Tiskanje

algebrájska zánka -e -e ž

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

armatúren -rna -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na armaturo: izdelovati armaturne dele / armaturna plošča plošča, na kateri so pregledno vgrajeni instrumenti za nadzorovanje delovanja stroja / računati in risati armaturni načrt; armaturna palica, zanka; armaturno železo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

bêdrna zánka plezálnega pasú -e -e -- -- ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

cénter sidríšča -tra -- m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

cepín -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

čeláda čeláde samostalnik ženskega spola [čeláda]

trdo, kompaktno pokrivalo, ki ščiti glavo pred poškodbami; SINONIMI: manj formalno šlem

STALNE ZVEZE: integralna čelada, tropska čelada
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz ben. it. celada (knjiž. it. celata); nejasnega izvora - več ...

dáviti -im nedov., tudi davíla (á ā)
s stiskanjem grla oteževati, onemogočati dihanje: zgrabil ga je za vrat in ga davil; zanka ga je davila za grlo / jok, kašelj ga je davil; brezoseb. davilo jo je v grlu; pren. jeza, skrb, strah davi
// moriti s stiskanjem grla: dihur davi kokoši; mačka davi miši; pren. glad, kuga davi ljudi
● ekspr. izgubila sem se, je davila skozi jok jecljaje, pretrgano govorila

dáviti se

1.

težko požirati, kar je obtičalo v grlu:

pes se davi s kostjo

/ ekspr. otrok se davi z močnikom ga nerad, posili jé, požira

●

ekspr. krčevito se je davila z besedami težko, pretrgano je izgovarjala besede

2.

imeti močne krče v grlu kot pri bruhanju:

davil se je, a ni mogel bruhati

kar davil se je od smeha

davèč

-éča -e:

daveč občutek tesnobe

na grlu je čutil daveče prste

dávljen

-a -o:

ugotovili so, da je bila žrtev tudi davljena

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

dáviti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja

kdo/kaj s stiskanjem grla onemogočati koga/kaj
Davil ga je /z lastnimi rokami/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024

dílferjev sédež -ega -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

dólga zapéstna zánka cepína -e -e -e -- ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

dožnjek

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

drséča zapéstna zánka cepína -e -e -e -- ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

dvígalica -e ž (ȋ)
lov. zanka za lovljenje divjadi na upognjeni veji ali tanjšem deblu, ki ob sprožitvi dvigne plen od tal: nastavljati dvigalice; prenekaterega zajca ali srno je ujel na dvigalico

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

dvígalica -e ž (ȋ) lov. |zanka|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

dvójna zánka -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

dvójna zapéstna zánka cepína -e -e -e -- ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

dvójni vodníški vôzel -ega -ega -zla m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

enôtina povrátna zánka -e -e -e ž

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

enôtska povrátna zánka -e -e -e ž

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

fíksna zánka -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

glávna regulacíjska zánka -e -e -e ž

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

góž2 -í ž (ọ̑)
1. vez, ki veže oba dela cepca: zamenjati gož
2. obroč, zanka na jarmu za oje: vtakniti oje v gož; verigasta gož

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

góž -í ž

1.

vez, ki veže oba dela cepca

SINONIMI:

goža, sklepnik, nar. gožva, nar. sredovozen

2.

obroč, zanka na jarmu za oje

SINONIMI:

nar. jarmenica, nar. jarmovka

GLEJ ŠE: kača

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024

histerézen -zna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na histerezo: histerezne izgube
♦ elektr. histerezna zanka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

histerézna zánka -e -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

hítra zánka -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

jarmeníca -e ž (í)
1. nar. obroč, zanka na jarmu za oje; gož2: zvijati jarmenice iz gabrovine
2. les. ročna žaga z jarmom; jarmovka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

jármovka -e ž (á)
1. nar. dolenjsko obroč, zanka na jarmu za oje; gož2: vtakniti oje v jarmovko
2. les. ročna žaga z jarmom: jarmovke in ločne žage
3. nav. mn., bot. alge, pri katerih se med celicama dveh osebkov naredi začasna vez zaradi oploditve, Conjugatophyceae:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

jerménji -a -e (ẹ̑)
pridevnik od jermen: jermenja zanka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

jerménji -a -e (ẹ̑) ~a zanka

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

kamba ► ˈkaːmba -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

kambica ► ˈkaːmbėca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

kaskádna regulácija -e -e ž

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

kávbojski vôzel -ega -zla m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

kílovóltni kílovóltna kílovóltno pridevnik [kílovóltni]

del pridevniške zloženke v obliki n-kilovoltni ki je v zvezi z določenim številom kilovoltov

ETIMOLOGIJA: ↑kilovolt

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

komíčijev sédež -ega -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

komplét -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

krížna zánka -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

krížni sédež -ega -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

krotíca2 -e ž (í)
star. vozel, zanka: narediti krotico; krotica na niti
// med. vozlu podobna razširina žile: krotica ji je počila / krotica na zadnjiku krčna žila

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

krotíca -e ž (í) star. vozel, zanka

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

krotovíca -e ž (í) star.
1. oteklina, modrica1: po hrbtu je imel krotovice
2. vozel, zanka: krotovica na volni / v blagu so bile vtkane krotovice
♦ tekst. vozlu podobna tvorba na niti, preji, ki nastane zaradi premočnega, nepravilnega vitja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

krotovíčiti -ȋčim nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

lȃc, m. 1) = zanka, die Schlinge zum Vogelfang, GBrda-Erj. (Torb.); — 2) der Wagenstrang, Cig.; — prim. it. laccio, die Schlinge, der Fallstrick.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

láso -a m (ā)
zlasti v latinskoameriškem okolju vrv ali jermen z zanko na koncu za lovljenje (divjih) živali, metna zanka: metati, vreči laso; ujeti konja z lasom; gavčo z lasom
♦ šport. lik umetnostnega drsanja v parih, pri katerem drsalec dvigne drsalko nad glavo in jo zavrti okoli svoje osi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

láso -a m (ȃ) ‹metna zanka›: ujeti konja z ~om

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

lāso -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

láso -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

lédni kávelj -ega -vlja m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

lôcen -cna m (ó)
1. držaj iz lokasto ukrivljene palice: oplesti, vstaviti locen; obesiti košarico za locen; zlomljen locen; locen pri škropilnici, žagi / locen pri krpljah; ovca ima zvonec na locen
// kar je temu podobno: locen pri ključavnici / ukriviti vrbove veje v locen
2. agr. po obrezovanju preostali del mladike, navadno s pet do deset očesi, ki se priveže: locen na trsu / obrezati trto na locen; cepljenje na locen
3. zanka, zlasti za lovljenje ptičev: nastaviti locen
♦ agr. locen ukrivljena palica, žica na kosi, ki preprečuje padanje odkošenega žita; les. žaga na locen ločna žaga

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

locné -óuv ž mn. ovira, zanka: Vido szam pri tom deli naprej vnouge loczné prouti meni natégnyene KOJ 1833, V

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

lȗping -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

mája -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

maknīti máknem dov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

marjética -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

mášna -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

méten2 in mêten -tna -o prid. (ẹ̑; ē)
nanašajoč se na met: metna daljava, sila / knjiž. metna zanka laso

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

méten -tna -o in mêten -tna -o (ẹ̑; é; ȇ)
métni -a -o in mêtni -a -o (ẹ̑; é; ȇ) ~a daljava |daljava meta|; ~a zanka laso

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

mêtna zánka -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

mrẹ́ža -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

mréžiti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑)
1. vzpostavljati in ohranjati stike, namenjene izmenjavi informacij ter razvijanju poklicnih in družabnih interesov: zna mrežiti in tako je prišel do zaposlitve
2. opremljati z mrežo: mrežiti okna
3. knjiž. delati mrežasto: vodni curek je mrežil podobo na gladini
4. obrt. delati, izdelovati mrežo s kvadratastimi luknjicami tako, da se posamezna zanka utrdi z vozlom: mrežiti in kvačkati
● knjiž. mrežiti prt ažurirati

mréžiti se

knjiž.

obstajati v mrežasti obliki:

v dolini se je v razpokah mrežil ledenik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

nanízana zánka -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

nèsimétrična hítra zánka -e -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

neskônčna zánka -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

nosílna zánka -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

obešálna zánka -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

očésce -a s (ẹ̑)
manjšalnica od oko: mežikati z očesci; prikazala se je glavica z zelenimi očesci; ekspr. njena mala živa očesca / ekspr. modra očesca jezer pod gorami / očesca pri trti
● prepeljati vrv skozi očesca šotora obšite ali s pločevino zaščitene luknjice; mreža z gostimi očesci okenci, zankami
♦ tekst. zanka ali luknjica na nitnici; zool. (rdeča) očesna pega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

odpŕta zánka -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

odpŕtozánčni sistém -ega -a m

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

pȃjek -jka m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

pás pasú m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

pášček -čka m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

péntlja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

pêntlja -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

pentlja gl. mašna, zanka

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

pêtlja -e ž (é)
1. osnovna prvina pri pletenju, kvačkanju, ki nastane s potegovanjem niti skozi prej narejeno enako prvino: narediti petljo / na pletilki je imela petdeset petelj; pren. pot se je vlekla ob petlji reke
2. zastar. pentlja: v laseh je imela veliko rdečo petljo
3. zastar. zanka: zadrgniti petljo okrog ročaja
♦ obrt. nasnuti deset petelj narediti začetno vrsto pri pletenju, kvačkanju iz desetih petelj; pobirati petlje; desna petlja prvina (pri pletenju), ki ima na pravi strani obliko kite; gosta petlja prvina (pri kvačkanju), pri kateri se nit ne ovije okoli kvačke; leva petlja prvina (pri pletenju), ki ima na narobni strani obliko desne petlje; ovita petlja petlja (pri kvačkanju, pletenju), pri kateri se nit le ovije okrog kvačke, igle; šibična petlja prvina (pri kvačkanju), pri kateri se nit ovije okoli kvačke in potegne skozi prej narejeno petljo osnove; verižna petlja prvina (pri kvačkanju), pri kateri se nit potegne skozi prej narejeno petljo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

petlja gl. zanka

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

plezálni pás -ega pasú m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

pọ̄dagra -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

položêna osmíca -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

pôlzánka -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

pomóžna regulacíjska zánka -e -e -e ž

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

popkovína -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

potogrom m putika: Arzati nej ſo vejdli Kaj sazheti vezh, temuzh ſo djali, de je ta pravi hudi potagrom im. ed. (I/2, 103) ǀ Premiſli de eno maihino bolesan, kakor ie bolezhina teh ſob, potogram im./tož. ed., eno urozhino ti nemoresh enu lejtu preneſti (II, 588) ǀ S. S. Joanes, & Paulus Marterniki imaio ſuſebno oblaſt zhes ta lufft. S. AEgidius zhes urozhino … Zheſs potogram tož. ed. S. Bonaventura (III, 434) ← bav. nem. Podagram ‛putika’ ← lat. podagra ← gr. ποδάγρα ‛zanka, okovi za noge’; → podagrom

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

povrátna zánka -e -e ž

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

prêsti prêdem tudi présti prédem nedovršni glagol [prêsti] tudi [présti]

1.

izdelovati nit s sukanjem, tanjšanjem kosmov

1.1.

2.

oddajati enakomeren, nizek zvok, značilen za mačko, navadno ob občutju ugodja, zadovoljstva

ekspresivno

ekspresivno

ekspresivno

navadno slabšalno veliko, dolgovezno govoriti, navadno brez pravega namena, želje po dejanjih

FRAZEOLOGIJA: presti mreže (okrog koga, okrog česa, okoli koga, okoli česa), presti čas, presti kot mačka, trda prede komu, čemu
ETIMOLOGIJA: = stcslov. pręsti, hrv., srb. prȅsti, rus. prjástь, češ. příst < pslov. *pręsti, sorodno litov. sprę́sti ‛razpenjati, napenjati’, latv. spriêst ‛razprostirati, raztegovati, napenjati’, ags. sprindel ‛zanka za ptiče’, vse iz ide. *(s)pren(H)d(h)- ‛vleči, napenjati’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

présti prédem nedov.,

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

prógla -e ž (ọ̑)
nar. past, zanka: nastaviti proglo; ujeti se v proglo / ptičja progla; progla za miši

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

provizórični vôzel -ega -zla m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

pŕstna zánka -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

pŕstni trák -ega trakú m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

regulacíjska zánka -e -e ž

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

RNA-lásnica -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

RNA-lásnična zánka -e -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

román Frazemi s sestavino román:
pogróšen román, šúnd román

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

sámovaroválna zánka -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

samozatézna zánka -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

sédežna zánka -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

sigma

Predlog

sigme samostalnik ženskega spola

grška črka ς ali σ

IZGOVOR: [sígma], rodilnik [sígme]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

simétrična hítra zánka -e -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

sistém -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

sklénjena zánka -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

slọ̑k slọ́ka prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

snúti -jem nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

spúst -a m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

stálna zánka -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

státična pomóžna vŕvica -e -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

stêgenska zánka plezálnega pasú -e -e -- -- ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

stópen -pna -o prid. (ọ̑)
na katerega se stopa: stopna plošča
♦ alp. stopna zanka zanka, ki se daje na klin, za oporo nog pri plezanju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

stópen -pna -o (ọ̑)
stópni -a -o (ọ̑) ~a plošča; alp. ~a zanka

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

stópna zánka -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

strême -éna s (é ẹ́)
1. kovinski obroč, pritrjen z jermenom na sedlo, za oporo nog pri jahanju: podržal mu je streme; vtakniti nogo v streme / dvigniti se v stremenih
2. šport. smuška vez z jermenom ali s spiralno žico, ki poteka okrog pete in omogoča gibanje pete v navpični smeri: pritrditi stremena na smuči; stremena za skakalne smuči
3. nekdaj vrvica, trak ob razporku na spodnjem robu do kolen segajočih irhastih hlač: oblekel se je, pritegnil stremena in šel
♦ alp. iz vrvi narejena zanka, vpeta, obešena na klin, za oporo nog pri plezanju; les. priprava za vpenjanje listov žage pri polnojarmeniku

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

škótska dvójna zapéstna zánka cepína -e -e -e -e -- ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

šlingeljč šlingeljča samostalnik moškega spola

šlìːŋǥl̥č

zanka

šlìːŋgl̥č za zapríətẹ .. namẹ̀ːsto kˈnopflọ̀ːx je ˈƀiu̯ šlìːŋǥl̥č tùːđẹ

štrȉk -íka m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

štrik ► štˈrik štˈrika m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

tráčna zánka -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

varoválka -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

varovánje z osmíco -a -- -- s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

varováti z osmíco -újem -- -- nedov.

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

vézna zánka plezálnega pasú -e -e -- -- ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

vlák -a m
1. ribiška mreža: vrzte na dejſzno ſztrán ládje te vlák KŠ 1771, 334; Zdaj meszto plüga do ribe lovivsi z-vlákom delali AIP 1876, br. 4, 8; ka ſzta vlaké vu mourje metala KŠ 1771, 104
2. zanka, past: Gizdávczi z zankami vö raszpresztréjo vlák na poti TA 1848, 114; A neznajo gda vu vláke notri ſze zapletou SŠ 1796, 126

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

vmésno varoválo -ega -a s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

vodníški vôzel -ega -zla m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

vpónka -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

zadrẹ̑ga -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

zadŕga2 tudi zádrga -e ž (ȓ; ȃ) star.
1. zanka, past: nastavljati živalim zadrge / bolno roko je nosil v zadrgi / razvozlati zadrgo vozel
2. stiska, težava: delavce so odpustili, zadrga je velika / biti v denarnih zadrgah
♦ lov. zožitev cevi ob ustju šibrenice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

zadȓga -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

zadrga [zadȓga] samostalnik ženskega spola

zanka (za lovljenje divjih živali)

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

zadŕga -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

zadrgálica -e ž (ȃ) nar.
1. zanka, past: nastavljati zajcem zadrgalice
2. stiska, težava: bil je v taki zadrgalici, da ni več mislil na rešitev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

zadrgováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; zadrgovánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ vozel; ~ vrv
zadrgováti se -újem se (á ȗ) zanka se ~uje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

zájčarka -e ž (ȃ)
nar. dolenjsko zanka za lovljenje zajcev: nastavljati zajčarke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

zalíčiti1 -im dov. (í ȋ)
zastar. zakriti, prikriti: zaličiti lovsko past

zalíčen

-a -o:

zaličena zanka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

zȃmka – glej zȃnka

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

zámka, f. die Schlinge, Cig., SlGor.-C.; nav. zanka; zȃmka, Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

zánčen -čna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na zanko: zančna velikost
♦ obrt. zančni vbod vbod za obšivanje robov, pri katerem se z nitjo naredi zanka; tekst. zančna osnova osnova, ki v frotirnih tkaninah tvori zanke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

zánčica, f. dem. zanka; 1) eine kleine Schlinge; — 2) das Auge im Litzenfaden, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

zȃnjka – glej zȃnka

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

zánka -e ž (ȃ)
1. navadno z vozlom sklenjen del, kos vrvi, traku: narediti zanko; natakniti, zadrgniti, zategniti zanko okrog ročaja; spustiti zanko okoli debla; usnjena zanka; zanka iz vrvi, žice; okrasni vozel z dvema zankama
// temu podobna priprava za lovljenje živali: nastavljati zanke; ujeti srno, zajca z zanko / lov na zanko, z zanko / knjiž. metna zanka laso
// kar je temu podobno sploh: zanka na ovratniku suknjiča; ranjeno roko je nosil v zanki; mreža z gostimi zankami / pot je bila speljana v obliki zanke / libanonska zanka zloraba plačilne kartice, ki jo tat izvede s pomočjo naprave, vstavljene v režo bankomata, ki plačilno kartico zadrži in pod pretvezo pomoči uporabniku od njega pridobi še kodo PIN
2. osnovna prvina pri pletenju, kvačkanju, ki nastane s potegovanjem niti skozi prej narejeno enako prvino; petlja: delati zanke; snemati zanke pri pletenju
3. ekspr. kar omogoča, da kdo koga zvijačno ujame, dobi in mu ne more več uiti, se mu izmakniti: nasprotniku je nastavil zanko; izmuzniti se iz zanke; ujeti koga v zanko; zanke in pasti velemestnega življenja
● ekspr. z begom se je rešil iz zanke usmrtitve z obešenjem; ekspr. zadrgniti komu zanko (okrog vratu) spraviti ga v brezizhoden položaj; ekspr. padel je policiji v zanke policija ga je odkrila, ujela; ekspr. ujeti koga v zanko prevarati, ukaniti ga; ekspr. ujel se je v lastno zanko nesreča, ki jo je pripravljal drugim, je zadela njega samega
♦ alp. stopna zanka ki se daje na klin, za oporo nog pri plezanju; elektr. histerezna zanka sklenjena krivulja, ki ponazarja zvezo med gostoto magnetnega pretoka in jakostjo magnetnega polja pri feromagnetnih snoveh; obrt. pobirati zanke na nogavicah popravljati sparane petlje; rač. zanka niz ukazov, ki se ponavljajo, dokler ni dosežen določen pogoj; šol. zanka element pisane črke, pri katerem se črta elipsasto prekriža sama s seboj; šport. zanka element umetnostnega drsanja, pri katerem opravi drsalec na eni nogi polni obrat, ne da bi spremenil smer gibanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

zánka -e ž (ȃ) narediti ~o; zadrgniti ~o okoli ročaja; obrt. pobirati ~e na nogavicah, pri pletenju; lov na ~o, z ~o; poud.: nastaviti komu ~o |poskušati ga onemogočiti|; ujeti koga v ~o |ga prevarati, ukaniti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

zánka -e ž

1.

navadno z vozlom sklenjeni del, kos vrvi, traku

SINONIMI:

knj.izroč. petlja

2.

zanki podobna priprava za lovljenje živali

SINONIMI:

star. zadrga, nar. zadrgalica

GLEJ ŠE SINONIM: petlja
GLEJ ŠE: laso, laso, prevarati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024

zȃnka -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

zánka, f. die Schlinge; zanke nastaviti ptičem; — zanko narediti, beim Verbinden eine Schlinge, Masche, (nicht einen Knoten, vozel), machen: z zankami povezovati šopek cvetlic, Npes.-K.; — iz: zamka, Mik. (Et.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

zánka -e ž zanka, neprijeten položaj: gda ga zapleté vu zanke szvoje TA 1848, 8; Gizdávczi z zankami vö raszpresztérajo vlák na poti TA 1848, 114

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

zanka [zānka] samostalnik ženskega spola

zanka, petlja, vez

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

zanka samostalnik ženskega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

zanka ž, F2, refibulare, odpèti, ṡaunke reṡpeti, ali reṡkleniti; tendicula, -ae, ṡanka, ṡhtrik ṡa tyzhji lou

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

zanka sam. ž ♦ P: 2 (DB 1578, DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

zánka -e ž

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

zánka -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

zanka ► ˈzaːŋka -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

zánka smúčarske pálice -e -- -- ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

zȃnkati – glej zȃnka

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

zánka za spúst -e -- -- ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

zapéstna zánka -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

zapéstna zánka -e -e ž

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

zapéstna zánka cepína -e -e -- ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

zapéstni jêrmen -ega -éna m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

zapŕta zánka -e -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

zaunke gl. zanka

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

zazȃnkati – glej zȃnka

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

zvíti zvíjem dov. (í)
1. narediti, da kaj prožnega, podolgovatega (večkrat) pride okrog kake osi in dobi valjasto, kroglasto obliko: zviti list, preprogo, zastavo; namazati palačinko z marmelado in jo zviti / zviti papir v stožec, sveženj / zviti jadra / zviti nit, žico; zviti volno, vrv v klobčič / zviti (si) cigareto z zvijanjem narediti / zviti rep
2. z vitjem narediti primerno za določeno uporabo: zviti srobot, šibo in povezati trte
// z vitjem združiti: zviti dve, tri niti skupaj
3. narediti, povzročiti, da deli česa pridejo v nenaraven položaj: burja je zvila bore / vročina zvije lesene, plastične izdelke / bolezen mu je zvila prste; krč mu je zvil telo / brezoseb., ekspr. zvilo jo je od smeha
// skriviti: zviti ključ, palico / ekspr. hudobno je zvil usta / zviti roke komu na hrbtu prekrižati
// natrgati ali pretrgati ovojnice in sklepne vezi: zviti si nogo v gležnju; pri pretepu mu je zvil roko / ekspr. vsi so gledali navzgor, da so si skoraj vratove zvili
4. ekspr. prevarati, ukaniti: hotel je zviti tega lisjaka; premišljevala je, kako bi ga zvila / še vsakega, ki se ga je lotil, je zvil
// prisiliti, pregovoriti koga: zvil jo je, da mu je vse povedala
5. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: groza jo je zvila; smeh ga je zvil; utrujenost, zavist ga je zvila
6. ekspr. povzročiti bolečine, težave: bolezen jo je zvila / brezoseb.: zvilo ga je v črevesju, trebuhu, želodcu; ko je šel po stopnicah, ga je skoraj zvilo
7. nav. 3. os., ekspr. povzročiti, da kdo umre: jetika ga je zvila / brezoseb. hitro ga je zvilo je umrl
// povzročiti, da kdo zboli: težko delo ga je zvilo
● ekspr. ptice so si zvile gnezdo spletle; ekspr. našel je ženo in si zvil gnezdo si ustvaril dom, družino; ekspr. zvila je noge, da je skoraj sedela na stopalih skrčila, spodvila

zvíti se

1.

premakniti telo lokasto od namišljene vzdolžne osi:

črv se zvije

zvil se je pod odejo in zaspal

zviti se kot kača

/ jež se zvije v klobčič

2.

s prislovnim določilom

vijugasto odmikajoč se levo in desno od ravne smeri razprostreti se:

cesta se zvije čez hrib, skozi gozd

pot se zvije med hišami

/ dim se zvije navzgor

3.

priti v stanje, ko deli nimajo več pravilne oblike, položaja:

deske so se na soncu zvile

zviti se od vročine

vrata so se zvila

●

solata se zvije v glave naredi glave; ekspr. slepec se je zvil v praprot zvijajoč se zlezel; ekspr. zvil se je v dve gubé dobil je sključeno držo

zvít

-a -o

1.

deležnik od zviti:

zvit list, papir

zviti prsti

zvit vrat

zvita deska, pločevina

zvite ustnice

v klobčič zvita žival

2.

ki zna z iznajdljivostjo, spretnim prikrivanjem doseči svoj namen:

on je zvit človek

zvit kot kača, lisjak

fant je zvit kot kozji, ovnov rog zelo

/ ekspr. zvita lisica

//

ki vsebuje, izraža tako iznajdljivost, spretno prikrivanje: zvit nasmeh; zvite besede, misli; zvito dejanje, vprašanje

●

ekspr. imeti zvite lase skodrane; preg. kogar je kača pičila, se boji zvite vrvi

♦

film. zviti film (filmski) zvitek za fotografske aparate srednjega formata; lov., vet. zviti rep prašiča, psa rep, ki je zavit nad hrbtom; prisl.: zvito govoriti, pogledati; zvito se nasmehniti; zvito nastavljena zanka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.