krés1 -a m, mest. ed. stil. o krési; mn. kresôvi (ẹ̑) 1. dan, ko se praznuje začetek poletja, 24. junij: čakati do kresa;
prišel je dva dni pred kresom / zgodilo se je okoli kresa / star. zunaj je kres, ti se pa tiščiš k peči poletje2. velik ogenj, ki se prižge zvečer pred praznikom, navadno na vzpetini: po hribih so goreli, zagoreli kresovi;
kuriti, zakuriti kres;
svetel, velik kres;
gori kot kres / šentjanževski kres na kresni večer// ekspr. ogenj, navadno z visokim in močnim plamenom: vas se je spremenila v en sam kres; v peči je gorelo kot kres 3. knjiž., ekspr., z rodilnikom visoka stopnja in intenzivnost pojavljanja česa: svetli kres sonca;
kres zarje / zanetiti kres upora
● ob prihodu Turkov so prižigali kresove s kurjenjem kresov so opozarjali, da se približujejo Turki; preg. o kresi se dan obesi po 24. juniju se začnejo dnevi krajšati
♦ etn. skakati čez kres
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
krés -a m, mn. kresôvi tudi krési (ẹ̑) zakuriti ~; poud. Vas se je spremenila v en sam ~ |velik ogenj|; privzdig. zanetiti ~ upora |spodbuditi upor|; čakati do ~a |do 24. junija|; nardp. O ~i se dan obesi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
krẹ̑s 1., m. 1) die Zeit des Johannisfestes am 24. Juni; o kresu; o kresi se dan obesi, Npreg.-Zv.; — die Sonnenwende: poletni, zimski k., Cig. (T.), (hs.); — 2) das Feuer, das am Vorabend des Johannisfestes angezündet wird; kres zažgati, zanetiti; kresovi kore; gori, kakor kres.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
nakǘriti -im dov. zanetiti, spodbuditi: szo sze tudi pascsili veliko gibanye naküriti KOJ 1848, 49
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
napráviti -im dov. (á ȃ) 1. s širokim pomenskim obsegom z delom omogočiti nastanek česa: napraviti cesto;
čevljar je napravil čevlje;
napraviti načrt, program;
za to pecivo napravite krhko testo;
pog.: napraviti kosilo skuhati, pripraviti;
napraviti si hišo zgraditi, sezidati / napraviti posteljo postlati, urediti; napraviti tabor postaviti / iz jabolk napraviti marmelado pridobiti / napraviti steljo za zimo nagrabiti, pripraviti; nar. napravili bomo stroje, pa bo delo lažje kupili, priskrbeli / napraviti balkonu streho // z določeno aktivnostjo, dejanjem doseči nastanek česa: napraviti globoke brazde v les; napraviti črto potegniti; napraviti si kodre / napraviti ogenj zanetiti; napraviti red v stanovanju / močna burja je napravila zamete // dati čemu kako lastnost, značilnost: napraviti goro dostopno; ta frizura jo napravi mlajšo; napraviti koga nesposobnega za delo; vino ga je napravilo zaspanega / napraviti komu veselje, žalost 2. z aktivnostjo doseči uresničitev kakegaa) opravila, dela; narediti: to bom že sama napravila, mi boste pa kdaj drugič pomagali;
oče še marsikaj napravi pri hiši, čeprav je že star;
uspešno, temeljito napraviti kaj b) dejanja; storiti: kaj si pa napravil, da je vse umazano;
zamudil je, to je napravil že večkrat;
napraviti kaj iz lahkomiselnosti / napravi, kot misliš, da je prav; napravil je po vesti / napraviti napako, prestopek // z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: napraviti gib, korak; napraviti izlet; napraviti dober vtis; na tem mestu je napravil preoster zavoj, zato je padel 3. dokončati: omaro imam že v delu, vendar ne vem, kdaj jo bom napravil 4. navadno z dajalnikom povzročiti komu zlasti kaj neprijetnega: kaj ti je napravil, da jokaš;
kaj si si pa napravil, da si ves krvav // navadno s prislovom z dejanjem pokazati do česa določen odnos: grdo si napravil s knjigo / tako ne smeš napraviti z njo 5. napraviti, da ima kdo na telesu obleko, obutev, dodatke; obleči1:
napraviti otroka;
počakaj, moram se še napraviti;
hitro, lepo se napraviti 6. zastar. pregovoriti, prepričati: napravil ga je, da je povedal skrivnost;
napravili so ga, da je šel domov
● ekspr. napraviti kariero uspeti; ekspr. napraviti konec molku, smehu povzročiti, da preneha molk, smeh; ekspr. napraviti kozla za vrtnarja dati, zaupati komu mesto, ki je zanj glede na njegove napake popolnoma neprimerno; ekspr. napraviti križ čez kaj odpovedati se čemu; obupati nad čim; ekspr. napraviti dolg obraz z mimiko na obrazu izraziti razočaranje, žalost; pog. napravil ji je otroka povzročil, da je zanosila, čeprav tega ni želela; ekspr. napraviti piko na i z majhnim, a pomembnim dejanjem zadevo končati; napraviti komu prostor umakniti se mu; v svoji hiši bom že sam napravil red stvari, ki se tičejo mene ali moje družine, bom uredil sam; pog. s tem avtom je napravil že sto tisoč kilometrov prevozil; ekspr. bolezen in zgaranost sta napravili svoje povzročili onemoglost, nezmožnost za delo; povzročili smrt; pog. vso pot je napravil peš prehodil; ekspr. ne vem, kaj se da tu napraviti izraža zelo slab, brezupen položaj
♦ lov. napraviti dvojec izstreliti dva zaporedna strela, od katerih vsak zadene drugo žival; rel. napraviti križ; voj. napraviti izpad napráviti se
1. nastati, pojaviti se: bula se mu je napravila na vratu; na vodi se je napravil led; od dolge hoje so se mu napravili žulji / napravila se je huda zima / napravil se je dan zdanilo se je
// nav. ekspr. postati zelo dober, lep, močen: fant se je napravil; v teh nekaj letih se je zares napravila
2. pokazati določeno stanje ali lastnost, ki v resnici ne obstaja: napraviti se bolnega, zastar. bolan; napraviti se gluhega; napravil se je, da spi; napravil se je, kot da je ni videl
3. star. odpraviti se, nameniti se: napraviti se proti gozdu, na pot, v mesto; napraviti se domov; hitro so se napravili za ubežniki
● pog. vreme se bo napravilo izboljšalo, ustalilo; pog. počakaj, se bo že kako napravilo uredilo; zastar. napravilo se je, da nisem mogel dva dni nikamor zgodilo, primerilo
naprávljen -a -o:
kres je že napravljen; napravljen iz brona, lesa; športno napravljen moški; napravljen v črno, za gledališče; ocena, napravljena na podlagi gradiva; lepo napravljena ženska; vse je v redu napravljeno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
napráviti -im dov. naprávljen -a; naprávljenje (á ȃ) ~ cesto, čevlje; ~ črto potegniti; ~ ogenj zanetiti; ~ otroka za v šolo obleči; pomožniški pomen: ~ križ pokrižati se; ~ skok skočiti; ~ izlet; poud.: ~ kariero |uspeti|; ~ konec čemu |ustaviti, končati|; ~ konec nad čim |obupati|; ~ križ čez kaj |opustiti prizadevanje, odnehati|; napraviti komu/čemu kaj ~ balkonu streho; Kaj ti je napravil, da jokaš?napráviti se -im se (á ȃ) Na vodi se je napravil led je nastal, se je pojavil; knj. pog. Vreme se bo napravilo izboljšalo, spremenilo; napraviti se kakšnega ~ ~ bolnega; knj. pog. lepo se napraviti se obleči
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
naredíti -ím dov., narédil (ī í) 1. s širokim pomenskim obsegom z delom omogočiti nastanek česa: narediti avtomobilsko cesto, nov stroj;
narediti čevlje, obleko;
narediti načrt;
narediti nalogo napisati;
narediti potico speči;
pog. narediti kosilo skuhati, pripraviti;
narediti kaj z brušenjem, dolbenjem;
narediti si hišo zgraditi, sezidati / narediti šotor postaviti / iz smetane naredijo maslo, iz mleka pa sir pridobijo / narediti stopnicam ograjo // z določeno aktivnostjo, dejanjem doseči nastanek česa: narediti globoke brazde; narediti črto potegniti; narediti dekletu kodre / narediti ogenj zanetiti; narediti red; star. narediti luč prižgati / deroča voda je naredila globoke jame; krogla je naredila vdolbino v zid; narediti vrtince / rože so že naredile popke pognale / toča je naredila dosti škode // dati čemu kako lastnost, značilnost: narediti deželo neodvisno; narediti rezilo ostro; narediti gradivo za bralce zanimivo / bogastvo je naredilo moža ošabnega; ta misel me je naredila sentimentalnega; življenje me je naredilo takega / narediti komu skrbi, veselje, žalost // pog., v zvezi z za izbrati, nameniti za kaj: naredil ga je za dediča / naredili so ga za direktorja izvolili2. z aktivnostjo doseči uresničitev kakegaa) opravila, dela: narediti izpit, agrarno reformo;
pospravila je, pripravila kosilo in naredila še marsikaj drugega;
naredil je vse, kar so mu naložili, zato je lahko prost;
ne more vsega sama narediti;
narediti kaj dobro, uspešno, temeljito;
narediti brez ugovarjanja, z veseljem b) dejanja: zamudil je, to je naredil že večkrat;
narediti kaj javno, nalašč, naskrivaj;
ne zameri mu, saj je naredil iz nepremišljenosti, v jezi / narobe si naredil, da jih nisi povabil / le kaj bi naredil, da voda ne bi več tekla v klet ukrenil; zanima me, kaj bi ti naredil v taki situaciji / v življenju je naredil dosti dobrega; v njegovi odsotnosti so naredili marsikaj nepremišljenega // z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: narediti gib, korak, kretnjo; narediti izlet v hribe; narediti malo potrebo; narediti požirek / narediti dolg ne plačati denarnih obveznosti3. dokončati, končati: kip je delal celo poletje, vendar ga še ni naredil;
stvar sem že začel, upam, da jo bom naredil;
plačali boste, ko bom naredil 4. navadno z dajalnikom povzročiti komu zlasti kaj neprijetnega: kaj ti je naredila, da se jeziš nanjo;
fant mu je gotovo nekaj naredil;
pazi, da si kaj ne narediš / mati se je bala, da se mu ne bi kaj naredilo zgodilo, pripetilo// navadno s prislovom z dejanjem pokazati do česa določen odnos: grdo si naredil s knjigami
● nar. nevesta ni spila vina iz strahu, da ji mati ne bi naredila je ne začarala; ekspr. narediti kariero uspeti; ekspr. narediti konec molku, smehu povzročiti, da preneha molk, smeh; ekspr. narediti križ čez kaj odpovedati se čemu; obupati nad čim; pog., ekspr. kje bi že bil, če seštejem vse metre, ki sem jih danes naredil če pomislim, kako dolgo pot, razdaljo sem prehodil; ekspr. narediti dolg obraz z mimiko na obrazu izraziti razočaranje, žalost; pog. iz fanta je naredil dobrega pevca vzgojil; ekspr. narediti piko na i z majhnim, a pomembnim dejanjem zadevo končati; pog. narediti iz muhe slona močno pretirati; pog. ta zna iz nič narediti je zelo spreten, sposoben, domiseln; pog. že spet je naredil v hlače opravil veliko, malo potrebo v hlače; pog., ekspr. prav, pa narediva na pol plačajva vsak polovico (zneska); obleka naredi človeka kdor se lepo, izbrano oblači, dobi večji ugled, naredi boljši vtis; sveti Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi okoli 24. februarja se vreme navadno spremeni iz zimskega v zgodnjepomladno ali obratno; preg. ena lastovka ne naredi pomladi iz enega primera se ne morejo delati splošni sklepi
♦ gastr. narediti marinado; kozm. narediti masko; rel. narediti križ; voj. narediti kamuflažo naredíti se
1. nastati, pojaviti se: bula se mu je naredila na vratu; led se je naredil na ribniku / naredil se je dan zdanilo se je; naredila se je noč, tema / lepo vreme se je naredilo
// nav. ekspr. postati zelo dober, lep, močen: fant se je naredil; le poglej, kako se je v tem letu naredila
2. pokazati določeno stanje ali lastnost, ki v resnici ne obstaja: narediti se bolnega, zastar. bolan; narediti se gluhega, nevidnega, veselega; naredil se je, kakor da spi; naredil se je, kot da misli oditi
● črno se mi je naredilo pred očmi zaradi slabosti, bolezni se mi je zazdelo, da vidim pred očmi črne lise, ploskve; ekspr. fant se je naredil po očetu postal je tak kot oče; pog. iz vina se je naredil kis vino se je skisalo; pog. vesel sem, da se je tako naredilo končalo, zgodilo; ekspr. le kaj se bo iz tega naredilo nastalo, se razvilo
narejèn -êna -o
1. deležnik od narediti: grad je bil narejen v srednjem veku; narejen iz kamna, lesa; na roke narejen; narejen po predlogi; narejen v romanskem slogu; malomarno, natančno, umetno narejen
2. ki kaže določeno stanje ali lastnost, ki v resnici ne obstaja: narejen nasmeh; narejena dobrodušnost; odgovoril je z narejeno strogostjo / narejeno vedenje; prisl.: narejeno se nasmehniti; narejeno mirno govoriti; sam.: v njegovem vedenju ni nič narejenega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
naredíti -ím dov. narêdi -íte; narédil-íla, -ít/-ìt, narejèn -êna; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ nove čevlje, obleko; ~ izpit; ~ črto potegniti; ~ ogenj zanetiti; ~ šotor postaviti; pomožniški pomen: ~ skok, zasuk skočiti, zasukati se; poud. ~ konec trpinčenju |končati trpinčenje|; narediti komu/čemu kaj ~ balkonu streho; ~ dekletu nekaj hudega; narediti koga za kaj ~ sina za dediča, za direktorjanaredíti se -ím se (í/ȋ í) Na ribniku se je naredil led; poud. Fant se je naredil |se je razvil, je zrasel|; narediti se kakšnega ~ ~ gluhega
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
netīti nẹ́tim nedov.,
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
ôgenj ôgnja m (ó) 1. pojav, pri katerem oddaja snov ob spajanju s kisikom svetlobo in toploto: ogenj gori, plapola, tli, ugaša, žari;
ogenj greje;
ogenj v peči prasketa;
ogenj je zagorel in razsvetlil okolico;
ekspr. ogenj požira seno;
kuriti, zanetiti ogenj;
gasilcem je uspelo ogenj pogasiti;
razpihovati ogenj;
nalagati (drva) na ogenj;
ekspr. hiša je bila vsa v ognju je gorela;
rana peče kot ogenj;
zardela je kot živi ogenj / kuriti stražne ognje; sedeti ob tabornem ognju / proti ognju odporna snov; pren. v očeh ji je žarel ogenj // pog. požar: v tej vasi je bil lani ogenj / kot klic pri požaru ogenj 2. pog. vir toplote za kuhanje, pripravljanje hrane: zmanjšati ogenj;
vzeti posodo z ognja;
kuhati, peči na močnem, slabem ognju / kuhati na odprtem ognju neposredno nad plameni3. knjiž., ekspr. velika življenjska moč, sila: ogenj se mu preliva po telesu;
imeti ogenj v srcu / konj je poln ognja // visoka stopnja čustvene vznemirjenosti, razgibanosti: žarel je od notranjega, ustvarjalnega ognja; biti ves v ognju; o tem je govoril z vsem mladostnim ognjem; prepevali so z velikim ognjem / to je dajalo ognja dejanjem in besedam / z ognjem se je lotil stvari // z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: gorel je v ognju ljubezni; ogenj navdušenja; iti skozi ogenj terorja; ogenj vstaje se je hitro širil / biti v ognju debate 4. knjiž. rdeča svetloba, žarenje: nebo je bilo v ognju zahajajočega sonca;
ogenj večerne zarje / ko je vstopila, so bila njena lica v ognju 5. voj. močnejše obstreljevanje določenega cilja: ogenj z vseh strani jih je prisilil k umiku;
odpreti, ustaviti ogenj iz pušk;
sovražnik je odgovoril z ognjem;
strojnični in topovski ogenj;
znajti se v območju nasprotnikovega ognja;
ustavitev ognja / bočni ogenj iz orožja, postavljenega bočno na smer obrambe ali napada; navzkrižni ogenj obstreljevanje istega cilja z več strani, zlasti iz zasede / kot ukaz ogenj 6. voj. oborožen spopad, boj: borci so šli v ogenj;
poslati vojake v ogenj;
do zdaj še ni bil v ognju;
pren. kadar je kaj važnega, pošlje ženo v ogenj
● ekspr. komaj odpre usta, že je ogenj v strehi nastane prepir, spor; ekspr. bruhati ogenj in žveplo na nasprotnika silovito ga napadati z besedami; pog. imaš ogenj vžigalice, vžigalnik, da si prižgem cigareto; ekspr. s tem je prilil olja na ogenj je koga še bolj razburil, razdražil; je še poslabšal položaj, odnose; ekspr. zanj dam roko v ogenj prepričan sem, da je pošten, sposoben; ekspr. šla bi v ogenj zanj vse bi žrtvovala za njegove koristi; ekspr. imeti dve železi v ognju dva načrta hkrati za dosego kakega cilja; ekspr. prekaliti se v ognju veliko pretrpeti, prestati; je med dvema ognjema v položaju, ko ga ogrožata, delujeta nanj dve nasprotujoči si sili; ekspr. igrati se z ognjem lahkomiselno, neprevidno izpostavljati se nevarnosti; ekspr. zatreti kaj z ognjem in mečem s silo, nasilno, z orožjem; bengalični ogenj ognjemet v različnih, pisanih barvah; grški ogenj nekdaj vnetljiva snov za zažiganje zlasti sovražnih ladij; ekspr. dekle je živi ogenj zelo živahno, ognjevito; požiralec ognja artist, ki si med nastopom navidezno potiska v grlo gorečo palico; star. puška na dva ognja dvocevka; boji se ga kakor živega ognja zelo; novica je šla kakor ogenj po deželi se je zelo hitro širila; preg. ni dima brez ognja ni posledice brez vzroka
♦ elektr. Elijev ogenj in elijev ogenj svetlikanje na strelovodu zaradi razelektrenja ob nevihti; rel. večni ogenj pekel; šport. olimpijski ogenj ki se prinese iz kraja Olimpija in gori med olimpijskimi igrami; med dvema ognjema skupinska otroška igra z žogo; teh. v ognju obstojen ki pri visoki temperaturi ne spremeni svojih lastnosti; voj. metalec ognja orožje, ki pod pritiskom brizga gorečo snov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
ôgenjček -čka [ogənjčək] m (ō) nav. ekspr. manjšalnica od ogenj: na ognjišču je gorel le še ogenjček;
zanetiti ogenjček / v njenih očeh je zagorel ogenjček / ogenjček upanja še tli
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
podnétiti -im, tudi podnetíti in podnétiti -im dov. (ẹ́ ẹ̄; ī ẹ́) 1. narediti, povzročiti, da nastane ogenj; zanetiti: prižgala je vžigalico, da bi podnetila / podnetiti ogenj / ekspr. na vasi je nekdo na več krajih podnetil zažgal, povzročil požar2. knjiž. razvneti, spodbuditi: podnetil je prepir, sovraštvo med njimi / to je podnetilo njegovo domišljijo podnéten -a -o:
domišljija, podnetena z novimi doživetji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
podnétiti -im tudi podnetíti in podnétiti -im dov. podnétenje; drugo gl. netiti (ẹ́; ẹ́ ẹ̑; í/ȋ/ẹ́ ẹ́) neobč. kaj ~ ogenj zanetiti; ~ prepir razvneti, spodbuditi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
podnetiti ► pȯˈnėːtėt -ėn dov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
podvužgáti se -žgém se dov. zanetiti se, začeti se: veliki boj sze podvu'zgé, v-sterom on szvoj trônus zgibi AI 1875, br. 1, 2
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
požár -a m (ȃ) 1. ogenj, ki povzroča škodo, uničuje: požar nastane, se širi, ekspr. izbruhne;
požar je uničil, zajel hišo in gospodarsko poslopje;
gasiti, omejiti požar;
požar je povzročila strela;
nasilje se je širilo kot požar / gozdni požar / kot opozorilo nevarnost požara
● ekspr. zanetiti svetovni, vojni požar svetovno vojno, vojno2. knjiž., ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: požar ljubezni, strasti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
požár -a m (ȃ) zmanjšati število gozdnih ~ov; poud. zanetiti svetovni ~ |razvneti, spodbuditi svetovno vojno|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
skálje -a s (ȃ) 1. star. skalovje: sivo skalje je bilo razklano 2. nar. prekmursko trske2:
zanetiti ogenj s skaljem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
škóden2 -dna -o prid. (ọ̄) star. ki povzroča, dela škodo; škodljiv: škodna žival / zanetiti ogenj tako, da ni nikomur škoden
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
vžgáti1 vžgèm
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj z iskro povzročiti kaj
Cigareto si je (v kotičku ustnice) /elegantno/ vžgal (s posebnim vžigalnikom).
2.
kdo/kaj spraviti kaj v delovanje, pogon
/S težavo/ so vžgali motor in nato še avto.
3.
kaj zaradi zgorevanja goriva začeti delovati
Motor še /s težavo/ vžge, avto pa noče vžgati /brez tuje pomoči/.
4.
čustvenostno kdo/kaj povzročiti kaj kot intenziven začetek ali odziv čustva Takšne besede so (v njej) vžgale hudo jezo.4.1.
kdo/kaj vzbuditi zelo močen navadno pozitiven čustveni odziv
Take govorice (pri njem) ne vžgejo.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024
vžgáti se vžgèm se
dovršni glagol,
stanjski (telesni/duševni) glagol,
netvorni (dogodkovni/procesni) glagol1.
kaj zaradi bioloških, fizikalnih, kemičnih vzrokov začeti goreti
Suha slama se /hitro/ vžge.
2.
čustvenostno, preneseno kaj pojaviti se z intenzivno svetlobo, z veliko silo
(Na vzhodu) se /zaradi jasnine/ vžge zarja.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024
zakuríti in zakúriti -im
dov. narediti, povzročiti, da nastane ogenj SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024
zakuríti in zakúriti -im
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj z iskro povzročiti kaj
(Na jasi) so si podvečer /iz suhega dračja/ zakurili.
2.
čustvenostno, preneseno kdo/kaj postreči komu/čemu neprijetnim
/Zaradi raztresenosti/ mu je zakuril (z zelo nepremišljenim dejanjem).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024
zakuriti ► zaˈküːrt -rėn dov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
zanétiti -im, tudi zanetíti in zanétiti -im dov.(ẹ́ ẹ̄; ī ẹ́) 1. narediti, povzročiti, da nastane ogenj: prižgal je vžigalico in zanetil / zanetiti ogenj / ekspr. nekdo je zanetil zažgal, povzročil požar// knjiž. zakuriti: zanetiti v peči 2. knjiž. razvneti, spodbuditi: zanetiti spor med znanci;
zanetiti upor, vstajo / zanetiti med mladimi ljubezen do domačega jezika zanétiti se, tudi zanetíti se in zanétiti se knjiž.
vneti se, nastati: med narodoma se je zanetila vojna
zanéten -a -o:
ogenj je že zaneten
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
zanétiti -im tudi zanetíti in zanétiti -im dov. zanétenje; drugo gl. netiti (ẹ́; ẹ́ ẹ̑; í/ȋ/ẹ́ ẹ́) kaj ~ ogenj; neobč.: ~ spor razvneti, spodbuditi; ~ v peči zakuritizanétiti se -im se tudi zanetíti se in zanétiti se -im se (ẹ́; ẹ́ ẹ̑; í/ȋ/ẹ́ ẹ́) neobč. nastati, vneti se: Med narodoma se je zanetila vojna
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
zanétiti -im
dov.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024
zanetīti1 – glej netīti
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
zanẹ́titi2 – glej netīti
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
zanẹ́titi, -im, vb. pf. 1) Feuer anmachen, einheizen; ogenj z.; v peči z.; — 2) z. kruh, das Brot im Backofen sich braun färben lassen, vzhŠt.-C.; kruh se je zanetil, (ist braun geworden), vzhŠt.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
zanetiti -im dov. zanetiti:
ogijn mu ſanèti 3. ed., de bi ſe poshushil ǀ en velik ogin sanetio 3. mn. ǀ greh je en shkodlivi ogin, Kateriga ſatan je sanejtu del. ed. m v'borshti tega ſvetà ǀ ſapovej sheni, de bi ogin ſanetila del. ed. ž, de bi ſe poshuſil ǀ ſo bily en velik ogin sanetili del. mn. m, de bi no seſhjgali
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
zanetiti glag. dov. ♦ P: 1 (DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
zanetiti
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
zanetiti ► zaˈnėːtėt -ėn dov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
zanétiti se -im se
dov.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024
znéjtiti tudi znétiti -im dov. razvneti, spodbuditi: Vnasi ſzrczáj vero znejti BKM 1789, 394; Ona mi tü znêti trák vüpanya KAJ 1848, 202 znétiti se -im se zanetiti se, vžgati se: i liki ogen szeznêto vu miszlaj moji TA 1848, 32 znéjtivši -a -e ko je zanetil: Znejtivſi pa ogyen na ſzrejdi na dvouri KŠ 1771, 248
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.