Slovar slovenskega knjižnega jezika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
zaobóčiti -im dov. (ọ̄ ọ̑) narediti, da dobi kaj navzgor, navzven ukrivljeno obliko: zaobočiti hrbetzaobóčiti se dobiti navzgor, navzven ukrivljeno obliko: dno posode se je zaobočilo
zaobóčen -a -o - 1. deležnik od zaobočiti: zaobočeno čelo
- 2. knjiž. obokan: zaobočeno okno
Število zadetkov: 1