zaníkati -am dov. (ȋ) 1. z besedo, kretnjo izraziti, da kaj ni v skladu z resničnostjo: zanikati govorice o čem;
zanikati izjavo;
zanikati kako novico;
zanikal je, kar so trdili drugi;
odločno kaj zanikati / agencija je vest že zanikala // nepreh. z besedo, kretnjo izraziti, da v vprašanju povedano ni v skladua) z resničnostjo: vprašal ga je, če jo pozna. Zanikal je;
ali si me težko našel? Nikakor, je zanikal b) z željo, hotenjem: vprašali so ga, če si želi ostati, a je zanikal 2. dov. in nedov. izraziti mnenje, biti prepričan, da kaj ne obstaja: dejstev ni mogoče zanikati;
skušal je zanikati smotrnost v naravi;
zanikati usodo / zanikati pomen česa za človekovo življenje / zanikati obstoj boga, duhovnega sveta // ekspr., z nikalnico, z odvisnim stavkom izraža pritrditev temu, kar določa odvisni stavek: ne zanikam, da mi ugaja; ni mogoče zanikati, da je zelo delaven 3. dov. in nedov. izraziti mnenje, da kaj ni pravilno, točno: zanikati kak nauk;
zanikati razlago, teorijo / nekateri pojavi navidezno zanikajo pravilnost teh ugotovitev; življenje to vsak dan zanika / zanikati avtoriteto koga 4. dov. in nedov. z besedo, kretnjo izraziti, da osebek ni storilec tega, česar je obdolžen: obdolžili so ga, da je razbil šipo, a je zanikal;
obtoženec dejanje zanika;
zanikati sodelovanje s kom;
vse je zanikal;
zanikal je, da bi bil on to storil // izjaviti, da kako dejstvo, ki se pripisuje osebku, ne obstaja: zanikati krivdo, odgovornost za kaj 5. dov. in nedov.,
nav. ekspr. izraziti negativen, odklonilen odnos do česa: zanikati družbene norme;
zanikati kako življenjsko vrednoto 6. publ. pokazati neupravičenost obstoja: s tem dejanjem je zanikal svoj sloves;
nova umetniška smer naj se sama potrdi ali zanika
● ekspr. zanikal je vsako možnost okužbe izjavil je, da okužba ni (bila) mogoča
♦ jezikosl. zanikati povedek izraziti ga v nikalni oblikizanikajóč -a -e
1. deležnik od zanikati: odgovoril mu je, zanikajoč vse obtožbe; pesnikov duh, zanikajoč obdajajočo ga stvarnost
2. knjiž. negativen, odklonilen: zanikajoč odgovor
zaníkan -a -o:
zanikana izjava, trditev / zanikani povedek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
dáleč prisl. (á) 1. izraža veliko razdaljo; ant. blizu1:
a) pri mirovanju: postaja je daleč;
najbolj daleč;
daleč naokoli najbogatejši;
knjigo drži daleč od sebe;
daleč po svetu znan;
ekspr. daleč daleč spredaj;
kmetije so daleč vsaksebi;
tam daleč za drevjem;
vidi le na daleč / ne daleč od hiše nedaleč / od daleč gledati, pozdravljati / po mišljenju sva si daleč narazen; biti daleč od družbenega dogajanja, od resnice; v tehniki so daleč pred nami; ostal je daleč za časom b) pri premikanju: domov nima daleč;
nocoj ne prideš daleč;
premakniti mejo daleč naprej;
spremil ga je daleč iz mesta;
prevažati blago na daleč / od daleč se ga bom ognil // izraža razdaljo sploh: izmeril je, kako daleč je skočil; do vode je uro daleč; kakor daleč seže oko, je sama ravnina; on stanuje bolj daleč kot jaz 2. izraža veliko časovno oddaljenost: konec leta je še daleč;
daleč nazaj najpomembnejši dogodek;
pameten je in vidi daleč vnaprej, v prihodnji razvoj3. ekspr. izraža veliko mero: daleč presega vrstnike;
tako daleč se spozabi, da ga udari / daleč močnejši nasprotnik; daleč najhitrejši; cena je daleč previsoka
● z zidavo hiše so že daleč precej hiše so že sezidali; brez znanja ne prideš daleč ne boš imel uspehov; iron. daleč si prišel moralno, gospodarsko si zelo propadel; pripravila ga je celo tako daleč, da se je smejal dosegla je; ekspr. daleč sem od tega, da bi vse zanikal nikakor nočem vsega zanikati; ekspr. še (od) daleč mu ni podoben sploh ne; preg. jabolko ne pade daleč od drevesa otrok je tak kot starši; preg. počasi se daleč pride premišljena vztrajnost je koristnejša kot naglica; prim. dalj2,
dalje, dlje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
potôlči -tôlčem [potou̯či] dov., potôlci potôlcite in potolcíte; potôlkel potôlkla (ó) 1. večkrat slišno udariti: potolči po bobnu, vratih;
s kladivom, pestjo potolči;
na rahlo potolči;
potolči se po žepu 2. s tolčenjem, udarjanjem nareditia) da gre kaj globlje v podlago: potolči žeblje;
kol še malo potolci b) da je kaj bolj mehko: pred pečenjem meso malo potolčemo // drugega za drugim zdrobiti, streti: pobranali so in potolkli grude; potolkla je vse lešnike 3. z udarci spraviti iz pokončnega položaja: potolči koga na tla;
potolkli so ga s puškinim kopitom / ekspr. potolkli so jo pred domačim pragom ubili4. ekspr. premagati: potolči sovražnika / potolči nasprotnika, tekmeca // preseči2: po pridnosti vse potolče / potolči rekord
● toča je potolkla pridelek pobila; pog., ekspr. potolkel je tri kose pečenke pojedel; ekspr. potolkel je njihove trditve zanikal, ovrgelpotôlči se
pri padcu, udarcu poškodovati se, raniti se: spet se je potolkel; pri nesreči se je precej potolkla; potolči si koleno
potôlčen -a -o:
bil je potolčen po obrazu in rokah; ostanki potolčene vojske
● ekspr. zaradi neuspeha je zelo potolčen potrt, pobit
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.
konkluzíja in konklúzija -e ž (ȋ; ú) knjiž. sklep, zaključek: zanikal je njegovo konkluzijo / delati konkluzije / ustvaril si je napačno konkluzijo sodbo, mnenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 29. 6. 2024.