zaspanè2 -éta s (ȅ ẹ́) 1. ekspr. kdor (rad) veliko spi: fant je veliko zaspane 2. slabš. počasen, nedejaven človek: nemarno zaspane
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
zaspanè1 -éta m (ȅ ẹ́) 1. ekspr. kdor (rad) veliko spi: on je velik zaspane;
vreči zaspaneta iz postelje 2. slabš. počasen, nedejaven človek: s tem zaspanetom že ne mislim sodelovati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
zaspán -a -o prid. (á) 1. ki čuti potrebo po spanju: zaspan otrok;
postati zaspan;
ekspr. na smrt zaspan // ki kaže, izraža to potrebo: zaspan obraz; meti si zaspane oči 2. ekspr. ki kaže, izraža razmeroma malo živahnosti, volje do delovanja: govoriti z zaspanim glasom / zaspana hoja / zaspano govorjenje / on je za trgovca preveč zaspan 3. ekspr. ki se počasi premika: zaspana reka / po dolini se vlečejo zaspane megle // ki poteka počasi, enolično: zaspano dogajanje na odru / zaspano podeželsko življenje / zaspana melodija enolična, monotona4. ekspr. za katerega je značilno malo dejavnosti, dogajanja: zaspani zimski meseci;
zaspano poletno popoldne / zaspano mesto zaspáno prisl.:
zaspano gledati; zaspano se premikati;
prim. zaspati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
zmencáti -ám [zməncati] dov. (á ȃ) s premikanjem dela česa z roko sem in tja podrgniti ob drug del, navadno pri pranju: namiliti in zmencati perilo // premikajoč prste, dlan sem in tja po površini kakega dela telesa večkrat močno pritisniti: zmencati otroku roke / zmencati si zaspane oči
● zmencati cvet, list s prsti zmečkati, zdrobiti; prim. izmencati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
izmíti -míjem tudi zmíti zmíjem dov., izmìl tudi zmìl (í ȋ) z vodo ali drugo tekočino očistiti: rano so mu izmili z alkoholom;
izmiti sod, steklenice pomiti / izmiti zaspane oči // z vodo ali drugo tekočino odstraniti zlasti umazanijo: izmiti krvav madež; izmiti si prst z rok / dež je izmil dim iz zraka; pren. s tem se sramota ne da izmiti; pesn. solze so ji izmile vso žalost izmít tudi zmít -a -o:
izmita posoda; nebo je kakor izmito
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
ríbati -am nedov. (ȋ) 1. s premikanjem po ribežnu delati iz živila majhne kose, dele: ribati repo, zelje;
ribati sir / ribati na lističe 2. čistiti z drgnjenjem s trdo krtačo po površini, navadno mokri: ves dan je ribala in pospravljala;
ribati pod, stopnice / ribati kuhinjo / ribati na suho 3. ekspr. drgniti: desnico je ribal ob hlače;
ribati ozeble roke s snegom;
z obema rokama si je ribal obraz / dekle si je ribalo zaspane oči meloríbati se pog.
nasprotovati si, prepirati se: še vedno se ribajo med seboj
ríban -a -o:
riban hren; ribana repa
♦ gastr. ribana kaša kaši podobna jušna zakuha iz rezančnega testa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
otírati -am nedov. (ī ȋ) 1. odstranjevati kaj mokrega s potegovanjem po površini: otirati pot s čela;
solze si je otirala z dlanjo / otirati potno čelo // delati kaj suho, čisto z drgnjenjem, zlasti s tkanino; brisati: otirati oči z robcem; otirati si potni obraz z rokavom 2. knjiž. drgniti: otirati ozebline z mazilom;
otirati si zaspane oči meti
● ekspr. otirati komu solze tolažiti ga; pomagati mu v nesrečiotiráje :
vzdihnil je, otiraje si pot s čela
otirajóč -a -e:
odšla je, otirajoč si solze
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
otréti otrèm tudi otárem dov., otrì otríte; otŕl (ẹ́ ȅ, á) 1. odstraniti kaj mokrega s potegom po površini: otrla mu je solzo;
z dlanjo si je otrl pot s čela / otreti s čopiča odvečno lepilo / otreti potno čelo; z robcem si je otrla solzni obraz // narediti kaj suho, z drgnjenjem, zlasti s tkanino; obrisati1: otreti oči z robcem; otreti si mokre roke; usta si je otrl kar z rokavom 2. knjiž. zdrgniti: otreti prepotenega konja s slamo;
otreti si zaspane oči pometi3. navadno v zvezi s konoplja, lan odstraniti olesenelo steblo od ličja: terice so otrle ves lan
● ekspr. otreti komu solze potolažiti ga; pomagati mu v nesreči
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.