zaobóčiti -im dov. (ọ̄ ọ̑)
narediti, da dobi kaj navzgor, navzven ukrivljeno obliko: zaobočiti hrbet

zaobóčiti se 
dobiti navzgor, navzven ukrivljeno obliko: dno posode se je zaobočilo

zaobóčen -a -o
1. deležnik od zaobočiti: zaobočeno čelo
2. knjiž. obokan: zaobočeno okno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 6. 2024.