zatóhel -tôhla in -tóhla -o [zatohəu̯] prid. (ọ́ ó, ọ́) 1. ki zaradi neprezračenosti, tople vlažnosti neprijetno učinkuje: zatohel hlev;
zatohla soba / zatohel vonj po plesni; pren. zatohli predvojni dnevi 2. zastar. zadahel: zatohla moka;
zatohlo vino zatôhlo in zatóhlo prisl.:
zatohlo vroče / v povedni rabi v prostoru je precej zatohlo; sam.: vonj po zatohlem
spáriti1 -im dov. (á ȃ) 1. zastar. zdušiti: spariti korenje, zelenjavo / spariti krompir 2. slabš. skuhati, speči: nekaj bo že sparila za večerjo spáriti se
1. postati neužiten, slab zaradi stanja na toplem, v vročini: pivo se je sparilo; na soncu se pokošena trava hitro spari
2. ekspr. zaradi zadrževanja v vročini priti v neugodno, slabo telesno stanje: na takem soncu se boš sparil; v tem prostoru se bo toliko ljudi sparilo
spárjen -a -o:
sparjena trava; ne pij sparjene vode
● v sobi je sparjen zrak zatohel
grôzen -zna -o prid., grôznejši (ȏ) 1. ki ima veliko grozo vzbujajočih lastnosti: videl je grozne prikazni;
grozna zver / grozen zločin / grozne besede; grozna kletev / ekspr. pravljica ne sme biti preveč grozna // ki prinaša veliko trpljenje, hude težave: grozna bolezen; čaka ga grozna kazen; grozna novica / to so bili grozni časi 2. ekspr. ki s svojim vedenjem, ravnanjem povzroča odpor, nenaklonjenost: to je grozen človek;
tvoji prijatelji so res grozni / ima grozen značaj / grozno čenčanje, vedenje / otroci so bili med vožnjo grozni zelo nemirni, nagajivi3. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: bil je v groznem strahu zanjo;
vozi z grozno hitrostjo;
godi se mu grozna krivica;
dela grozne napake / grozna globina, tema / grozen dež, veter 4. ekspr. zelo slab, nekvaliteten: imeli smo grozno hrano;
cesta je bila grozna / piše grozen jezik / tu notri je grozen zrak zelo zatohel, nečist; imamo grozno vreme zelo neugodno5. pog., ekspr. zelo grd, neprikupen: ima grozne čevlje;
grozna barva;
v tej obleki je grozna 6. nar. gorenjsko lep2,
čeden: bila je grozno dekle grôzno
1. prislov od grozen: grozno poje; grozno so ga pretepali; grozno je lep; grozno dolgo so ga čakali
2. nav. ekspr., v povedni rabi izraža veliko težavnost, mučnost česa: grozno je poslušati take neumnosti; kaj ni grozno, da noče priznati / grozno mu je bilo pri duši / pri njih je grozno imajo zelo neurejene razmere
3. v členkovni rabi izraža veliko čustveno prizadetost, grozo: grozno, mučili ga bodo; sam.: marsikaj groznega je doživel; preveč groznega je v teh zgodbah
kíselkast -a -o [kisəlkast in kisəu̯kast] prid. (ȋ) nekoliko kisel: kiselkast kruh / kvas ima kiselkast okus / iz odprte kleti je vel zatohel, kiselkast zrak / ekspr. odgovorila je s kiselkastim nasmehom kíselkasto prisl.:
kiselkasto se je nasmehnil
pŕhniti -em dov. (ŕ ȓ) 1. s silo izpustiti (kaj tekočega) iz ust, nosu, da nastane kratek, oster glas: konj prhne;
zaničljivo je prhnil in se obrnil stran / preh. prhniti komu slino v obraz 2. hitro, slišno zleteti: jata golobov prhne iz lin;
vrabci preplašeno prhnejo v grmovje / ekspr. milijon isker je prhnilo v zrak; pren. črna misel mu je prhnila skozi možgane; novica prhne v svet // ekspr. steči1, švigniti: zajec prhne iz detelje; otroci so prhnili na vse strani; gamsi so prhnili v ruševje; zasmejala se je in prhnila po stezi // ekspr. skočiti, planiti: prhnil je na konja in odjezdil; prhniti v vodo / prhniti pokonci 3. preh., ekspr. (s silo) vreči: prhniti si prgišče vode v obraz 4. zastar. zadeti se ob kaj: netopir prhne ob okno / zatohel zrak mu je prhnil v obraz 5. ekspr., v zvezi prhniti v krohot, smeh nenadoma glasno zasmejati se: vsi so prhnili v krohot;
dekleta so prhnila v smeh
● raketa prhne da kratek, šumeč glas; ekspr. mislili so, da bo prhnila vanj skočila proti njemu, ga napadla; ekspr. kadar si zaželi, lahko prhne v mesto gre, odide; ekspr. to se te ne tiče, je zaničljivo prhnila hitro rekla
zatôhlica in zatóhlica -e ž (ō; ọ̄)
knjiž. zatohlo ozračje: julijska zatohlica / v sobi je bila neprijetna zatohlica zatohel zrak
páhati -am nedov. (á ȃ) zastar. 1. prihajati, veti: skozi vrata paha zatohel zrak / neki čuden duh je pahal iz njega 2. plapolati, vihrati: v vetru so pahala bandera
votlínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na votlino: zatohel votlinski zrak / votlinske živali / votlinska bivališča; votlinsko svetišče
♦ fiz. votlinski resonator resonator za zvok ali elektromagnetno valovanje v obliki votline; teh. votlinsko tipalo tipalo za merjenje premera odprtin, vrtin; zool. votlinska gos raca selivka z rdečim kljunom in rdečimi nogami, Tadorna tadorna
tóhel tôhla in tóhla -o [tohəu̯] prid. (ọ́ ó, ọ́) star. zatohel: tohel zrak / tohla beznica
zadáhel -hla -o [zadahəu̯] prid. (á) 1. ki ima zadah: zadahel kruh 2. star. zatohel: na pomlad so ovce zapustile zadahlo stajo;
pren. zadahle razmere v domovini so mu preprečevale vrnitev
zadúhel -hla -o [zaduhəu̯] prid. (ú) star. zatohel: zaduhel zrak;
zaduhla pisarna zadúhlo prisl.:
zaduhlo vlažne globeli / v povedni rabi v sobi je zaduhlo