Pri brskanju po slovarju sem naletela na vnos zakon, pri katerem je navedena razlaga: »z zakonom urejena življenjska zveza moškega in ženske«. Zanima me, ali načrtujete razlago popraviti, da bo bolj vključujoča do LGBT+ skupnosti.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

Na vas se obračam s prošnjo za pomoč pri uporabi kratic, ki se zaradi spremenjene terminologije nenadoma neposrečeno mešajo in pokrivajo. Gre za poimenovanje posameznih vrst knjižnic v slovenskem knjižničnem sistemu, opredeljenih z Zakonom o knjižničarstvu:

• V preteklosti (po Zakonu iz leta 1982) smo uporabljali • splošnoizobraževalna knjižnica – SIK • specialna knjižnica – SK
• Z novim Zakonom o knjižničarstvu (2001) je prišlo do preimenovanja splošnoizobraževalna knjižnica -> splošna knjižnica Zakon sicer ne predvideva/predpisuje kratic, vendar se te v stroki in dejavnosti redno uporabljajo. Tako so npr. zašle tudi v kodirane oznake knjižnic v državnem sistemu COBISS (npr. SIKMB, SIKCE) in tudi njihove elektronske poštne naslove (npr. enota.nv@mb.sik.si, sikce@knjiznica-celje.si, knjiznicanm@nm.sik.si). V skladu z novim zakonom seveda redno uporabljamo poimenovanje »splošna knjižnica«, pri rabi kratice pa nastaja zmešnjava: nekateri ohranjajo staro SIK, drugi spet tvorijo novo okrajšavo iz »splošna knjižnica«, torej SK, ta pa se »pokriva« s SK za »specialna knjižnica«, ki ostaja nespremenjena. Imamo torej: • SK in SIK za splošna knjižnica (čeprav druga ni (več) povsem ustrezna) • SK za splošna knjižnica in specialna knjižnica. Osebno se sicer nagibam k rešitvi z ohranjanjem stare, že uveljavljene in dovolj razlikovalne oznake SIK ne glede na njeno ubesedeno obliko. Razen »stara navada, železna srajca« in želje po izogibanju nejasnostim kakih drugih argumentov žal nimam.

Gotovo ste na podoben primer že naleteli in lahko svetujete, kakšna bi bila najboljša rešitev.

Novinarji kdaj namesto dolgega imena zakona napišejo lex Bavčar, lex drugi tir, lex Mercator, lex Magna, lex Agrokor, lex Repassy (po predlagatelju) … Kako sklanjati tako besedno zvezo? Da bi se izognili sklanjanju, nekateri dodajo besedo zakon', torej »v zakonu lex Bavčar je …«. Je to v redu, če latinska beseda lex pomeni ‘zakon, tudi postava, predpis, pogodba’?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

Na vas se obračam s prošnjo za pomoč glede pravilne rabe besed diskriminacijski/diskriminatoren. Preverila sem tudi vašo spletno stran, kjer pišete o razmerju med pridevnikoma diskriminatorski in diskriminatoren, vendar pa mi raba omenjenih besed vseeno ni popolnoma jasna. Zelo bi vam bila hvaležna, če bi lahko preverili pravilnost rabe besede diskriminacijski v spodnjih petih primerih.

1. V septembru 1895 so se zopet obrnili na parlament s prošnjo, da naj ne sprejme nadaljnjih diskriminacijskih zakonov proti Kitajcem.

2. Takrat je bila kralju King Edward VII. poslana še ena peticija, s katero so želeli izpostaviti diskriminacijsko naravo zakonodaje.

3. V veljavi je bilo tudi nekaj diskriminacijskih zakonov, kar je vplivalo na nastanek kitajske skupnosti.

4. Ko so se dela končala, je vlada želela omejiti priseljevanje Kitajcev – uvedla je pravzaprav diskriminacijske pogoje.

5. V obeh državah je bila glavarina le ena oblika diskriminacije, s katero so se kitajski priseljenci soočali (le-ti so se v obeh državah soočali z diskriminacijskimi zakoni, z nasiljem in podobno).

Ali se imena fizikalnih zakonov piše z veliko ali malo začetnico, npr. Zakon gibanja ali zakon gibanja, Zakon o vzajemnem učinku ali zakon o vzajemnem učinku?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

Zakone lahko pišemo z veliko ali malo začetnico, odvisno od tega, kaj imamo v mislih (npr. "Zakon o splošnem upravnem postopku" ali "zakon o splošnem upravnem postopku"). Ali to velja tudi za odločbe in sklepe, npr. kakšna bi bila začetnica pri "sklep št. 54552/8645-15 z dne 10. 3. 2021"? Ali enak odgovor velja za ukaze, npr. "ukaz št. 54552/8645-15 z dne 10. 3. 2021"?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

Ali je možna izgovarjava ozkih e in o če tadva nista naglašena. Na primer, v besedi zakon (naglašeno a), se mi zdi, ni ozkega o. Ampak, v rodilniku, torej, besedi zakona (naglašeno o), o je ozko.

Zanima me tudi, se reče pevca ali peuca (gre za rodilnik besede pevec), kopalnica ali kopaunica.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

Ali je pravopisno pravilno, da je na koncu spodnjega primera pika?

Vprašanje, ki se daje na referendum, se glasi:

»Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR-D), ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 3. marca 2015?«.

Ali je oblika poimenovanja Mašera-Spasićeva ulica ustrezna?

Gre za ulico, imenovano po dveh osebah, ki se imenujeta Sergej Mašera, Milan Spasić.

Upam si ubesediti pomislek ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

Zanimalo bi me, ali v slovenščino sploh imamo izraz za gap year, kot ga imajo na primer v italijanščini (anno sabbatico), francoščini (parenthèse utile) ali hrvaščini (godina prekida).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

Vesela bi bila vašega odgovora na dve vprašanji. Ali se na radijskih postajah smejo vrteti tujejezični (hrvaški) »jingli« oz. nekakšne najave pred samimi pesmimi? Primer: Ja sam Jasmin Stavros i vi slušatemoj najnoviji hit.

Drugo vprašanje prav tako zadeva radijski eter. Do katere meje so odgovori npr. hrvaškega sogovornika, ki se trudi govoriti slovensko, a njegova slovenščina ni popolna, brezhibna, tekoča še sprejemljivi oz. se »upoštevajo« v smislu, da prevod ni potreben?

Zanima me, kako se dejansko pravilno piše tale kratek stavek. Kaj je res z veliko in kaj z malo, torej uporaba besed zakon, odlok, pravilnik, statutarno-pravna komisija.

Primer namišljenega članka za občinsko glasilo:

Svetnice in svetniki Občinskega sveta Občine Domžale so razpravljali o Zakonu o nadomestilu stavbnega zemljišča, na katerega je dala Statutarno-pravna komisija ustrezne pripombe. Te je Odbor za družbene dejavnosti podprl z večino glasov, dodali pa so, da bodo podprli tudi predlagani Pravilnik o višini samega nadomestila.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

Kot lektorica Lovske zveze Slovenije sem se znašla v težavi. Pred leti je bil sprejet Lovski zakon, v katerem je napačen zapis zloženke lovsko upravljavski (napisano narazen). Slovenski pravopis 2001 navaja, da podredne zloženke v takem primeru pišemo skupaj. Zato sem se o zapisu v zakonu pred leti posvetovala z dr. Dularjem, ki je svetoval, naj v praksi uporabljam pravilen zapis, ker zakona ne moremo spreminjati. Tako je veljalo do nedavnega, ko se avtor z zapisom ne strinja in se sklicuje na zakon, čeprav je seznanjen, da zapis ni pravilen.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

Vprašanje zastavljam kot tujka, ki ji je slovenščina drugi jezik ... V zgodnji fazi učenja jezika sem se namreč naučila, da se beseda učenec/učenka uporablja v primeru, ko govorimo o osnovnošolcih, v primeru srednješolcev se uporablja izraz dijak, potem pa študent. Sedaj pa se sprašujem, ali je to res, ali je samo moje zmotno prepričanje? Zelo konkretno me zanima, kako je s tem v kolektivni zavesti Slovencev, - torej, ko slišijo besedo učenec, ali pomislijo na osnovnošolskega otroka, ali ni nujno?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

Spoštovani, zanima me, ali se razni skladi/mehanizmi/instrumenti, ki so bili ustanovljeni v EU, pišejo z veliko začetnico. Nekateri so lahko po obsegu in trajanju zelo pomembni, drugi spet manj. V slovenskih prevodih je praksa zelo različna, tudi za en in isti sklad, prevladuje pa vseeno velika začetnica. Primeri:

• S(s)klad za evro-sredozemske naložbe in partnerstvo,
• M(m)ehanizem pomoči občinam itd.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

Zanima me, če je v slovenščini pravilen zapis imena za deklico Renee ali Renée oz oba in pa kako se ime pravilno sklanja. Koliko oseb zenskega spola z tem imenom ze v Sloveniji?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

Na vas se obračamo z prošnjo po razjasnitvi zadrege, s katero se dnevno srečujemo pri delu. Namreč, kako se pravilno v slovenskem jeziku zapisujejo evropske institucije, še zlasti Evropska komisija oz. Komisija in Evropski parlament.

Mediji v Sloveniji praviloma izpisujejo Evropska komisija ali skrajšano samo komisija. V prvem primeru Evropska z veliko začetnico ter v drugem samo komisija z malo. Malce manj zmede je pri zapisu Evropskega parlamenta, čeprav da novinarji pri Delu skoraj praviloma vedno zapisujejo z malo začetnico, torej evropski parlament. Primeri nekaj člankov v priponki. Slovenska tiskovna agencija zapisuje Evropski parlament ter Evropska komisija striktno z veliko začetnico, samo komisija še z malo.

Po moji presoji, je potrebno v tem primeru gledati izvirni zapis v ustanovnih pogodba Evropske unije ter v zapis v zakonodajno pravnih aktih na EU in državni ravni. Tu so stvari še dokaj standardizirane, zapis Evropska komisija / Komisija ali Evropski parlament se vedno izpisujejo z veliko začetnico. Govorimo vselej o Evropski komisiji, izvršni oblasti Evropske unije in ne o katerikoli komisiji, recimo za prikrita grobišča ali za kulturno dediščino.

Pogodba o Evropski uniji v določa v svojem 13. členu svoj institucionalni okvir.

Ta najvišji akt primarnega prava določa standard tudi glede zapisovanja institucij. Besedilo v slovenskem jeziku je uraden in avtentičen prevod ter kodificira tudi terminologijo, ki je s tem povezana.

Člen 13

1. Unija ima institucionalni okvir, katerega namen je uveljavljati njene vrednote, uresničevati njene cilje, služiti njenim interesom, interesom njenih državljanov in interesom držav članic ter zagotoviti doslednost, učinkovitost in kontinuiteto njenih politik in ukrepov. Institucije Unije so: - Evropski parlament, - Evropski svet, - Svet, - Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu »Komisija«), - Sodišče Evropske unije, - Evropska centralna banka, - Računsko sodišče.

2. Vsaka institucija deluje v mejah pristojnosti, ki so ji dodeljene s Pogodbama, in v skladu s postopki, pogoji in cilji, ki jih določata Pogodbi. Institucije med seboj lojalno sodelujejo.

3. Določbe o Evropski centralni banki in Računskem sodišču ter podrobne določbe o drugih institucijah so vključene v Pogodbo o delovanju Evropske unije.

4. Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji pomagata Ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij, ki opravljata svetovalno funkcijo.

Vedno se zapis dosledno v tej obliki zapisuje v vseh uradnih dokumentih institucij. Za primer resolucija Evropskega parlamenta in Komisije.

Komisija z veliko zapisuje tudi naša država v svojih zakonskih in podzakonskih aktih.

Morda še to: Od uveljavitve Lizbonske pogodbe se institucija ministrskega sveta uradno imenuje samo Svet in ne več Svet ministrov oz. Svet Evropske unije. Od 1.12. 2009 se tako uporablja samo Svet.

Kako torej pravilno zapisovati?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

Zanima me, kako je pravilno: skupnega dobrega ali skupnega dobra?

Pišem vam iz Sektorja za prevajanje Generalnega sekretariata vlade.

Opazili smo, da večina slovenske zakonodaje (Zakon o koncesijah, Zakon o gospodarskih javnih službah, večina izpeljanih predpisov) in Terminološki slovar javnih naročil (avt. Dolinšek, Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, 2005) za podeljevalca koncesije (angl. concession provider ali grantor of concession) uporablja izraz koncedent.

Slovar novejšega besedišča pa ima geslo koncendent z razlago, da izraz izhaja iz angleškega concendent. Vendar pa je angl. izraz concendent v angleščini zelo redek (na spletnih straneh Združenega kraljestva samo trije zadetki, na svetovnih spletnih straneh pa nekaj čez 3000, a so to večinoma neangleške strani. Starejši slovenski slovarji (SSKJ in Pravopis) izraza ne poznata. Zanima me, ali se lahko kljub geslu koncendent še naprej uporablja razširjeni izraz koncedent oz. kakšno je vaše mnenje glede rabe enega ali drugega izraza.

Vem, da je pravopisno in slovnično pravilno zapisati ime podjetja tako: Mavrica, d. o. o. Glede na to, da v rabi močno prevladuje zapis Mavrica d.o.o. (brez vejice pred pristavkom in brez presledkov med posameznimi črkami okrajšave), me zanima, ali lahko tak zapis uporabljamo brez slabe vesti, da kršimo jezikovno normo.

Zanima me, ali se besedni zvezi Prešernova nagrada in Vegovo priznanje lahko pišeta tudi z malo začetnico, tako kot npr. Newtonow zakon ali pa Pitagorov izrek (označujeta svojilnost in vrstnost)?

Zanima me, kako je s pisanjem velike začetnice pri nazivih, pridobljenih v tujini. Konkretno: Slovenec je pridobil naziv v Avstriji, in sicer Mag. Phil. Vem, da že nekaj let velja zakon, da strokovnih in znanstvenih naslovov ter nazivov strok. izobrazbe ne prevajamo v tuje jezike, zato sklepam, da tudi tujih ne prevajamo v slovenski jezik. To me namreč bega, ker v slovenskih dokumentih najdem različne zapise (npr. mag. phil., Mag. phil. in Mag. Phil.).

Šolanje na daljavo zaradi prisotnosti koronavirusa, nam staršem, končno razkriva pravo stanje "negovanja" slovenskega jezika v slovenskih šolah. Tu ne mislim na pravopis, temveč na pogovorni jezik učiteljev. Prvič v življenju smo starši, doma, priče, da nekateri učitelji, ne prenašajo znanja na naše otroke v knjižni slovenščini. Uporabljajo anglicizme, germanizme, sleng, izposojenke iz tujih jezikov ... To vsekakor ne velja za vse učitelje, v vseh šolah, toda sam sem dnevno priča temu pri svojih otrocih, tako v osnovni, srednji kot visoki šoli, zato sklepam, da je to le vrh ledene gore. Prvič lahko tudi razumemo, kje se začne izkrivljati pogovorna slovenščina. Šolske ustanove, ki jim slepo zaupamo, da negujejo knjižno slovenščino, so doslej vedno delovale le za zaprtimi vrati učilnic. V podporo svojim opažanjem prilagam spletni naslov članka https://www.dnevnik.si/1042732127 , v katerem ravnatelj mag. Macuh pravi: "Institucija ima veliko neposrednega dela na različnih področjih in enostavno verjame in zaupa v pedagoške delavce, da izvajajo učne procese v knjižnem zbornem oziroma splošno pogovornem jeziku. Ampak, ali je res tako?" Če je ravnatelj g. Bojan Macuh, še pred koronavirusom, zapisal dvom o tem, potem danes lahko vidimo in slišimo, da ni tako. Mislim, da je zgoraj omenjena ugotovitev pomembna tudi za boljšo vključitev otrok raznih priseljencev v našo kulturno krajino. Če vse to spremenim v vprašanje, verjetno moram vprašati, kdo, kdaj, kaj mora storiti, da bo pouk stekel v jeziku, kot to narekuje zakon?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

Zanima me, če obstaja kakršenkoli zakon, ki natančno določa meje politične korektnosti in (mogoče tudi s konkretnimi primeri) narekuje kako bi se dejansko moral posameznik ali posameznica izražati oz. kakšne izraze/besede bi moral izbirati, da se izogne sovražnemu govoru. Kar sem zasledila sama je zgolj to, da je sovražni govor prepovedan (brez nadaljnih konkretnih pojasnil in navodil oz. napotkov). V primeru, da takšen zakon ne obstaja, pa bi rada vedela če je na voljo mogoče kakšen priročnik oz. napotki, ki bi posamezniku ali posameznici ob prvem stiku s pojmom politična korektnost natančno opredelil in pojasnil načela/pravila izražanja, da bo tudi sam/a lahko politično korekten/a.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

V Slovarju novejšega besedja sem videla, da beseda starš ni zvrstno zaznamovana. V Slovenskem pravopisu je označena s kvalifikatorjem »neknjižno pogovorno«. Ali je SNB normativni priročnik in lahko besedo starš (ed.) uporabljamo tudi v zbornem/knjižnem jeziku?

Prosimo za pomoč pri razlagi pojmov, ki jih uporablja ZDDV-1 v 20.členu, 10. odstavek(https://zakonodaja.com/zakon/zddv-1/20-clen-dobava-blaga-s-prevozom):

• kakšna je vsebinska opredelitev izraza 'instaliranje' ?
• kakšna je vsebinska opredelitev izraza 'montiranje' ?

Hvala lepa.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

Na oddelku razpravljamo o pravilni obliki zapisa prispevek (lahko) štejemo za znaten/znatnega.

V nadaljevanju povzemam mnenje, ki utemeljuje, da bi bilo treba navedeni primer obravnavati enako kot primera prispevek je treba šteti za znaten in prispevek se šteje za znaten, ki ju je kolegica izpeljala iz pravila, ponazorjenega s primerom »Škofjeloški pasijon ohraniti živ« (https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/2417/škofjeloški-pasijon-ohranjati-živ-ali-živega). Samostalnik in pridevnik sta namreč v istem stavku, »zato ne gre za navezovalni tožilnik pridevnika kot prilastka ob izpuščenem jedru«.

Zapis prispevek (lahko) štejemo za znatnega bi bil torej v skladu z navedenim napačen. Rodilniška oblika pa bi bila pravilna v primeru Prispevek, ki ga lahko štejemo za znatnega, saj bi tu pridevnik v tožilniški obliki (enaki rodilniški) uporabili samostojno brez samostalnika, kakor je navedeno v drugem odgovoru (Sklon pridevnika v oziralniškem odvisniku: navezovalni tožilnik) https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/3923/sklon-pridevnika-v-oziralniškem-odvisniku-navezovalni-tožilnik. V naslednjih primerih bi bilo treba uporabiti tožilnik in ne rodilnika (oz. tožilniško obliko, ki ni enaka rodilniški):

• Navedeni zakon bi lahko imeli za nezakonit.
• Ta virus bi lahko imeli za nevaren.
• Ta dogodek bi lahko imeli za prelomen.

Torej ni tako pomembno, ali gre za brezpredložni tožilniški predmet (v primeru "Škofjeloški pasijon ohranjati živ") ali za predložni predmet (v primeru "sklep razglasiti za ničen"), temveč je pomembneje, ali gre za samostalnik s slovnično kategorijo "živo" ali za samostalnik s slovnično kategorijo "neživo". Pravilno bi torej bilo "Škofjeloški pasijon ohranjati živ" in "sklep razglasiti za ničen" (kategorija neživosti) in "nekoga razglasiti za pogrešanega" (kategorija živosti)."

Ali je torej naslednji stavek napačen: Prvi navedeni primer bi lahko imeli za pravilnega edinole z zamišljeno in tu izpuščeno pojasnjevalno zvezo ki je ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

Katerih standardov naj bi se držali pri citiranju in navajanju virov?

Prosim za primere.

V službi smo obravnavali pravilnik, v katerem je bila zapisana beseda računovodenje, in vprašanje ali gre za slovensko besedo oziroma če je v slovarju slovenskega knjižnega jezika. Oseba, ki je na svojem področju strokovna, to je finančno-računovodskem, podpira to besedo, vendar vseeno je dilema tistih, ki ne poznajo te stroke, ali gre za slovensko besedo. Naj vam citiram cel odstavek:

Pri poslovanju in računovodenju uporablja :

• zakon o računovodstvu,
• splošne slovenske računovodske standarde,
• slovenski računovodski standard 36 (2006)

V izogib dilemam vas prosim, ali mi lahko posredujete vaše mnenje, katero bi poslala v vednost moji delovni sredini, ali pa me vsaj usmerite, kam se lahko obrnem za reševanje to vrstnih težav.

Zanima me slovnična raba vezaja oz. pomišljaja pri navajanju Uradnega lista.

Primer: Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 - uradno prečiščeno besedilo, 14/05 - popr., 92/05 - ZJC-B, 93/05 - ZVMS, 111/05 - odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 - ZRud-1, 20/11 - odl. US, 57/12, 101/13 - ZDavNepr in 110/13)

(vir: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO3490)

Ali se pravilno uporablja nestični vezaj (kot v obravnavanem primeru) ali se namesto vezaja uporabi pomišljaj?

Lepo pozdravljeni. Mene pa zanima pravilna raba priimka otroka, in sicer, če dobi otrok priimek po mami in po očetu, kakšen je pravilen vrstni red? Stoji ob imenu najprej priimek mame ali očeta?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

V rabi se pojavlja zapis skupaj in narazen: koronavirus in korona virus, tudi samostojna korona. Ali so vsi zapisi oziroma rabe pravilni?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

Zanima me, ali pišemo sizifovodelo z veliko ali z malo začetnico? Ter zakaj z veliko/malo začetnico?

Kako pa naj bi pisali Ohmov zakon in Pitagorov izrek? Ter zakaj je v Slovenskem pravopisu Pitagorov izrek z veliko začetnico, parkinsonova bolezen pa z malo začetnico. V čem je razlika?

Zanima me pravilen številčni zapis za pol evra. Ali to zapišem kot npr. 1,50 EUR ali kot 1,5 EUR? Ali sploh obstajajo kakšna navodila? Če ja, kje?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

Pišemo omenjeno besedno zvezo (darwinovi ščinkavci) z veliko ali z malo začetnico?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

Dobivamo prihodke iz ali od davkov, javnih sredstev, taks ali morda iz naslova davkov, javnih sredstev …?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

Že dlje časa razmišljam o pogosto rabljeni besedi partnerstvo.

Predvidevam, da njena raba v slovenskem jeziku ni sporna, vendar si jaz vseeno želim preveriti, če se besedo da nadomestiti s kakšno drugo besedo z bolj slovenski korenom.

Veliko bi mi pomenilo, če bi lahko izvedela koren te besede ter njen nastanek.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

Zanima me, kako se v slovenščini pravilno piše beseda dopler (dopler ali Doppler)? Vprašanje se nanaša na izpeljanke pulzni dopler, tkivni dopler, barvni dopler (pri ultrazvočni priskavi). V angleščini je jasno, pišejo Doppler, gre za osebno ime izumitelja. V slovenščini je manj jasno, saj gre za ultrazvočno metodo, torej pulzna doplerska (ali dopplerska, Dopplerska) preiskava, doplerjev (Dopplerjev) učinek ipd.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

Zanima me, kako pravilno zapisati GibanjeSkupajNaprej? Registrirano je namreč kot Društvo GibanjeSkupajNaprej, vendar pa gre tu za očitno nepravilen zapis, ki po mojem mnenju ni v skladu s slovenščino, torej velike črk sredi ene besede,.Torej v kolikšni meri se spoštuje tu zakon pri imenovanju poslovnih subjektov in ali je dovoljeno to popraviti v Gibanje Skupaj naprej?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

Že lep čas se dogaja, da lektorji dosledno zamenjujejo pridevnik isti s pridevnikom enak, ko je to po mojem prepričanju napačno in proti jezikovnemu občutku. Ogledal sem si nekaj mnenj o tem na spletu, a nisem našel odločilne okoliščine, da namreč isti ne izhaja le iz fizične, ampak tudi zvrstne identitete. Na vratih neke trgovine je stalo v smislu, če najdete v drugi trgovini enak izdelek po nižji ceni, vam razliko v ceni povrnemo. Seveda niso pomislili na to, da lahko enak izdelek napravi tudi kak drug proizvajalec, in to precej ceneje.

Saj venomer beremo, kako Kitajci izdelujejo enake (ne samo podobne!) izdelke kot v Evropi ali Ameriki, a ti niso isti kot ti z našega konca zemeljske oble. Kako je s tem, si lahko razjasnimo z vprašanjem: ne vprašujemo po tem, kakšen izdelek lahko najdete v drugi trgovini (na katerega je mogoč odgovor enak), ampak kateri, ki da odgovor isti. Tako je tudi z že pregovornim obdobjem. V prvem trimesečju tega leta je bil dohodek tak, v enakem obdobju lani pa tak. Po logiki je to enako obdobje lani lahko prvo ali drugo ali tretje trimesečje ali pa, denimo, obdobje kakršnihkoli drugih treh mesecev, saj gre za količino. Tudi tokrat se lahko vprašamo, ali v katerem ali pa v kakšnem obdobju lani. Mišljeno je seveda isto obdobje, enako pa je napačno.

Ali pa to: lahko nas poslušate spet naslednji četrtek ob enakem času.

Edino pravilno je ob istem času. Saj tudi 3. decembra ne rečemo, da se je pesnik rodil na enak, marveč na današnji dan leta 1800. In takšnih primerov je še veliko.

Pred časom sem v neki reviji bral dolg prispevek v dveh nadaljevanjih o tem, kako se enaki izdelki po trgovinah v tujini dobijo ceneje. Bilo je prav mučno. Prepričan sem, da to ni bilo pisčevo maslo, ampak posledica lektorjevega posega.

V srednji šoli so nas nekdaj (pred Toporišičem) učili starodavnega pravila, da se v primeru zadrege vprašamo. Smo na to čisto pozabili?

Zanima me, katera oblika besede je v našem prostoru bolj primerna - preskušanje ali preizkušanje, npr. v klinično preskušanje zdravila ali klinično preizkušanje zdravila? Trenutno se zdi, da sta besedi enakovredni in popolnoma zamenljivi:

• Evropska uredba (slovenski prevod) in Zakon govorita o kliničnem "preskušanju", medtem ko te
• SSKJ, pri iskanju besede "preskus", usmeri na "preizkus".
• Slovenski medicinski slovar te besede ne najde, temveč opredeli besedo "preizkušanje",
• Farmacevtski terminološki slovar pa govori o "preskušanju".

Nekateri relevantni viri v istem sestavku uporabijo oba termina: http://www.ffa.uni-lj.si/raziskave/klinicno-preizkusanje-zdravil in tudi v Gigafidi sta oba izraza zastopana približno enakovredno. Obstaja osnova, na kateri bi lahko klicali k poenotenju teh strokovnih izrazov?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

Zanima me, katero kratico uporabljati za Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. V njihovem spletnem naslovu in v elektronski pošti je navedena MDDSZ, če upoštevamo celoten naziv, pa bi moralo biti MDDSZEM. Kakšna naj bi bila pravilna raba v strokovnih besedilih, ki omenjajo to institucijo?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

Zanima me, zakaj je glede na Pravopis pravilno samo »Ta neumnost bi nas lahko stala življenje«, ne pa tudi »Ta neumnost bi nas lahko stala življenja«. Kot nepravilne so označene tudi naslednje zveze:

• Njegovo hazardiranje jih je stalo hiše.

• Zamujanje na delo ga je stalo službe.

• Ta napaka jih je stala zmage.

Občutek imam, da v okolici, v kateri živim, prevladuje uporaba rodilnika v teh zvezah. Tožilnik pa večini zveni nenaravno in prisiljeno. Prosim, če mi lahko pojasnite razloge, zakaj naj bi bil pravilen samo tožilnik. Najlepša hvala!

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

Pozdravljeni, najrazličnejša podjetja imajo poleg imena zraven še okrajšave, kot so: d. d., d. o. o., s. p. Po pravopisu se te okrajšave pišejo s pikami in presledki, pri Ajpesu pa so podjetja registrirana na najrazličnejše načine, npr. dd, d.d., d.o.o., doo, največkrat tudi brez vejic pri t. i. pristavčnem delu ... Zanima me, ali lahko v nekem besedilu (navajam izmišljeni primer) zapišem:

• Banka Koper, d. d., uspešno posluje.,

če pa je to podjetje pri Ajpesu registrirano kot Banka Koper d.d. (brez vejice pred d. d. in brez presledka pri okrajšavi).

Sam bi pri zapisih v besedilih (sploh v tistih, ki so/bodo javno objavljena) brez pomislekov upošteval slovenska pravopisna pravila (ne glede na zapis v Ajpesu, pri katerem ni nobenega jezikovnega nadzora), nekateri naročniki pa se sklicujejo na zapis v Ajpesu in je jezikovni popravek pri imenu podjetja zanje sporen.

Nikjer nisem zasledil pravila o tem, kako se je treba v besedilih, ki vsebujejo enačbe (enačbe so ob desnem robu strani označene s številko v oklepaju), znotraj besedila sklicevati nanje – ali lahko oznake za enačbe pri sklicevanju nanje pišemo brez oklepaja ali je raba oklepaja obvezna? Npr.: V tem primeru uporabimo enačbo 5.4/…uporabimo enačbo (5.4). Zapis brez oklepaja (znotraj besedila) se mi – glede na pravopisna pravila, po katerih oklepaj loči ponazoritve oziroma dopolnitve pred tem povedanega – zdi ustreznejši oziroma se mi zdi ustrezen le ob zapisu posamične enačbe, torej ob desnem robu, kjer je z njim ločena oznaka zanjo.

Če je določena enačba v besedilu najprej poimenovana z besedno zvezo in je potem ob njej v oklepaju zapisano še, za katero enačbo gre (npr. II. Newtonov zakon (enačba (5.4)), lahko pride tudi do kopičenja oklepajev, kar je nekoliko »moteče«. Zanima me torej, ali je pri tovrstnem sklicevanju možen zapis brez oklepaja ali ne.

Predložni stični pomišljaj zamenjuje v bistvu predloga od ... do (npr. Odprto 8-12.). Kako pa je, kadar želim med številkami pomen "ali", npr. Na službeni poti bom 5 ali 6 dni (ne vem še točno)--> ali se v tem primeru tudi piše stični pomišljaj ali vezaj oz. ali je možna sploh taka uporaba v slovenščini?

Še eno vprašanje: Pomišljaj pišemo med lastnimi imeni, če celota teh tvori ime nauka, ustanov. Npr. Brown-Fisherjev zakonBreznik-Ramovšev pravopis Ali je to pravilno? (Za katero pravilo gre v tem primeru?)

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

Kdaj pišemo določila, »ki zaznamujejo družbeni ali družabni položaj, poklic, čast, znanstveno stopnjo« pred imenom in kdaj za priimkom, npr. asist., red. prof., univ. dipl. inž., dr. med. ...? Kako je s položajem okrajšave mag., ki zaznamuje znanstveni naziv ali izobrazbo, pridobljeno na 2. bolonjski stopnji?

Pri fiziki se srečujemo s pojmoma energijski in energetski. Kateri od njiju je ustreznejši, prosim za razlago in navedbo primerov.

Na MO RS imamo veliko težav z zapisovanjem imen pravnih aktov, dokumentov in ukazov. Prebrali smo že vaš odgovor v razdelku Vejica pri označevanju dokumenta, pa še zmeraj se zastavljajo vprašanja. Na primer:

• Ali je treba postaviti vejico, kadar sta navedeni dve zaporedni številki? Prva označuje številko aneksa, druga pa številko pogodbe:

... tako piše v aneksu št. 1 št. 4300-149/2018-1 z dne 25. 5. 2018 ...

• Kako je s pisanjem številke dokumenta, ki sicer ni zapisana v naslovu dokumenta, temveč na koncu dokumenta poleg datuma in pred podpisom? In še, ali je vejica kakor koli odvisna od naslova dokumenta, ki se v tem primeru zapisuje z veliko začetnico, saj gre za uradno ime?

... dostavil je Zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti št. 003357 z dne 17. 7. 2918.

• In še, ali isto pravilo velja tudi za navajanje več številk uradnih listov?

... na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Uradni list RS št. 103/04, 103/11), drugega odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih (Uradni list RS št. 41/07, 4/11, 86/11) ...

• Kadar navajamo v oklepaju najprej izdajatelja dokumenta, najbrž za tem in pred številko navedbe dokumenta ni vejice?

... uvedli so novo pogodbo (MO, št. 0070-21/2018-14 z dne 19. 12. 2018) ...

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

Prosim vas za mnenje, kakšen je pravilen zapis za zavarovalno zastopniško družbo.

Primer: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zavarovalništvu (v nadaljevanju ZZavar-1A) je prinesel za banke določene spremembe. Banke, ki opravljajo zavarovalniške posle, so dobile drugačen status in so po novem zavarovalno zastopniške družbe.

Je pravilno: "zavarovalno zastopniška družba", "zavarovalno-zastopniška družba" ali "zavarovalnozastopniška družba"?

Menim sicer, da gre za podredno zloženko in da je pravilen zadnji zapis (zavarovalnozastopniška družba, saj so zastopniki za zavarovanja), vendar pregled po Gigafidi pokaže, da je bistveno bolj uveljavljen zapis zavarovalno zastopniška družba. Enak primer je tudi "zavarovalno posredniška družba".

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

Pozdravljeni,

imam nekaj vprašanj o uporabi velikih začetnic v (PowerPoint) predstavitvah in miselnih vzorcih.

Ali se naslov prosojnice obvezno piše z veliko začetnico?

Ali moramo vsako alinejo zapisati z veliko začetnico?

Ne glede na to ali pišemo v obliki stavka (1. primer), naštevanja povezanih elementov (2. primer), ali naštevanja nepovezanih elementov (3. primer)? Vse primere sem namenoma napisal z veliko začetnico, čeprav se mi ta način ne zdi pravilen.

Primeri:

1. Predstavitev mora biti privlačna na pogled.

Predstavitev ne sme vsebovati preveč besedila.

2. Pri urejanju besedila moramo biti pozorni na:

- Barvo,

- Velikost in

- Ločila.

3. Pomembno pri predstavitvi (naslov prosojnice)

- Barva ozadja

- Grafični elementi

- Količina besedila

Kako se sklanjajo večbesedna imena podjetij, npr. Domel Holding, Merkur Trgovina, Iskra Mehanizmi? Praksa je namreč zelo različna in velikokrat v nasprotju s pravili.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

Besedno zvezo javno dobro pregibnik Besana sklanja javnega dobrega, javnemu dobremu ..., v vaši svetovalnici pa ste svetovali drugače (https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/742/kako-sklanjamo-zvezo-skupno-dobro). Česa naj se torej držimo?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

Po nakupu rože v trgovini Hofer sem se zgrozil nad slabim prevodom navodil za sajenje v slovenski jezik! Groza in katastrofa, da se lahko kaj takšnega dovoli!!!

Informacijo vam pošiljam vam v vednost in obravnavo.

O kraticah, predvsem o njihovem pregibanju, ste že govorili. Iz Slovenskega pravopisa lahko razberemo (paragraf 1023), da so kratice večinoma moškega spola (npr. TAM, SIT, UNESCO), ženskega pa so kratice na nenaglašeni -a (npr. NAMA, EFTA) in redke druge. Spol kratice določa njena zgradba, in ne spol besed njene podstave, npr.:

• SNG je samostalnik moškega spola, čeprav je kratica za gledališče, ki pa je srednjega spola;
• OZN je moškega spola (organizacija – ženskega spola) ipd.

Kako pa je s temi kraticami (predvidevam, da je pravilna oblika za moški spol, čeprav v medijih velikokrat zasledim ženski spol)?

• LDS je podprl interventni zakon.
• NLB je podaril sredstva za nakup nove opreme.
• SDS je pristopil k zbiranju podpisov.

Seveda je v primeru Stranka SDS je pristopila k zbiranju podpisov. zadeva popolnoma jasna.

Zanima me, kako bi pisali zaporedje več šahovskih potez, ki ima posebno ime (ponavadi po šahovskem mojstru, ki jih je prvi oziroma največkrat uporabljal): Ruy Lopezova obramba, ruy lopezova obramba, obramba ruya lopeza ...? Podobno tudi Nimcovičeva/nimcovičeva obramba, Retijeva/retijeva otvoritev ...?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

Zanima me, ali je res, da je potrebno v stvarnem lastnem imenu, če je to v aktih lastnika, števnik pisati z besedo. Na primer: Občina Ajdovščina zahteva zapis Dvorana prve slovenske vlade in dovoli Trg 1. slovenske vlade.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

Ali lahko uporabljamo predložno zvezo na (bralni) skupini, npr. na bralni skupini smo se pogovarjali o tem in tem, grem na bralno skupino ... in ne v bralni skupini.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

Zanima me, v katerih primerih se sodni svet lahko piše z veliko začetnico. Sodni svet je namreč organ, ki ga določa Ustava RS v 111. členu. V preostali zakonodaji (npr. Zakon o sodiščih) se ga vedno piše z malo začetnico. V zakonodajnem postopku je tudi predlog Zakona o sodnem svetu, kjer je sodni svet tudi z malo začetnico. Gre namreč samo za en organ, ki se dejansko tudi tako imenuje. http://www.sodni-svet.si/

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

Pozdravljeni, pisem iz revije Joker, kjer se ukvarjamo s sodobnim, 'digitalnim' vsakdanom. Vprašanje gre na rovaš začetnic za imena izdelkov. Pravopis sicer veli, da se avto 'clio' oziroma 'renault clio' piše z malo začetnico. Iz tega izhaja, da se pise z malo tudi 'pentium', 'ipod' in 'playstation'. A po drugi plati pa je ime programa Windows z veliko, pri čemer prihaja do neskladja, ko se v istem stavku pojavita dva izdelka: intel pentium in MicrosoftWindows. (Kos hardvera z malo in kos softvera z veliko, pri čemer sta oboje registrirani in ne splošni imeni.) Še huje je, ko dodamo novodobne servise tipa 'iTunes' ali 'Playstation Store' in številne druge neotipljivosti, recimo (zaščitena) imena tehnologij 'DirectX', 'SmartTV'. Kakšno je vaše mnenje glede tega?

Pri pripravi novega odloka me zanima pravilno navajanje velike začetnice, in sicer: Odlok o komunalnem prispevku za območje Mestne občine Novo mesto ali mestne občine Novo mesto.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

Kakšen je pravilen zapis naslednjih poimenovanj: Vinorodni okoliš Dolenjska, vinorodna dežela Posavje?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.

Če pišemo kratice, naj v njih ne bi bilo znakov, ki ničesar ne povedo, ne pomagajo pri izgovarjavi, ni od njih nobene koristi. Zakaj ne zapišemo enostavneje covod19 in sklanjamo covida19?

Če so kratice velike črke, naj bi pred obrazilom bil vezaj, npr. TEŠ6, TEŠ-a6 - brez presledkov med črkami in številko (ali tudi covid-a19).

Če npr. številke s presledkom ločimo od črk, lahko znotraj stavkov kdaj pa kdaj pride do nejasnosti, kam številke spadajo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 24. 5. 2024.