otȋšje, n. = zatišje, ein abgelegener Ort: o. za hribom, Ravn.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
zaklòn, -klóna, m. die Deckung, der Schutz, Cig., DZ., Zora; — der Schirm: rdečo luč z zaklonom pokrivati, DZ.; — záklon = zatišje, BlKr.-DSv.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
zatiščje samostalnik srednjega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
zatȋšje, n. ein windsicherer Ort; — ein sicherer Ort: divja zver ima v gozdu svoje zatišje, Zv.; — das Stilleben (in der Malerei), Cig. (T.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
zatišje [zatīšje]
samostalnik srednjega spolagrmovje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
zatrèp, -trépa, m. 1) der Dachabhang an der schmalen Seite des Gebäudes, der Dachgiebel, der Dachwalm, C., (zatreb) vzhŠt.; — 2) = zatišje, der Erdwinkel, Nov., Bes., Dol., Z.; Vsak zatrep si in tokava Domač "listek" nakopava, Levst. (Zb. sp.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.