lažà, -è, f. = laž, f., Meg., V.-Cig., Krelj, Dalm., Trub. i. dr.; na lažo staviti, Krelj, Trub.; na lažo se zanesti, Jap. (Prid.); ima redke zobe, pa goste laže, jvzhŠt.; — nam. ləžà.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
niháti -ám dov. 1. pustiti, prepustiti: ártiga neſche Boug brezi kaſtige niháti, ſteri goder nyegovo ſzvéto imé jemlés uu tvoja vüſzta TF 1715, 13; brezi kastige niháti ABC 1725, A4a; ſteri bi zapovidávao, ka nám je csiniti ali niháti KŠ 1771, 435; Mér nihám vám KŠ 1771, 315; je Jezus erkao nyemi: niháj zdaj KŠ 1771, 10; niháj zdaj KM 1796, 95; Niháj, niháj BKM 1789, 454; Nihájte je: ſzlejpi voji ſzo ti ſzlejpi KŠ 1771, 50; Náj’te mô'ze devojke AIP 1876, br. 1, 1; ſztáre peſzmi ſzem navéksi tao, na meſzti nihao BKM 1789, 4b; Jaſz ſzam vám példi nihao KŠ 1771, 18; Csi szi ga gli malo ménsega nihao od angelov TA 1848, 7; I niháo je je, i odiſao je KŠ 1771, 53; za volo mirovcsine je niháo na Lota, naj bi ſzi meſzto odebrao KM 1796, 16; szvojim Magyarom je tudi malo pokoja niháo KOJ 1848, 9; I dotekno ſze je nyé roké, i nihála jo je tréslika KŠ 1771, 25; ino ſzmo tá niháli otrocsjo ſálo TF 1715, 8 2. zapustiti: Nihá je Judeo, i odiſao je páli vu Galileo KŠ 1771, 274 niháti se -ám se 1. pustiti se, prepustiti se: Ovo nihá ſze vám hi'za vaſa püſzta KŠ 1771, 78; Pregányamo ſze, ali ne nihámo ſze KŠ 1771, 535 2. prepustiti se komu, zanesti se na koga: Jaſz ſzam ſze nihao na Bogá BKM 1789, 409; Nihám ſze veſz na tébe BKM 1789, 404; Jaſz ſzam ſze niháo na Bogá SŠ 1796, 142; Na Bo'zo volo nihájmo ſze BRM 1823, 131 nihávši -a -e ko je pustil: Teda, nihávſi to lüſztvo, ſou je vu hi'zo Jezus KŠ 1771, 45; da na sztoli nihávsi ostijo KOJ 1914, 150 niháni -a -o puščen, prepuščen: i niháni je Jezus ſzám i ta 'zena KŠ 1771, 292; Stera je pa zaiſztino vdovicza i ſzáma nihána KŠ 1771, 640; Bocskai Stevani je pa niháno Erdélszko KOJ 1848, 87; Dovicze i ſziroute, Ki ſzo li na te niháni BKM 1789, 294; Naj vecs nej cslovecsim 'zelám, nego Bo'zoj vouli to niháno vu tejli vrejmen 'zivé KŠ 1771, 710
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
odpustiti1 dov., F
10,
condonare, ſhenkati,
odpuſtiti;
dimittere, odpuſtiti, ſpuſtiti, odpuṡzhati;
ignoscens, kateri
odpuſty;
ignoscere, odpuſtiti, ẛaneſti, perṡaneſti, pregledati;
ignoturus, -a, -um, kateri
bó odpuſtil;
indulgere, odpuſtiti, pregledati, ṡaneſti, ſe ſhonati;
inexpiabilis, -le, kar ſe ne more
odpuſtiti, nevtolaṡhliu, kateriga madeṡh vſelei oſtane;
parcere, ſe ſhonati,
odpuſtiti, ṡaneſti, ṡhparati;
piabilis, -le, kar ſe lahku more
odpuſtiti;
repropitiari, odpuſtiti. Lev:19.
[v.22.]
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
prenesti1 dov., F
6,
clibanus, pèzh, katera ſe more
preneſti;
degerere, preneſti, ẛanuzati, tiá ẛaneſti;
deportare, odneſti, ali perneſti,
preneſti;
supervehere, vel supervehi, zhes prepelati, zheṡ
preneſti;
transferre, preneſti, prózh pelati, preloṡhiti, preſtaviti, preſeliti;
transportare, preneſti, zhes na uno ſtran neſti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
zanȃšati, -am, vb. impf. ad zanesti; 1) vertragen; veter zanaša listje, Cig.; verschlagen: vihar ladje zanaša, Cig.; pijanca zanaša, der Betrunkene taumelt hin und her, Gor.; mene je zdaj sem zdaj tje zanašalo, Zv.; — hinreißen, h. t.-Cig. (T.); — 2) hineintragen: z. vero med ljudi in v domove, Ravn.-Valj. (Rad); — 3) z. komu, Nachsicht haben mit jemandem, ihn schonen, Mur., Cig., Jan., Dalm.; — 4) z. se, sich verlassen, bauen, rechnen; z. se na koga, na kaj; (z. se v ljudi, Ravn.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
zanesejoč (zaneseoč) deležnikPRIMERJAJ: zanesti
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
zanesen deležnikPRIMERJAJ: zanesti, zanesti se
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
zanésti, -nésem, vb. pf. 1) an einen ungehörigen Ort tragen, vetragen, verschleppen; kavke rade denar zaneso, Cig.; otroka z., ein Kind aussetzen, Cig.; — verschlagen: ladjo kam z., Cig., Jan.; — bolezen z. kam, eine Krankheit irgendwohin verschleppen; z. se, verschleppt werden, Cig.; — hinreißen, Cig. (T.); jeza me je zanesla, Cig.; — 2) hintragen: z. kaj kam; zanesi pisma na pošto! — 3) z. komu, jemandem verzeihen, ihn verschonen; zanesite eden druzemu v ljubezni! Dalm.; z. komu kaj, jemandem etwas nachsehen, Slom.-C.; — 4) z. se, sich verlassen; z. se na koga, na kaj; z. se v kaj: Zanesti se v naglost ne moreva svojo, Levst. (Zb. sp.); — z. se česa, auf etwas rechnen, etwas erwarten, Dalm.; druščina, kolikršne se nista zanesla, Ravn.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
zanèsti -nesém dov. odnesti: Duso V-nárocsa Abraháma zaneſzou SŠ 1796, 72 zanèsti se -nesém se 1. odnesti se: Od peklénſzkoga pozoja ſze je zaneſzo, Na viſzoki brejg BKM 1789, 72 2. zanesti se, zaupati: vu vſzej nevoláj ſze na nyega zaneſzti KŠ 1754, 15; Nedaj sze mi vnêmar na nyé zaneszti KAJ 1848, 153
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
zanesti [zanésti zanésem]
dovršni glagol- prizanesti, pogledati skozi prste
- zanesti se, zaupati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
zanesti glagolPRIMERJAJ: zanesejoč, zanesen
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
zanesti1 dov., F
3,
degerere, preneſti, ẛanuzati, tiá
ẛaneſti;
ferre, neſti,
ṡaneſti, noſſiti;
sufferre, preneſti, volnú tarpéti,
ṡaneſti, podneſti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
zanesti2 dov., F
6,
ignoscere, odpuſtiti,
ṡaneſti, perṡaneſti, pregledati;
indulgere, odpuſtiti, pregledati,
ṡaneſti, ſe ſhonati;
moderari, ſe ṡdarṡhati, pametnu
ṡaneſti, ſam ſebe premozhi;
parcere, ſe ſhonati, odpuſtiti,
ṡaneſti, ṡhparati;
praestabilis super malitia, dolgu
ṡaneſſe hudobÿ;
suportare, ṡaneſti, perṡaneſti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
zanesti -nesem dov. 1. zanesti:
zholn saneſſe 3. ed. v' lashko deſhelo ǀ kadar yh vejter dalezh sa neſſe 3. ed. de pot sgubè 2. prizanesti:
Obedn zhlovek bi ne premogil tulikajn saneſti nedol. ſvojmu Saurashniku ǀ Takorshni ſte vy Nem. Nem., katiri raishi kakor de bi ſe kregali, inu ſaurashili, rame ſtisnete, samauzhite, inu saneſſete 2. mn., ter tu hudu s' dobrem povernete ǀ raishi samauzhè, saneſſò 3. mn., inu s' dobrimi beſſedami gledaio potalashit te nevolne, inu ieſne ǀ Gospud saneſſi vel. 2. ed. tvojmu folku, inu nepuſti tvojo erbszhino k' shpotu biti ǀ neieſiteſe, neſerditeſe etc. Ampak saneſite vel. 2. mn. poterpeshlivu ǀ ty hudobni ſo menili de ta hishni ozha bo tudi sdaj ym saneſil del. ed. m
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
zanesti dovršni glagol
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
zanesti glag. dov. ♦ P: 26 (TC 1550, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, TT 1577, JPo 1578, DC 1579, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
zanesti se glagolPRIMERJAJ: zanesen
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
zanesti se dov., F
3,
confidere, ẛavupati,
ſe ẛaneſti;
fidere, ṡavupati,
ſe ṡaneſti;
referre se ad aliquid, ſe na kai ṡanaſhati, ali vleizhi, inu
ṡaneſti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
zanesti se dovršni glagol
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
zanesti se glag. dov. ♦ P: 36 (TC 1550, TC 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TL 1567, KPo 1567, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
zaniháti -ám dov. prepustiti: Na goszpodna zaniháj vsze KAJ 1848, 176 zaniháti se tudi zaneháti se -ám se prepustiti se, zanesti se: niti ſze na drugoga voro ne ſzmej zaneháti KŠ 1754, 86; na nyega sze zanehám TA 1848, 28; li te zaniháj ſze ti BKM 1789, 289
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
zanucati dov., F
2,
abúti, neſpodobnu, ali ẛanikernu vshivati, ali nuzati,
ẛanuzati;
degerere, preneſti,
ẛanuzati, tiá ẛaneſti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
zaupati dov., F
8,
committere, dati ẛahraniti, ali
ẛavupati, iṡrozhiti;
confidere, ẛavupati, ſe ẛaneſti;
fidere, ṡavupati, ſe ṡaneſti;
fiduciarius, -a, -um, katerimu
ſe ṡavupa, ali kateri
ṡavupa;
infidus, -a, -um, neṡvéſt, katerimu nei
ṡavupati;
multifidus, -a, -um, doſti ṡavupliu, kateri doſti
ṡavupa;
praevidere, cilú
ṡavupati;
prim. nezaupati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.