Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
zaobóčiti -im dov. (ọ̄ ọ̑) narediti, da dobi kaj navzgor, navzven ukrivljeno obliko: zaobočiti hrbet zaobóčiti se
dobiti navzgor, navzven ukrivljeno obliko: dno posode se je zaobočilo
zaobóčen -a -o
1. deležnik od zaobočiti: zaobočeno čelo
2. knjiž. obokan: zaobočeno okno
Število zadetkov: 1