Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
zatóhel -tôhla in -tóhla -o [zatohəu̯] prid. (ọ́ ó, ọ́) 1. ki zaradi neprezračenosti, tople vlažnosti neprijetno učinkuje: zatohel hlev;
zatohla soba / zatohel vonj po plesni; pren. zatohli predvojni dnevi 2. zastar. zadahel: zatohla moka;
zatohlo vino zatôhlo in zatóhlo prisl.:
zatohlo vroče / v povedni rabi v prostoru je precej zatohlo; sam.: vonj po zatohlem
smrdéti -ím nedov. (ẹ́ í) 1. oddajati, dajati neprijeten vonj: pokvarjena hrana smrdi;
nekatere rastline zelo smrdijo;
smrdel je po znoju;
brezoseb. smrdelo je po zažganem, po žveplu;
smrdi kot dihur, kuga zelo, močno// ekspr. oddajati, dajati vonj sploh: vsaka stvar po svoje smrdi; brezoseb.: iz ust mu smrdi; v kuhinji je smrdelo po česnu in ribah 2. ekspr. imeti, kazati značilnosti česa: knjiga smrdi po pornografiji;
brezoseb. smrdi po vojni 3. z dajalnikom imeti, čutiti odpor do česa: cigarete ji ne smrdijo;
hrana mu smrdi / ekspr. delo, učenje mu smrdi / ekspr. vsa ta stvar mi nekam smrdi
● preg. riba pri glavi smrdi če je kaka skupnost, družba slaba, je treba krivdo iskati med vodilnimi, odgovornimi ljudmismrdèč -éča -e:
prišel je domov, smrdeč po vinu; smrdeča voda; smrdeče in zatohlo dvorišče
prevetríti -ím dov., prevétri in prevêtri; prevétril (ī í) 1. prezračiti: prevetriti klet, sobo / prevetriti obleko / šel je na zrak, da bi si prevetril možgane 2. ekspr. povzročiti, da se določeno neprimerno, neurejeno stanje spremeni: med nama bi bilo treba še marsikaj razjasniti in prevetriti;
prevetriti stare nazore;
prevetriti zatohlo literarno ozračje prevetrèn -êna -o:
dobro prevetrena dolina
vzdúšje -a s (ȗ) navadno s prilastkom 1. kar nastane zaradi ravnanja drugega z drugim, vedenja drugega do drugega: vzdušje je postalo napeto;
prijateljsko, zaupno vzdušje;
v takem vzdušju se ne da delati / delovno, ustvarjalno vzdušje / za boljše vzdušje je kupil steklenico šampanjca razpoloženje / vzdušje pesmi občutje// kar nastane zaradi nazorov, dogajanja na določenem področju: ugodno politično vzdušje; vzdušje predvolilne kampanje / film prikazuje vzdušje časa // kar nastane zaradi dogajanja, okoliščin: na ulicah je vladalo praznično vzdušje; pokvariti počitniško vzdušje; pričarati božično, novoletno vzdušje 2. zastar. zrak: vzdušje je precej zatohlo;
vlažno vzdušje
zatôhlica in zatóhlica -e ž (ō; ọ̄)
knjiž. zatohlo ozračje: julijska zatohlica / v sobi je bila neprijetna zatohlica zatohel zrak
Število zadetkov: 5