zakrivíti -ím dov., zakrívil (ī í) 1. narediti, da postane del česa kriv: zakriviti palico;
zakriviti žebelj na spodnji strani deske / prezirljivo zakriviti ustnice ukriviti2. s svojim ravnanjem povzročiti kaj slabega, neprijetnega, nezaželenega: zakriviti nesrečo, prepir, smrt;
iz nevednosti zakriviti kaj / nadlogo si je zakrivil sam / nesrečo je zakrivil močen veter
♦ pravn. zakriviti kaznivo dejanje zakrívljen -a -o:
zakrivljen nož; zakrivljena palica
kaznív -a -o prid. (ī í)
ki zasluži kazen: kaznivo prekupčevanje
// pravn., v zvezi kaznivo dejanje družbi nevarno dejanje ali opustitev dejanja, za kar je v kazenskem zakonu predpisana sankcija: obdolžili so ga kaznivega dejanja; zagrešiti, zakriviti kaznivo dejanje; zagovarjati se zaradi kaznivega dejanja; storilec kaznivega dejanja
pregréšen -šna -o prid.(ẹ́ ẹ̄) nanašajoč se na pregreho: pregrešne misli, želje / zakriviti pregrešno dejanje pregréšno prisl.:
pregrešno govoriti
dejánje -a s (ȃ)
1. uresničenje odločitve ali volje: to njegovo dejanje je izzvalo ostro reakcijo; priznati svoje dejanje; storiti nepremišljeno dejanje; tudi z dejanjem je pokazal svojo poštenost; nasprotja med besedami in dejanji / družbi nevarno, sovražno dejanje; izdaja te knjige je pomembno kulturno dejanje; sestanek je pomenil veliko, zgodovinsko dejanje
// uresničevanje odločitve ali volje: preiti od obljub k dejanju; zalotiti, zasačiti koga pri dejanju; odlašati z dejanjem; čas, kraj dejanja
2. pravn., v zvezi kaznivo dejanje družbi nevarno dejanje ali opustitev dejanja, za kar je v kazenskem zakonu predpisana sankcija: obdolžili so ga kaznivega dejanja; zagrešiti, zakriviti kaznivo dejanje; zagovarjati se zaradi kaznivega dejanja; storilec kaznivega dejanja
3. jezikosl., navadno v zvezi z glagolski vsebina glagola kot besedne vrste: osebek je nosilec glagolskega dejanja v stavku / ponavljanje, trajanje glagolskega dejanja; trenutnost glagolskega dejanja
4. vsebinsko in oblikovno zaokrožena enota odrskega dela: konec dejanja je zelo učinkovit; odlomek, prizor iz prvega dejanja opere; komedija v štirih dejanjih; pren. zadnje dejanje družinske drame se je odigralo pred sodiščem
5. dogajanje v literarnem delu, navadno odrskem: dejanje se godi v mestu; zgodba je brez osrednjega dejanja; dramsko dejanje; nosilec dejanja v romanu
● ekspr. vse svoje dejanje in nehanje je posvetil otrokom vse življenje, prizadevanje; on je mož dejanj ne govori veliko, ampak hitro, odločno ukrepa
♦ rel. Dejanja apostolov knjiga Svetega pisma, ki opisuje zgodovino prve Cerkve
zadolžíti se -ím se [zadou̯žiti se] dov., zadôlži se; zadôlžil se (ī í) postati komu dolžen določeno vsoto denarja: vzel bo predujem na plačo ali pa se bo zadolžil;
zadolžiti se za veliko vsoto;
zadolžiti se pri prijatelju;
država se je zelo zadolžila / ekspr. do vratu, čez glavo se zadolžiti zelo
● zastar. s svojim ravnanjem se je zadolžil v njihovih očeh pregrešilzadolžíti
1. publ. narediti, da je kdo dolžen storiti, opraviti kaj: odbor ga je zadolžil, da pripravi sklepe za prihodnjo sejo / zadolžiti koga za članke z zgodovinsko tematiko naložiti mu skrb; zadolžiti koga za izvršitev naloge naložiti komu nalogo
// imenovati, zaposliti za opravljanje česa: na novo so zadolžili dve medicinski sestri; zadolžili so ga za organizatorja gibanja
2. knjiž. s pozitivnim dejanjem narediti, da je kdo moralno dolžen storiti, opraviti kaj: s svojo smrtjo je zadolžil soborce
3. zastar. zakriviti, zagrešiti: obžaloval je vse, kar je zadolžil
4. adm. narediti, da je kdo odgovoren za kaj: zadolžiti prejemnika za prevzeto blago
● zastar. zadolžiti posestvo zastaviti
zadolžèn -êna -o:
zadolžen gospodar; zadolžen je za izdelavo načrta; zadolženo posestvo
● publ. uradno je zadolžen za ministrovo varnost odgovoren; publ. zadolžen je za obrambna vprašanja pristojen za obravnavo obrambnih vprašanj
prirobíti in priróbiti -im dov. (ī ọ́)
teh. nekoliko zakriviti, upogniti na robu: prirobiti pločevino
sòzakrivíti -ím dov., sòzakrívil (ȍ-ī ȍ-í)
skupaj s kom zakriviti: sozakriviti kršitev pogodbe / sozakriviti zmedo