zamísliti, -mȋslim, vb. pf. 1) in der Idee entwerfen, concipieren, Cig. (T.), Zora; z. misel, einen Gedanken fassen, Cig. (T.), nk.; z. naučno knjigo, Navr. (Spom.); pove, kaj je zamislil, er theilte seinen Plan mit, LjZv.; kar je zamislila, storila je vselej brez oklevanja, LjZv.; zamislila je uteči, LjZv.; — sich vorstellen: z. dejanje samo na sebi, Levst. (Zb. sp.); — 2) z. se, in Gedanken versinken, sich in Gedanken vertiefen, sich vergessen; kam si se zopet zamislil? zamišljen, in Gedanken vertieft oder verloren.
globòk, -óka, adj. tief; globoka jama; globoko morje; — globoko zamisliti se, sich in Gedanken vertiefen, Cig. (T.); globoko spoštovanje, tiefe Ehrfurcht, Cig. (T.); — (compar. globočji, globokejši, Mik., Levst. [Sl. Spr.]; globši, globəljši, ogr.-C.; globlji: globlje se prikloniti, Trub. [Post.]; globoče, tiefer, Levst. [Močv.]; globoko se prikloni in še globoče vzdihne, LjZv.).
zagovę́diti se, -ę̑dim se, vb. pf. 1) verthieren, ZgD.; verwildern, roh oder dumm werden, C., Ig (Dol.); — sich vergessen, irren, C.; — 2) sich verschauen, Cig., C.; z. se kam, v kaj kakor tepec, Fr.-C.; — = zamisliti se, C.
zamíšljati, -am, vb. impf. ad zamisliti: 1) (in der Idee) concipieren, Cig. (T.); — 2) z. se, sich in Gedanken vertiefen.