgovina cvete
// obstajati v veliki meri: v tem kraju cvete hinavščina / naj ti cvete sreča
4. ekspr. trgati se, cefrati se: suknjič cvete na rokavih
● nohti cvetejo imajo bele pege; ekspr. nos mu cvete je rdeč od pitja; ekspr. njemu pa res rožice cvetejo se mu zelo dobro godi; zaklad cvete po ljudskem verovanju plamen kaže, kje jeprim. cveteti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

čenčáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -aje; -àl -ála, -àt, -án -ána; čenčánje; (-àt) (á ȃ) slabš. |klepetati|; slabš. čenčati komu kaj ~ poslušalcem neumnosti |govoriti, pripovedovati|; slabš. Čenčal je, da je našel zaklad |si izmišljeval, lagal|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

člének člénka samostalnik moškega spola [člénək] ETIMOLOGIJA: ↑člen
čúden čúdna čúdno pridevnik [čúdən] FRAZEOLOGIJA: biti čudna reč, metati čudno luč na koga, na kaj, Čudna reč.
ETIMOLOGIJA: ↑čudo
denár -ja m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

dežę́łən,* -łna, adj. Land-, Landes-; deželni glavar, der Landeshauptmann, deželni zbor, der Landtag, deželni odbor, der Landesausschuss, d. poslanec, der Landesabgeordnete, deželno sodišče, das Landesgericht, deželni zaklad, der Landesfond, deželno zastopstvo, die Landesvertretung, nk.; tudi: dežéłən.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

fīskus, m. državni zaklad, der Fiscus, (fiškus) Cig., Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

frazeologíja -e ž (ȋ)
jezikosl. fraze v celoti: slovar bo v znatni meri upošteval tudi frazeologijo; ukvarja se s frazeologijo / pisateljeva frazeologija je zelo bogata
// besedni zaklad, izrazje: pravniška frazeologija / poznal je strankino frazeologijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

géolôvec samostalnik moškega spola

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

gospód Frazemi s sestavino gospód:
bíti sám svój gospód, Gospód je poklícal kóga k sêbi, postáti sám svój gospód, spáti v Gospódu, zaspáti v Gospódu

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

izboljševáłən, -łna, adj. Verbesserungs-: izboljševalne stavbe, Verbesserungsbauten, Levst. (Cest.); izboljševalni zaklad, der Meliorationsfond, DZkr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

izkópati 1., -kǫ́pljem, -kopáti, -pȃm, vb. pf. 1) herausgraben, ausgraben: i. zaklad; oči i., die Augen auskratzen; vrana vrani oči ne izkoplje; i. jajca = kopiti, C.; — 2) fertig graben: i. jamo; das Hauen beenden: izkopali smo vinograde; — 3) i. se, sich herausarbeiten: i. se iz dolgov.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

izpozaję́ti, -zájmem, vb. pf. erschöpfen, bis zur Erschöpfung verwenden, DZ.; zaklad se izpozajme, izgine, Cv.; erschöpfend behandeln, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

jêzik -íka m (é í)
1. gibljiv mišičnat organ v ustni votlini: jezik je volu molel iz gobca; dvigniti, premikati jezik; položiti tableto na jezik, pod jezik; ugrizniti se v jezik; ima rdeče pike na jeziku; tleskati z jezikom; otekel, raskav, razcepljen, rdeč, vlažen jezik; zgornji del jezika / konica jezika / česen peče na jeziku; na jeziku pozna, koliko alkohola ima vino / goveji, svinjski jezik / prekajeni jezik; jezik v omaki
// kar je po obliki podobno jeziku: med obuvanjem je poravnal jezik pri čevlju; usnjen jezik pri denarnici / v morje se zajeda jezik kopnega / ekspr.: iz topov so švigali krvavi jeziki; jeziki gorečih sveč; ognjeni jeziki so lizali streho plameni
2. ta organ pri človeku glede na pomembnost pri govorjenju: od strahu ji je jezik otrpnil; ekspr.: kaj nimaš jezika; si izgubil, slabš. požrl jezik; imaš primrznjen, prirasel, zavezan jezik, da ne odgovoriš; ne utihne, pa če bi mu na jezik stopil; raje se v jezik ugrizni, kot da o tem komu kaj poveš / kot podkrepitev: naj se mi jezik posuši, če sem to rekel; raje bi si dal jezik odrezati, kot da bi kaj izdal / knjiž., ekspr. videti je bilo, da to, kar govori jezik, čuti tudi srce / ekspr. govoriti s predrznim predrzno, težkim jezikom težko / pooseb., slabš. vprašal je, pa noben jezik ni nič zinil
// ekspr. kar kdo govori, pove: jezik ga razodeva; malo bolj pazi na svoj jezik; soditi koga po jeziku / bojevati se za kaj z jezikom s (spretnim) govorjenjem; pregovorila ga je s svojim sladkim jezikom govorjenjem / kot nasprotje dejanju: sam jezik ga je; on bo to naredil, seveda, z jezikom / ne more krotiti njenega jezika klepetavosti, opravljivosti
// nav. mn., pog. klepetulja, opravljivec: ob tem dogodku so imeli jeziki dosti dela; boji se jezikov; se bo že našel kak jezik, ki bo povedal / kot psovka tiho bodi, jezik (grdi); kot nagovor no jeziki, zdaj pa govorite / on je pa jezik je zelo odrezav
3. sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje: jezik se razvija, spreminja; bogatiti jezik z novimi izrazi; govoriti, naučiti se, obvladati, opisati, razumeti, znati kak jezik; prevajati iz slovanskih jezikov; predavati v tujem jeziku; italijanščina je blagoglasen jezik; klasični, moderni jeziki; skrbeti za enotnost jezika; uporabniki jezika; besedni zaklad kakega jezika; zgodovina jezika; zvrsti jezika; ljubezen do jezika / pog.: jeziki učencem ne delajo težav ti kot učni predmet; uči se, zna jezike tuje jezike; knjiž. zbrali so se ljudje najrazličnejših jezikov jezikovnih pripadnosti / angleški, češki, slovenski jezik; domači jezik jezik lastne jezikovne skupnosti; kulturni jezik ki ima izrazne možnosti tako razvite, da se v njem lahko izrazijo tudi najbolj zapletena doživetja, zaznave, spoznanja; materni jezik ki se ga otrok nauči od svojega okolja, zlasti od matere; mednarodni jezik ki ga za medsebojno sporazumevanje uporablja več narodov; narodni jezik; svetovni jezik ki je zelo razširjen
// navadno s prilastkom uporaba tega sistema na določenem področju človekovega udejstvovanja: pisatelj ima barvit, bogat, čist, gladek, jasen, lep, slikovit jezik; knjiga, pisana v težkem jeziku / časopisni, govorniški, odrski, pesniški, poslovni, tehniški, umetniški, znanstveni jezik; jezik ekspresionistov; jezik protestantskih piscev / otroški jezik; jezik izobražencev, kmetov / sodobni jezik / preštudirati jezik in vsebino romana; Cankarjev jezik stil
4. s prilastkom kar omogoča sporazumevanje sploh: človeški jezik; čebelji, ptičji jezik; pogovarjati se z opicami v njihovem jeziku / z oslabljenim pomenom: jezik formul formule; jezik grbov grbi
// knjiž. kar omogoča nebesedno izražanje: preliti zgodbo v filmski jezik; povedati v slikarskem jeziku / ekspr. jezik ljubezni
5. knjiž., navadno s prilastkom način izražanja, vezan na določeno pojmovanje, razumevanje česa: v kulinaričnem jeziku bi se reklo, da televizija skrbi za kulturno hrano; povedati kaj v filozofskem jeziku; pri govorjenju o električnem polju je uporabljal matematični jezik / njegovega jezika ne bodo razumeli misli, pojmovanja, stališča; publ.: organizacija ne najde vselej adekvatnega jezika načina, metode; govoriti v jeziku reforme
● ekspr. jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel ni se mogel premagati; ekspr. od žeje se ji jezik kar lepi na nebo zelo je žejna; ekspr. jezik ga je srbel, vendar ni rekel čutil je veliko željo, da bi kaj rekel, povedal; ekspr. jezik ji (gladko) teče, ji teče kot namazan izraža se spretno, z lahkoto; pog., ekspr. tekal je po opravkih, da mu je jezik visel iz ust da se je zelo upehal; tekal je zelo hitro; jezik se mu zapleta, zatika ne izgovarja, ne govori gladko; ekspr. ljudje si že brusijo jezike veliko govorijo o tem, opravljajo; ekspr. toliko časa bo brusila jezik, da ji bo dovolil iti govorila, si z govorjenjem prizadevala doseči; ekspr. brzdaj jezik pazi, kaj, kako govoriš; ne govori mnogo; pog., slabš. jezik za zobe, star. za zobmi molči, ne ugovarjaj; ekspr. držati jezik (za zobmi) ne povedati česa, molčati; slabš. ona ima jezik je opravljiva, predrzno govori; pog., ekspr. ta pa ima jezik spretno, z lahkoto se izraža; pog., ekspr. zdaj ste tiho, potem boste imeli pa jezike boste kritizirali, opravljali; ekspr. vsemu svetu kaže jezik ves svet omalovažuje, se ne meni zanj; ekspr. lomi si jezik s slovenščino s težavo jo govori, izgovarja; slabš. brez potrebe obračaš jezik govoriš, si prizadevaš z govorjenjem doseči; ekspr. pijača jim je odtajala, odvezala, razmajala jezike je povzročila, da so začeli dosti in sproščeno govoriti; pog., slabš. jezik otresati kritizirati, ugovarjati; pokazati komu jezik pomoliti jezik iz ust, zlasti v znamenje omalovaževanja, nasprotovanja; ekspr. pristriči komu jezik zmanjšati njegovo odrezavost, pikrost; nizko pazi, da ne iztegneš jezika ne izdaš, ne poveš česa; nizko takrat bi iztegnil jezik, ko je bil čas za to povedal, rekel; nizko ko se bo razvedelo, bodo ljudje spet iztegovali jezike opravljali, obrekovali; pog., ekspr. kar naprej suka, vrti jezik govori; ekspr. zna sukati jezik spretno govoriti; pog., ekspr. zavezati komu jezik z učinkovitim dejanjem, izjavo doseči, da preneha kritizirati, opravljati; pog., ekspr. v tej zadevi imam zavezan jezik o njej ne smem dajati izjav; ničesar ni mogel spraviti z jezika reči, povedati; te besede so mu šle težko z jezika nerad, težko je to povedal; ekspr. beseda mu je kar ušla, zdrknila z jezika nehote jo je izrekel; ekspr. besede mu kar vro z jezika veliko in z lahkoto govori; besedo mi je vzel z jezika rekel je prav to, kar sem hotel reči jaz; pog., ekspr. niti kapljice ga ni dal na jezik ni popil niti malo alkoholne pijače; knjiž. te misli polaga avtor na jezik glavnemu junaku jih izraža, posreduje po glavnem junaku; položiti komu besedo na jezik pomagati komu, da bi povedal, kar je treba, kar se pričakuje; govori, kar mu pride na jezik nič ne pretehta, ne premisli, kar govori; zapiše besedo, kakor mu na jezik pride se je slučajno spomni; kletev mu je nehote prišla na jezik nehote jo je izgovoril; vprašanje mu sili na jezik rad bi ga postavil, izgovoril; pog., ekspr. stopiti komu na jezik ukreniti kaj, da preneha negativno govoriti o čem; star. priti v jezike postati predmet opravljanja, obrekovanja; pog., ekspr. zadnji hip se je ugriznil v jezik ni povedal, rekel, kar je hotel; pog., ekspr. že večkrat se je v jezik ugriznil se mu je zgodilo to, kar je prej obsojal pri drugih; pog., ekspr. prijeti koga za jezik zahtevati, da izrečeno mnenje dokaže ali prekliče; molčal je, čeprav je imel besedo že na jeziku je hotel že spregovoriti; pog., ekspr. na jeziku imam, pa ne morem povedati poznam stvar, vem zanjo, vendar se trenutno ne morem spomniti njenega imena; ekspr. ta nima dlake na jeziku v vsakem položaju si upa odkrito povedati, kar misli, da je prav; ekspr. ima že dušo na jeziku je tako slab, da bo kmalu umrl; odgovor je imel ob vsaki priložnosti na jeziku nikoli ni bil v zadregi, kaj bo odgovoril; ekspr. ima srce na jeziku hitro zaupa svoja čustva; pog. to imam že dolgo na jeziku že zdavnaj sem hotel povedati; pog. imeti kaj neprestano na jeziku omenjati, izgovarjati; sklicevati se na kaj; pog., ekspr. imeti, nositi kaj samo na jeziku govoriti eno, čutiti, ravnati pa drugače; beseda mu je ostala na jeziku ni povedal tega, kar je mislil; publ. samo na jeziku priznavajo njihovo samostojnost samo v izjavah, ne pa v dejanjih, odnosih; pog., ekspr. pazi, da jih ne boš dobila po jeziku da ne boš zaradi odrezavosti, pikrosti kaznovana; ekspr. kar naprej miga z jezikom govori; slabš. opletati z jezikom opravljati, obrekovati; nar. jezik v zvonu se maje kembelj; pog. imeti dober jezik spretno govoriti; pog., slabš. imeti dolg jezik biti opravljiv, odrezav; veliko govoriti; ekspr. s palico po njem, saj ne razume drugega jezika dopovedati mu je mogoče le na oster način; pog. ima grd jezik obrekuje; nedostojno govori; govoriti, najti isti, skupni jezik imeti, doseči enako mnenje o kaki stvari, vprašanju; pog., ekspr. imeti nabrušen jezik biti odrezav; pog., ekspr. imeti namazan jezik biti spreten v izražanju; ekspr. biti ostrega biti odrezav, napadalen, strupenega jezika biti zelo opravljiv, obrekljiv; ekspr. ta pa nima priraščenega jezika spretno in veliko govori; ima jezik kot kača, kot krava rep je zelo odrezav, piker; preg. kolikor jezikov znaš, toliko (mož) veljaš znanje več jezikov zelo poveča človekovo pomembnost
♦ anat. podraščen jezik; koren jezika skrajni zadnji del jezika; bot. jelenov jezik praprot s celorobimi, do pol metra dolgimi listi, Phyllitis scolopendrium; kačji jezik praprot vlažnih travnikov s samo enim listom, Ophioglossum; pasji jezik dlakava rastlina z rjavo rdečimi ali rožnatimi cveti, ki kasneje pomodrijo, Cynoglossum; navadni volovski jezik dlakava rastlina s škrlatnimi cveti, ki kasneje pomodrijo, Anchusa officinalis; etn. jezik premični del trlice; geogr. ledeniški jezik spodnji del ledenika; geol. jezik del kamnin, ki se klinasto zajeda v druge; jezikosl. fleksijski jeziki; govorjeni jezik kot je zvočno uresničen z govorilnimi organi; govorni jezik ki ni uresničitev vnaprej pripravljenega besedila; kentumski jeziki; knjižni jezik kodificirani jezik jezikovne, narodnostne skupnosti; ljudski jezik jezik socialno in izobrazbeno navadno preprostejših slojev prebivalstva; mrtvi jezik ki ga noben narod, ljudstvo več ne govori; naravni jezik ki se razvije v človeških skupnostih sam od sebe; pogovorni jezik prostejša, navadno govorna varianta knjižnega jezika; umetni jezik; živi jezik ki ga kak narod, ljudstvo še govori; družina jezikov več po izvoru sorodnih jezikov; med. obložen jezik z belkasto plastjo na površini; pravn. občevalni jezik ki ga uporabljajo ljudje pri medsebojnih stikih; uradni jezik ki je z zakonom določen za uradno poslovanje; rač. programski jezik umetni jezik za pisanje računalniških programov; programski jezik fortran; šol. učni jezik v katerem poteka pouk; vet. leseni jezik bolezensko otrdel jezik pri govedu; zool. morski jezik ploščata morska riba z nesimetrično razporejenimi očmi in usti, ki leži na morskem dnu; morski list

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

kámen Frazemi s sestavino kámen:
beséda je pádla na kámen, bíti preizkúsni kámen [čésa, za kàj], bíti têmeljni kámen [čésa], bíti vógelni kámen [čésa[, iméti kámen namésto srcá, kámen modrósti, kámen na kámen, kámen na kámnu ni ostál, kámen se je odválil od srcá kómu, kámen spotíke, [kot] kámen na sŕcu, kot kámen težíti kóga kjé, kot kámen v želódcu, kot [mlínski] kámen okoli vratú, kot [mlínski] kámen okrog vratú, kot [mlínski] kámen za vrátom, ležáti kómu kot kámen na sŕcu, pádati kot kámen, pásti kot kámen, plávati kot kámen, položíti têmeljni kámen, postáti preizkúsni kámen [čésa, za kàj], postáti vógelni kámen [čésa[, postáviti têmeljni kámen, poznáti vsák kámen, preizkúsni kámen [čésa, za kàj], sípati zláta kámena v koríto, têmeljni kámen [čésa], têžek kot kámen, tŕd kàkor kámen, tŕd kot kámen, tŕden kàkor kámen kóst, tŕden kot kámen kóst, vógelni kámen [čésa], zadéla je kôsa ob kámen

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

kartónka kartónke samostalnik ženskega spola [kartónka] ETIMOLOGIJA: ↑karton
kȋnč -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

kìnč -a m zaklad, dragocenost: Ar, gde je kincs vas, tam je i ſzrczé vaſe KŠ 1771, 19; Jantar inda velki kinč bio AI 1878, 55; Od ſzkritoga kincsa KŠ 1771, 42; Bougse je od kincsa dobro zdrávje KM 1790, 16; priſzpodobno je králeſztvo nebeſzko k Kincsi ſzkritomi KŠ 1771, 46; Pokedob bi pokojni Ocsa szkoro vesz kints na kri'soboj poroucso KOJ 1848, 32; Szrebro, i zláto, i drügi kincsi BKM 1789, 168; i oudprli ſzo kincse ſzvoje KŠ 1771, 7; Ni koroune, ni kincse, Na ſzvejti ne iscse BKM 1789, 11; ſzo meli bogáſztvo, kincse SŠ 1796, 51; zdravi nôg nebi dao niti za vsze kincse krála KAJ 1870, 38; ki je bio poſztávleni nad vſzejmi nyé kincsi KŠ 1771, 366; pren. Düſevni kincs KŠ 1771, 210; neszkoncsani je kincs dobroute KM 1783, 31; On je vas kincs náj bougſi BKM 1789, 12; Moj náj véksi kincs nebeſzki SŠ 1796, 5; Nepreczenyen kincs mi boj, Oh Bôg KAJ 1848, 5; szlo'snoszt, i mirovcsina (o! ti náj prestimanejsi szveczki kincs!) KOJ 1833, IX; Dober cslovik zdobroga kincsa ſzrczá ſzvojega dobra prináſa naprej KŠ 1771, 40; ſzi meni veſz kints tvojega zaſzlüſenyá ſenkal SM 1747, 52; i bodes kincs meo vnébi KŠ 1771, 63; Vu ſterom ſzo vſzi kincsi modrouſzti KŠ 1771, 606; Vladár je dühovni kincsov BRM 1823, 8; Szprávlajte ſzi pa kincse vu nébi KŠ 1771, 19; Dá vam kincse vnoge BRM 1823, 9

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

-klȃdati -am samo v sestavi

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

kúžica samostalnik ženskega spola

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

lȃst 1., -ȋ, f. das Grundeigenthum, der Besitz, Cig., Levst. (Nauk); — das Eigenthum; v lasti imeti, zueigen haben, inhaben, Jan.; = v last imeti, Cig.; v last dati, zueigen geben, Jan. (H.); kupiti kaj v l., durch Kauf etwas eigenthümlich an sich bringen, Mur.; zaklad v svojo last pripraviti, Ravn.-Valj. (Rad); — nam. vlast.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

léksika -e ž (ẹ́)
jezikosl. besedni zaklad: slovenska leksika; študij leksike / Prešernova leksika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

máčək, -čka, m. 1) der Kater; tu maček na ognjišču leži = hier ist Schmalhans Küchenmeister, Cig.; — divji m., der wilde Bergkater, Cig., C.; — 2) razno orodje: der Anker; železni m., Hip. (Orb.); mačka spustiti, den Anker werfen, Šol., nk.; = mačka zasaditi, DZ.; = m. vreči, Cig., DZ.; barke so mačke v morje vrgle, Vod. (Nov.); železne mačke iz vode vleči, Jsvkr.; mačke spuščene imeti, vor Anker liegen, Šol.; = na mačku stati, Cig., Šol.; = na mačku počivati, Cig.; mačke vzdigniti, die Anker lichten, Z.; — der Angelhaken, Cig., Jan.; — der Brandhaken, Cig., Jan., Kr., SlN.; eine Art Wagensperrhaken: maček se v zemljo zasadi in zadržuje voz ali sani, Dol., Notr., jvzhŠt.; — in den Sägemühlen die Stange mit dem Haken, welcher das Schiebezeug bewegt, das Scharnier, Cig.; — der Kugelzieher, der Flintenkrätzer, Cig., Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); der Korkzieher, V.-Cig., Temljine-Štrek. (Let.); — die Rolle am Ueberfuhrseile, Mariborska ok.-C.; — 3) langer lederner Geldbeutel, den man um den Leib befestigt, die "Katze", Cig., Jan., usnjat m., LjZv.; imaš polnega mačka, Erj. (Izb. sp.); — = skrit zaklad, Mur., Zora; — 4) der Seitenbaum des Dachstuhles: maček drži špero, Zora; — 5) der Katzenkopf (eine Apfelart), Cig.; — 6) apneni m. = lehnjak, der Kalktuff, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

mẹ́na -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

nèdiferencíran -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni diferenciran: nediferencirana družba / nediferenciran besedni zaklad
♦ biol. nediferencirana citoplazma citoplazma, katere sestavine šele nastajajo in še nimajo svoje dokončne podobe

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

nèdiferencíran -a -o (ȅȋ) ~ besedni zaklad
nèdiferencíranost -i ž, pojm. (ȅȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

nèsodôben -bna -o prid. (ȅ-ó ȅ-ō)
ki ni sodoben: nesodobni nazori, ukrepi; nesodobne delovne metode / težko je sodelovati s tako nesodobnim človekom / stanovanje je opremljeno z nesodobnim pohištvom / pisateljev besedni zaklad je nesodoben / ekspr. nesodobne prometne naprave zastarele

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

nibelúnški -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na Nibelunge: nibelunški zaklad
♦ lit. nibelunški ep; nibelunška kitica kitica, ki obsega štiri šesterostopne verze z nadštevilnim zlogom za tretjo stopico

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

normālnošọ̑lski, adj. Normalschul-: n. zaklad, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

ogreníti1 ogrénem dov. (ī ẹ́)
1. nar. osuti: ogreniti krompir / ogreniti čebele ogrebsti
2. star. dobiti, prejeti: ogrenil je veliko denarja / ogreniti zaklad najti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

ogréniti, -grę́nem, vb. pf. 1) umhäufeln: zelje o., jvzhŠt.; o. rastlino s suho prstjo, Cv.; — 2) zusammenscharren: čebele v panj o., Dol.; — einen Fang machen: ta je ogrenil! der hat einen guten Fang gemacht! Cig.; ve, da bo dobro ogrenil, Bes.; — ausfindig machen, Jan.; o. zaklad, LjZv.; tako smo ogrenili vso fabriko za izdelovanje desetakov, Nov.; — 3) o. koga, jemandem einen Schlag versetzen, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

okrajnocẹ́stən, -stna, adj. okrajnocẹ̑stni zaklad, der Bezirksstraßenfond, Levst. (Pril.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

oplájati -am nedov. (á)
1. oplojevati: umetno oplajati / čebele oprašujejo in oplajajo rastline
2. ekspr. izboljševati vrednost, kakovost: etika bi morala oplajati prakso; oplajati svoj besedni zaklad z branjem klasikov; duhovno, kulturno oplajati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

oplájati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; oplájanje (á) koga/kaj ~ rastline oplojevati; poud. ~ besedni zaklad |bogatiti|
oplájati se -am se (á) neobč. ob čem Skladatelj se ~a ob ljudski glasbi dobiva zamisli

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

osiromášiti -im dov. (á ȃ)
1. povzročiti, da kdo postane siromašen: kapitalisti so osiromašili drobne obrtnike; osiromašiti prebivalstvo / osiromašiti deželo
2. številčno zmanjšati: z nedovoljenim lovljenjem so osiromašili ribji zarod
3. poslabšati kakovost, vrednost: z dolgoletnim gojenjem iste rastline so osiromašili zemljo / z branjem slabe literature je osiromašil svoj besedni zaklad

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

plín Frazemi s sestavino plín:
pritískati na plín, pritísniti na plín

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

pokojnȋnski, adj. Pensions-, nk.; p. zaklad, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

prádéd prádéda tudi prádèd prádéda samostalnik moškega spola [prádét prádéda] tudi [prádèt prádéda] ETIMOLOGIJA: ↑ded
právljičen -čna -o prid. (á)
1. nanašajoč se na pravljica 1: pravljični motivi; pravljična fantastika / škratje, zmaji in druga pravljična bitja / pravljični svet / pravljična igra
2. ekspr. zelo lep, čudovit: doživeti pravljično noč v gozdu
3. ekspr. zelo velik: s tem teleskopom se vidi na pravljično razdaljo / plačati pravljično ceno zelo visoko, pretirano; pravljično bogastvo
● iskati pravljični zaklad zaklad, o katerem pripoveduje pravljica, izročilo; ekspr. ta zamisel je pravljična neuresničljiva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

prebogàt stil. prebôgat -áta -o prid. (ȁ ā; ó ā)
1. preveč bogat: biti prebogat, da bi razumel revščino; prebogata dedinja / vitaminsko prebogata hrana / prebogata večerja
2. ekspr. zelo bogat: prebogat zaklad / ti članki so le del prebogate vsebine knjige

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

prebogàt -áta -o (ȁ á á; ȁ ȃ á) ~ dedič; poud. ~ zaklad |zelo dragocen|; vitaminsko ~a hrana
prebogátost -i ž, pojm. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

Priam
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Priama samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
grška bajeslovna oseba, velikan
IZGOVOR: [príjam], rodilnik [príjama]
BESEDOTVORJE: Priamov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

pricóprati -am dov. -an -ana; pricópranje (ọ̑) neknj. ljud. pričarati: koga/kaj ~ dež; pricoprati komu kaj ~ komu zaklad

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

pričárati -am dov. (ȃ)
1. po ljudskem verovanju s čaranjem priti do česa: iz zemlje je pričaral zaklad / če bi mogel, bi ga ta trenutek pričaral sem; nenadoma je stopil v hišo, kot bi ga pričaral
2. ekspr. priklicati, ustvariti: zelena barva bazena pričara iluzijo zelenice v puščavi; zakril si je oči in si skušal pričarati njeno podobo
● domišljija mu je pričarala pred oči ljubljeni kraj v domišljiji je videl

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

pričárati -am dov. -an -ana; pričáranje (ȃ) koga/kaj ~ zaklad iz zemlje; poud. ~ si iluzijo resničnosti |ustvariti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

pričárati -am dov.
kaj po ljudskem verovanju s čaranjem priti do česa
SINONIMI:
pog. izcoprati, knj.izroč. načarati, pog. pricoprati, pog. scoprati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024

Raba fraze »verjeli ali ne« v slovenščini

Vzgojena in izobražena sem bila v prepričanju, da je verjeli ali ne (nepotreben) suženjski prevod iz »srbohrvaščine«, tako rekoč kroatizem, in da je treba namesto tega uporabljati če verjamete ali ne, verjemite ali ne ali kaj podobnega. Zdaj pa me neka prevajalska in lektorska agencija prepričuje, da "s tem slovnično in pravopisno ni nič narobe" in da "se pogosto uporablja". Slednje je žal res, toda ali je zaradi tega tudi (že) popolnoma sprejemljivo?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

razbrẹmeníłən, -łna, adj. Entlastungs-: razbremenȋłni zaklad, DZkr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

skladǫ́vən, -vna, adj. 1) Concurrenz-, C.; skladǫ̑vna dolžnost, skladovni zaklad, cestni skladovni okraj, DZkr.; — 2) Schichtungs-: skladovne ploskve, Schichtungsflächen, nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

skríti skríjem dov., skrìl tudi skríl (í ȋ)
dati kaj na tako mesto, da se ne opazi, ne vidi: brat mu je skril čevlje; skriti dokumente, dragocenosti, pisma; skriti orožje; skriti na podstrešje, pod plašč, v bunker; ubežnika so skrili pred zasledovalci; dobro skriti; skriti na varno / koklja skrije piščance pod peruti / skriti obraz v dlani; ekspr. tako je bilo mrzlo, da so skrili nosove v kožuhe; skriti roke v žepe dati, vtakniti / žepe lahko skrijemo v šivih
// narediti, da kdo česa ne more opaziti: skriti svoja čustva, negotovost, zadrego, žalost; skriti jok, smeh, solze; znal je skriti, da ga skrbi / niti brezhibna obleka ni skrila njegove debelosti
// narediti, da kdo česa ne more izvedeti, odkriti: skriti svoje poreklo; skriti resnico
● ekspr. skriti glavo v pesek ne hoteti videti neprijetne resnice, ne se sprijazniti z njoprim. skrivši

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

slovár -ja m (á)
1. knjiga, v kateri so besede razvrščene po abecedi in pojasnjene: slovar ima sto tisoč besed; izdati, sestavljati slovar; prevajati s slovarji; obsežen slovar / na koncu knjige je slovar seznam s tako razvrščenimi in pojasnjenimi besedami / enojezični, narečni, pravopisni, tehniški slovar; elektronski slovar slovar v elektronski izdaji; enozvezkovni slovar slovar, ki, navadno po združitvi predhodnih, v daljšem časovnem obdobju izdanih posameznih delov, izide v enem zvezku, eni knjigi; slovensko-nemški slovar; slovar tujk / knjiž. poučni slovar enciklopedija, leksikon / Slovar slovenskega knjižnega jezika
♦ jezikosl. avtorski slovar ki vsebuje besede določenega avtorja; etimološki, frekvenčni, informativno-normativni slovar; obrnjeni slovar odzadnji slovar; odzadnji slovar urejen po absolutnem abecednem redu od zadnjega konca besede; razlagalni slovar; slikovni slovar v katerem so pojmi ponazorjeni s slikami in poimenovani; zgodovinski slovar
2. nav. ed. besedni zaklad: imeti bogat slovar / njen slovar ni bil ravno izbran
● ekspr. besede nemogoče ni v njegovem slovarju odločen je narediti tudi na videz nemogoče stvari; ekspr. če to povemo v ekonomskem slovarju tako, kot pravijo ekonomisti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

slovár -ja m s -em (á) prevajati s ~em; pravopisni, razlagalni ~; slikovni ~; slovensko-nemški ~; ~ tujk; poud. obogatiti svoj ~ s pregovori |besedni zaklad, besedje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

slovéniti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑)
1. prevajati v slovenski jezik: sloveniti naravoslovne knjige / sloveniti nemški dopis
2. delati kaj slovensko: sloveniti besedni zaklad

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

slovéniti -im nedov. slovénjen -a; slovénjenje (ẹ́ ẹ̑) koga/kaj ~ angleški dopis; ~ besedni zaklad

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

sódček Frazemi s sestavino sódček:
okrógel kot sódček

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

šac -a m zaklad, bogastvo: tu S. Ime je en shaz im. ed. Boſhy ǀ katerimu K'glihi ſledna mogozhnoſt je Slaba … sledni shaz im. ed. ie petlaria ǀ Tajste sheble is Katerimi je bil na Chrish perbit tulikain shtimajo de nej shaza rod. ed., de bi ijh plazhat mogal ǀ Neveſto pelle v' Kambro ſvojga shaza rod. ed. ǀ Serze oſtane per ſvojmu shazu daj. ed., inu od taiſtiga nikuli ſe nemore odtergat ǀ kaj nuza kersheniku de ima shaz tož. ed. prave vere ǀ Aku nam hozhe dati shazh tož. ed. ſuoje S. gnade ǀ Jeſt hranem nekatere v' shazi mest. ed. moje gnade ǀ napolni naſhe ſerza s' shazam or. ed. gnade Boshje ǀ je hotel s'shazam or. ed. cerkounem obogatit ǀ bote nashli dva denara, katera sta veliku vezh vredna, kakor vſi ſalamonavi shazi im. mn. ǀ v'njemu ſe najdejo vſi ſhazi im. mn. modrusti, inu sastopnosti ǀ ſilnu veliku shazu rod. mn. je bil vkupai ſpravil ǀ De bi jest ſi sadubil vezh ſhazu rod. mn., Kakor Krajl Miha ǀ letu bò njemu vezh nuzalu, kakor de bi imel doſti shazou rod. mn. ǀ hudizhij ſnaio ſa vſe pokoppane shaze tož. mn. ǀ cilu na shazhe tož. mn. Nebeſhke je bil posabil ǀ eni Isvelizainje menjo, de ſe najde, inu de ſtoij v' shazah mest. mn., inu v' obilnoſti tiga blaga ǀ gnado boshio s' vſemi nebeskimi shazy or. mn. ſapravi ǀ s'vbogih v'duhu, bogati s'shazhmy or. mn. Nebeſhkimy imamo postati ← srvnem. scha(t)z ‛zaklad, bogastvo’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

tezávrus -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

trezọ̑r -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

urópati -am dov. (ọ̑)
nasilno vzeti materialne dobrine: uropati komu denar / uropati kmetom zemljo / vojska je uropala, kar je mogla
// nasilno vzeti kaj sploh: uropati komu prestol / ekspr. uropati komu srečo, veselje / ekspr. uropati naravi velik del bogastva negospodarno ga izkoristiti
● ekspr. kragulj je uropal piščanca odnesel; ekspr. smrt jim je uropala očeta umrl jim je oče

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

véčati1 -am nedov.
kaj delati, da kaj dosega višjo stopnjo od predhodne glede na razsežnost, količino, mogoči razpon, intenzivnost
SINONIMI:
množiti, povečevati, zvečevati, ekspr. bogatiti, knj.izroč. dvojiti1, knj.izroč. intenzificirati, knj.izroč. intenzivirati, ekspr. krepiti, ekspr. podvajati, knj.izroč. podvojevati, knj.izroč. pomnoževati, knj.izroč. povečavati
GLEJ ŠE: zmanjševati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024

verjéti -jámem nedov. in dov., verjêmi verjemíte; verjél; nam. verjét in verjèt (ẹ́ á)
1. biti prepričan, da je povedano, navedeno v skladu z resnico: opravičil se je, da je bolan, pa tega niso verjeli; teh govoric ne verjamejo; ne verjame zgodbi o njegovi rešitvi; vse verjame; sam verjame, kar govori
2. biti prepričan o možnosti, obstoju česa domnevanega, predpostavljanega, napovedovanega: tega ni mogoče dokazati, to lahko le verjameš; verjamem to, kar vidim; verjeli so, da je v globini voda / ne verjame v njegovo nedolžnost; sam pri sebi verjame, da so krivi; težko verjamem, da bo še kdaj hodil
// biti prepričan o obstoju, možnosti nastopa, uresničitve zlasti česa zaželenega: verjeti v mir, rešitev; verjeli so, da bodo zmagali
3. biti prepričan o obstoju česa skrivnostnega, umišljenega: verjeli so v čarovnice, duhove / verjeli so, da so nekatera števila nesrečna; verjeti v vraže
4. z dajalnikom biti prepričan o kom, da govori resnico: verjeti pričam; otroku je težko verjeti / tega vam ne verjamem; ničesar, ekspr. niti besedice mu ne verjame; verjamemo vam, da niste mogli / ekspr. verjeti časopisom, poročilu
// biti prepričan o kom, da je njegovo mnenje pravilno: oče jih je opozarjal, pa mu niso verjeli; imel je dosti izkušenj, zato so mu verjeli; verjeti zdravniku / verjeli so njegovi oceni položaja; verjeti teoriji
// biti prepričan o poštenosti, iskrenosti koga: dekle fantu ne verjame več; nič mu ne verjame, vsega je zmožen; ekspr. slepo so verjeli svojim voditeljem / verjeli so njegovim obljubam / ekspr. verjeti komu na besedo
5. v zvezi z v biti prepričan o uspešnosti, učinkovitosti koga ali česa: verjame v svoje otroke; verjeti v umetnika / verjeti v idejo, načrt
6. ekspr., v prislovni rabi izraža podkrepitev trditve: če verjameš ali ne, morja še nisem videl; žal nam je, lahko nam verjamete / verjemite ali ne, odkrili so zaklad
// z odvisnim stavkom izraža presenetljivost povedanega, videnega: človek ne bi verjel, da je kaj takega mogoče; ne more verjeti, da je res; komaj verjamem, da ste to res vi
7. v medmetni rabi izraža sprejemanje česa za resnično: oprostite, nisem nalašč. Verjamem; hujskal je delavce. Ne verjamem
● ekspr. svojim lastnim očem, ušesom ni mogel verjeti zelo se je čudil temu, kar je videl, slišal; ekspr. laže, da sam sebi verjame zelo; ekspr. ne verjame ne v boga ne v hudiča je popolnoma brez vere; verjame v svoj prav zelo je prepričan o pravilnosti svojega mnenja, ravnanja; siti lačnemu ne verjame

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

Vzgoja in izobraževanje
V Slovenski nacionalni komisiji za UNESCO skupaj s Pedagoško fakulteto Univerze v Ljubljani pripravljamo prevod publikacije o prihodnosti izobraževanja Reimagining our futures together: a new social contract for education, vendar imamo težavo z ustreznikom angleškega termina education , za katerega je prevajalec v omenjenem besedilu uporabil slovensko poimenovanje edukacija . Ker gre za publikacijo, ki bo namenjena širši javnosti in ker se za termin tudi v predhodni publikaciji z naslovom Učenje: skriti zaklad: poročilo Mednarodne komisije o izobraževanju za enaindvajseto stoletje, pripravljeno za UNESCO (Ljubljana, 1996), uporablja izobraževanje (ali vzgoja in izobraževanje ), je prišlo do dileme, kateri termin je bolj primeren: edukacija ali izobraževanje (oziroma vzgoja in izobraževanje glede na kontekst). Tudi v okviru delovanja UNESCA v Sloveniji je uveljavljena raba termina izobraževanje (npr. UNESCO je specializirana agencija Združenih narodov za izobraževanje). Vljudno prosimo za vaše mnenje: je v pričujočem kontekstu bolj primeren izraz edukacija ali izobraževanje (oziroma vzgoja in izobraževanje ).

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

zagréniti, -grę́nem, vb. pf. verscharren; kri s prstjo z., Dalm.; kdor najde zaklad, ga zagrene, Ravn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

zaiskríti se -ím se tudi zaiskríti -ím dov., zaískril (se); zaiskrèn (ī í)
1. oddati iskre zaradi udarca ob zelo trd predmet: kremen se zaiskri
2. oddati, dati trenutno, intenzivno svetlobo: lučka se zaiskri in ugasne; zaiskriti se v soncu; brezoseb. v temi se je zaiskrilo / oči so se ji zaiskrile od veselja
3. ekspr. iskreč se pojaviti: pred njim se je zaiskril zaklad / v njenih očeh so se zaiskrile solze
● ekspr. nenadoma se mu je zaiskrilo v glavi doumel, razumel je

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

zaklàd -áda m (ȁ á)
1. večja količina skritih dragocenosti, denarja, za katere se ne ve, čigave so: na dnu jezera leži zaklad; iskati, odkriti zaklad; bogat, velik zaklad; zgodba o zakladu / zaklad cvete po ljudskem verovanju plamen kaže, kje je
// večja količina dragocenosti, navadno denarja: skriti zaklad na varno mesto
// mn. večja količina česa, navadno dragocenega: imeti zaklade zlata in srebra
// nav. mn. dragocenosti, denar: kopičiti zaklade; naropani zakladi; ekspr. tega ne bi storil za vse zaklade sveta sploh ne
2. s prilastkom zbirka dragocenosti, denarja, ki se hrani kje: ogledati si svetiščni zaklad
// nav. mn. zbirka dragocenih, vrednih predmetov, ki se hrani kje: muzejski zakladi; knjižnica je razstavila svoje zaklade
3. ekspr., s prilastkom kar je za koga zelo dragoceno, veliko vredno: otrok je spravil svoj zaklad v žep / dober sosed je največji zaklad / zdravje je velik zaklad
// kar je za koga v določenem položaju zelo dragoceno, veliko vredno: vzel je cigarete in zaklad razdelil sojetnikom
// nav. mn. kar je dragoceno, vredno sploh: umetnostni zakladi dežele; zakladi kulture so pripovedke, ljudska glasba, arhitekturni spomeniki / ne zavedamo se še, kakšne zaklade duha smo izgubili z njim
4. nav. mn., navadno s prilastkom kar kje obstaja v veliki količini in se da izkoriščati: najpomembnejši zakladi države so njeni gozdovi in nahajališča nafte; izrabljati naravne zaklade dežel
5. ekspr. kar vsebuje veliko dragocenega, vrednega in se lahko iz njega črpa: knjiga je resničen zaklad; priročnik je pravi zaklad podatkov / on je zaklad izkušenj, modrosti
6. v zvezi besedni zaklad vse besede, rabljene v kakem jeziku, delu: slovenski besedni zaklad / v slovarju zajet besedni zaklad
// vse besede, ki jih kdo pozna in jih lahko uporablja: bogatiti svoj besedni zaklad / aktivni, pasivni besedni zaklad
7. zastar. sklad: dobiti denar za kaj iz različnih zakladov / rezervni zaklad
● minister za javni zaklad v nekaterih državah zakladni minister
♦ ekon. denar, ki začasno ni v prometu in pri zlati valuti uravnava količino denarja v obtoku

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

zaklàd -áda m (ȁ á) iskati ~; besedni ~ besedišče poud.: kopičiti ~e |dragocenosti|; muzejski ~i |zbirka dragocenosti|; Zdravje je velik ~ |veliko vredno|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

zaklàd -áda m
GLEJ SINONIM: sklad
GLEJ ŠE: besedišče, besedje, minister, sklad

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024

zaklàd-ádasamostalnik moškega spola
  1. spravljene dragocene stvari, zbirka
    • zaklad česa
    • , zaklad iz česa, od kod, od kdaj
    • , zaklad pod čem, kje
    • , zaklad v/na čem, kje
  2. vir, iz katerega se kaj pridobiva, uporablja
    • zaklad česa
    • , zaklad iz česa, od kod, od kdaj
    • , zaklad pod čem, kje
    • , zaklad v/na čem, kje

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

zaklȁd -áda m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

zaklàd, -kláda, m. 1) der Schatz; z. kopati; zaklade nabirati; — der Fonds, Cig., Jan., Nov., nk.; z. zemljiške odveze, der Grundentlastungsfonds, Jan.; ustanovni z., der Stipendienfonds, Nov.; — 2) = zaklada 1), das Pfand, Guts.-Cig., C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

zaklad -a m zaklad: ſò odpèrli ſvoje Saklade tož. mn., inu ſò njemu darovali Slatù, kadillu, inu Myrro (III, 79) Citat iz SP na začetku pridige

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

zaklad gl. šac

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

zaklad gl. šac

IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

zaklȃda – glej zaklȁd

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

zakláden -dna -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na zaklad: odpreti zakladno skrinjico
♦ arheol. zakladna najdba najdba več predmetov, namenoma shranjenih ali zakopanih na kakem kraju
2. nanašajoč se na upravljanje z javnim, državnim denarjem: zakladni minister / zakladni denar; zakladna menica kratkoročni vrednostni papir, pri katerem za izplačilo obveznosti jamči država in ki posledično pomeni manj donosno, vendar zato varnejšo naložbo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

zakládnica -e ž (ȃ)
1. prostor, stavba za shranjevanje dragocenosti, denarja: ogledati si zakladnico; shraniti v zakladnici / državna, tempeljska zakladnica; zakladnica muzeja
// ekspr. skrit prostor, kraj, kjer kdo hrani kaj dragocenega, vrednega: iz svoje zakladnice je potegnil oguljeno fotografijo; deček je dal denar v zakladnico pod strešnikom
2. knjiž. posebno zavarovan prostor v banki za shranjevanje denarja, dragocenosti; trezor: dati dragocenosti v zakladnico / bančna zakladnica
3. v nekaterih državah ministrstvo, ki upravlja z javnim, državnim denarjem: o emisiji odloča zakladnica / minister državne zakladnice zakladni minister
4. ekspr., navadno z rodilnikom kar vsebuje veliko dragocenega, vrednega in se lahko iz njega črpa: morje je zakladnica soli in vode / knjiga je prava zakladnica znanja / ta človek je zakladnica izkušenj, spoznanj
5. ekspr., s prilastkom kar sestavlja celota kakih vrednih del: izvajati dela iz slovenske glasbene zakladnice; črpati iz kulturne zakladnice naroda
● ekspr. slovar obsega pravo zakladnico besed zelo veliko; knjiž. njena besedna zakladnica je skromna njen besedni zaklad

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

zaklȃdnica – glej zaklȁd

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

zaklȃdničar – glej zaklȁd

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

zaklȃdnik – glej zaklȁd

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

zakládno čebelárjenje -ega -a s

Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

zakopán -a -o; bolj ~ (á) ~ zaklad; poud. zakopan v kaj biti ~ ~ delo |intenzivno, veliko delati|
zakopánost -i ž, pojm. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

zakopáti -kópljem tudi -ám dov., zakôplji zakopljíte tudi zakôpaj zakopájte; zakôpal (á ọ́, ȃ)
1. dati, položiti v izkopano vdolbino, jamo in zasuti: samica zakoplje jajca v tla, zemljo / zakopati poginule živali / ekspr. danes leto smo ga zakopali pokopali
// dati, položiti kaj v izkopano vdolbino, jamo in zasuti, da se skrije, prikrije: zakopati denar, orožje, zaklad / zakopati mine
2. ekspr. dati, potisniti kak del telesa v položaj, da se skrije: zakopati glavo v blazino; zakopati si obraz v dlani / zakopati (si) roko v lase
// dati, potisniti kak del telesa globoko v notranjost česa: zakopati roke v žepe
3. ekspr., v zvezi z v narediti, da kaj duševnega, zavestnega na zunaj ni več opazno: zakopati čustvo, trpljenje vase, v dušo; zakopati kaj globoko v sebi, v svojem srcu
4. ekspr. narediti, povzročiti, da pride kdo v stanje, iz katerega težko pride, se reši: zakopati koga v nesrečo, revščino; zakopati se v velike stroške
● avto je zakopal in izpeljal njegova kolesa so naredila zaradi vrtenja na mestu vdolbino; ekspr. konj je zakopal in potegnil s kopiti se tako močno uprl v tla, da je nastala vdolbina; ekspr. zakopati bojno sekiro končati boj; ekspr. zakopati svoj talent narediti, povzročiti, da se ne uresniči; ekspr. zakopati upe potisniti jih v globlje, težje opazne plasti duševnosti, zavesti; opustiti jih; ekspr. zakopati svoje življenje v hribovsko vas živeti proti svoji volji v neugodnih razmerah

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

zakópati 1., -kǫ́pljem, -kopáti, -ȃm, vb. pf. 1) vergraben; zaklad v zemljo z.; mrliča z.; zugraben; jamo z.; — z. se, sich vergraben; v zemljo se z.; v slamo, v seno se z.; (pren.) z. se v dolgove, sich verschulden; — z. se, in die Tiefe arbeiten, einen Schacht abteufen (mont.), V.-Cig.; — 2) durch Graben absperren, schließen, Cig.; zakopano šatorišče, ein verschanztes Lager, V.-Cig.; z. se, sich verschanzen, Cig.; Francozi se zakopljejo v hribu, Vod. (Izb. sp.); — 3) durch Graben verlieren, verbauen (mont.), Cig.; z. dobiček, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

zakopávati -am nedov. (ȃ)
1. dajati, polagati v izkopano vdolbino, jamo in zasipavati: zakopavati poginule živali
// dajati, polagati kaj v izkopano vdolbino, jamo in zasipavati, da se skrije, prikrije: zakopavati orožje, zaklad
2. ekspr. dajati, potiskati kak del telesa v položaj, da se skrije: zakopavati glavo, obraz med dlani, v blazino
3. ekspr., v zvezi z v delati, da kaj duševnega, zavestnega na zunaj ni več opazno: zakopavati doživetja vase, v svojo dušo
4. ekspr. delati, povzročati, da prihaja kdo v stanje, iz katerega težko pride, se reši: zakopavati koga v dolgove / zakopavati podjetje v velike stroške

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

zalega [zalẹ̑ga] samostalnik ženskega spola
  1. zaklad
  2. čebelja zaloga v satju

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

zaloga [zalọ̑ga] samostalnik ženskega spola
  1. čebelja zalega
  2. zaklad

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

zasúti -sújem dov., zasúl in zasùl (ú ȗ)
1. zakriti, prekriti kaj s čim sipkim, drobnim: zasuti položene cevi; zasuti zaklad / hudournik je zasul travnik s kamenjem in prodom
// s spravljanjem česa sipkega, drobnega kam narediti, da kak prazen prostor preneha obstajati: zasuti jamo, vodnjak / zasuti grob
// nar. nasuti, vsuti: zasuti koruzo v grot
2. 3. os. usuti se, utrgati se in zakriti, prekriti koga ali kaj: planince je zasul plaz; brezoseb. zasulo ga je v rudniku
// s sipanjem povzročiti, da kak prazen prostor preneha obstajati: pesek je zasul izhod; plaz je zasul prepad
3. ekspr. vreči veliko količino česa sipkega, drobnega na koga ali kaj: zasuti nastopajoče s cvetjem / zasuti mesto, sovražnika z bombami
4. ekspr. narediti, da je kdo v veliki meri deležen česa: zasuti otroka z igračami / zasuti koga z dobroto, z izrazi hvaležnosti / zasuti koga z delom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

zazídati tudi zazidáti -am dov. (í á í)
1. z zidanjem narediti, da kak prostor v čem preneha obstajati: pri obnovi so zazidali vse line; zazidati okno, vrata / zazidati odprtine pod streho
// z zidanjem narediti, da je kaj zaprto, nedostopno: zazidati celico, stolp / z visokim zidom so dvorišče skoraj povsem zazidali
// z zidanjem narediti
a) da kaj ni dostopno: zazidati zaklad / zazidati dragocenosti v steno
b) nekdaj da kdo mora ostati, kjer je: za kazen so ga živega zazidali / zazidati koga v stolp
2. z zidanjem stavb zapolniti prostor: zazidati vrzel med hišami / ni dovolil, da bi zazidali njive in travnik; zazidati obrežje s turističnimi objekti
// ekspr. z zidanjem stavb porabiti, zapraviti: zazidati veliko denarja / vse svoje prihranke je zazidal v hišo
3. z zidanjem, s postavitvijo zidu onemogočiti: zazidati komu dovoz / zazidati komu razgled, svetlobo
● publ. zazidati novo naselje sezidati, zgraditi; zastar. zazidati kam spominsko ploščo vzidati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

zazídati, -am, vb. pf. 1) durch Mauerwerk verschließen, zumauern, vermauern, verbauen; okno, vrata z.; razgled z.; svetlobo komu z., Cig.; — einmauern; zaklad z.; živega človeka z.; — 2) durch Bauen verlieren, auf Bauten verausgaben: veliko denarja z.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

zgodovínski -a -o prid. (ȋ)
1. nanašajoč se na zgodovino: zgodovinski proces, razvoj; zgodovinska resnica; to so zgodovinska dejstva / zgodovinsko ozadje politične krize / zgodovinski dogodek; zgodovinska osebnost / zgodovinski dokumenti / to so zgodovinski kraji; zgodovinska oblačila / naroda imata enako zgodovinsko usodo / zgodovinsko gledanje, mišljenje / starejša zgodovinska obdobja / zgodovinski viri; zgodovinske razprave; zbirati zgodovinsko gradivo / pomožne zgodovinske vede / zgodovinski učbeniki
2. ekspr. ki ima velik, trajen pomen: zanje je to zgodovinski dogodek; zgodovinski prelom v naši književnosti; zgodovinski sestanek; sprejeti zgodovinsko odločitev / odkritje je zgodovinskega pomena
♦ filoz. zgodovinski materializem nauk o splošnih zakonitostih družbe, ki temelji na dialektičnem materializmu; jezikosl. zgodovinski slovar slovar, ki vsebuje besedni zaklad določenega preteklega obdobja; zgodovinska slovnica slovnica, ki prikazuje jezikovne pojave z razvojnega vidika; lit. zgodovinski roman; zgodovinska drama, povest; zgod. zgodovinski narod narod, ki ima svojo državnost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

žívec Frazemi s sestavino žívec:
bíti jeklénih žívcev, bíti na kôncu z žívci, bíti želéznih žívcev, ígra z žívci [kóga], igráti se z žívci kóga, iméti dôbre žívce, iméti jekléne žívce, iméti želézne žívce, íti na žívce kómu, izgubíti žívce, izgúbljati žívce, jekléni žívci, obdržáti mírne žívce, ohrániti mírne žívce, poigráti se z žívci kóga, poigrávanje z žívci kóga, poigrávati se z žívci kóga, požréti kómu žívce, príti kómu do žívca, správiti kóga ob žívce, správljati kóga ob žívce, zadéti kóga v žívec, želézni žívci, žívci so izdájali kóga, žívci so izdáli kóga, žívci so odpovédali kómu, žívci so popustíli kómu, žívci so popúščali kómu

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 10. 6. 2024.

Število zadetkov: 103