Slovar slovenskega knjižnega jezika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.

zaupljív -a -o prid., zaupljívejši (ī í) 
  1. 1. ki (rad) zaupa, verjame: po naravi zaupljiv človek / biti zaupljiv do sodelavcev
    // ki izraža, kaže zaupanje, vero: zaupljiv pogled; fant z zaupljivimi očmi
  2. 2. ki (rad) zaupa, pove kaj: do mene je zelo zaupljiv
  3. 3. ki izraža, kaže človeško bližino, neposrednost: zaupljiv in odkrit pogovor / ustvarjati zaupljivo vzdušje
  4. 4. redko zaupen: zaupljiv cilj / nalogo naj opravi skupina zaupljivih ljudi
pooblačíti se -ím se dov., poobláčil se (ī í) 
  1. 1. postati oblačen: nebo se je pooblačilo; brezoseb. spet se je pooblačilo, dež bo
  2. 2. ekspr. postati tak, da izraža neugodno, negativno razpoloženje: ob teh besedah se mu je obraz pooblačil
    ●     ekspr. prijateljsko ozračje med njima se je pooblačilo je postalo manj prijateljsko, manj zaupljivo
Število zadetkov: 2