zatrèp -épa m (ȅ ẹ́) 1. grad. lesen trikoten vrh stene pod streho na ožji strani stavbe: hiše so obrnjene na cesto z zatrepi;
koničast zatrep / streha na zatrep dvokapna streha z zatrepoma na ožjih straneh stavbe2. geogr. zgornji, klinasto zaključen del gorske doline: priti v zatrep;
slap v zatrepu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
zádel -a [tudi zadeu̯] m (ȃ) nar. belokranjsko lesen trikoten vrh stene pod streho na ožji strani stavbe; zatrep: koničast zadel
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.