opìčiti -im dov. zapičiti, zatakniti: na nyega kûkmo [vrh ostrešja] zeléno lisztnáto vêko opícsi KAJ 1870, 75; ali geto je odrászao (klešč) v-kô'zo sztvari sze opícsi i nyi krv céca KAJ 1870, 111
opíčeni -a -o zapičen, zataknjen: Na vsaki grob je eden križ opičeni BJ 1886, 26

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

zapičen deležnik

PRIMERJAJ: zapičiti

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

zapičen del., infixus, -a, -um, ṡapizhen, vtaknên, ṡaboden

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

zapičen del. ♦ P: 1 (JPo 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

zapíčeni -a -o prid. zapičen, zataknjen: zláto zvezdo pa szrcé, ka je meo zapicseno naprê vrobacsi AIP 1876, br. 11, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.

zapičiti glagol

PRIMERJAJ: zapičen

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.