amoníti -ov m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
amonoídi -ov m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
anténski mèč -ega mêča m
Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Bourdonova cév -e ceví ž
Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
brodník -a m (í) 1. kdor kaj prevaža z brodom: brodnik prepelje potnika na drugi breg // nekdaj kdor prevaža tovore po reki: brodniki so vozili žito po Savi 2. zastar. mornar: vihar je zagnal brodnike na otok
♦ zool. četveroškrgar s polžasto zavito lupino, Nautilus pompilius
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ektokóhlij -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
gastropódi -ov m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
hálja, f. weites Gewand, das Oberkleid, Mur., Cig., Jan., Dol.; Ogrne haljo do peta, Npes.-Vod. (Pes.); — telo je bilo zavito v dolgo črno haljo, Jurč.; pokrit sè svojo staro haljo leži, Vrt.; — das Kleid, ogr.-M.; = suknja: ženinu novo haljo kupiti, BlKr.-Let.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
haptofíti -ov m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
híša -e ž (í) 1. stavba, namenjena zlasti za bivanje ljudi: hiša stoji na samem, ob cesti;
graditi, obnavljati, zidati hišo;
gaz je vodila od hiše do hiše;
ustavil se je pred domačo hišo;
kamnita, lesena hiša;
kmečka, meščanska hiša;
nadstropna, pritlična hiša;
nova, velika hiša;
hiša z balkonom;
lastnik hiše / stanovanjska hiša / atrijska hiša pritlična, navadno enodružinska, z ograjenim dvoriščem; enodružinska ali enostanovanjska hiša; montažna hiša; pasivna hiša pri kateri se zaradi izkoriščanja naravnih virov energije ter posebnega načina gradnje za ogrevanje in hlajenje porabi zelo malo dodatne energije; počitniška hiša; vogalna, vrstna hiša / pogreb bo izpred hiše žalosti v osmrtnicah v kateri je umrli živel / garažna ali parkirna hiša večja stavba za parkiranje motornih vozil; mestna hiša sedež mestne uprave; knjiž. hiša božja cerkev; vznes. hiša pravice sodišče / ekspr. vsa hiša se je zbrala vsi prebivalci hiše
♦ arhit. alpska hiša; panonska hiša 2. družinska skupnost, družina: to hišo že dolgo poznam;
sosedova hiša je zelo gostoljubna;
ekspr. vedeli so, da je hiša partizanska da podpira partizane, sodeluje z njimi / pri hiši je pet otrok; pri tej hiši sta le dva za delo / sina je spodil od hiše od doma / z oslabljenim pomenom: kruh smo imeli pri hiši samo ob največjih praznikih; ekspr. daj mu že, kar hoče, da bo mir pri hiši // s prilastkom skupina ljudi, ki jih vežejo sorodstvene vezi; rodbina: to je že od nekdaj bogata, premožna hiša; izhaja iz meščanske, plemiške hiše; cesarska, kraljevska hiša; bibl. iz hiše Davidove 3. publ., s prilastkom podjetje ali ustanova, zlasti trgovska, kulturna: avtomobilska hiša Fiat;
časopisna, založniška hiša;
filmska hiša / avkcijska hiša podjetje, ustanova, ki se ukvarja z organizacijo dražb / gledališka hiša gledališče / Modna hiša v Ljubljani // poslopje tega podjetja ali te ustanove: v mestu gradijo veliko trgovsko hišo; obnovili so dramsko hišo 4. glavni stanovanjski prostor v kmečki hiši: hiša z veliko hrastovo mizo in lončeno pečjo;
vsa družina se je ob večerih zbrala v hiši / gornja hiša soba v nadstropju kmečke hiše; mala ali zadnja hiša manjša soba v kmečki hiši, navadno za spanje5. zunanje ogrodje nekaterih nižje razvitih živali, navadno spiralno zavito; hišica: polževa hiša
● ekspr. hiša nam še ne gori nad glavo ne mudi se nam še tako zelo; ekspr. otroci so postavili celo hišo na glavo v hiši, v stanovanju so povzročili velik nered; na starost je hodil od hiše do hiše beračil; odkar je gospodar, so k hiši dokupili že tretjo njivo h kmetiji, posestvu; prišla je praznih rok k hiši v zakon ni prinesla denarja, premoženja; prodajati po hišah ponujati blago v nakup neposredno stanovalcem; v svoji hiši bom že sam napravil red stvari, ki se tičejo mene ali moje družine, bom uredil sam; Bela hiša sedež predsednika Združenih držav Amerike v Washingtonu; javna hiša hiša, lokal, v katerem je za plačilo možno imeti spolne odnose; varna hiša ustanova na skrivnem mestu, v katero se kdo zateče pred zlorabo ali nasiljem v družini; ekspr. ne bom več prestopil praga te hiše ne bom več šel k tem ljudem; preg. žena podpira tri vogle hiše, mož pa enega glavno skrb za dom, družino ima žena
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
híšica -e ž (í) 1. manjšalnica od hiša 1: postaviti si hišico;
lesena, zidana hišica;
ekspr. zgradil si je čedno enonadstropno hišico / čuvajska hišica čuvajnica; pasja hišica; počitniška ali vikend hišica; ptičja hišica zabojček, prirejen za gnezdenje ptic; krmilnica za ptice; vremenska hišica manjši pokrit prostor, v katerem so meteorološke priprave; hišici podobna priprava s figuricama moškega in ženske za napovedovanje vremena; vrtna hišica senčnica, uta
♦ navt. hišica pokrit prostor na krovu ladje; kompasna, skladiščna hišica; ptt kabelska hišica zaprt prostor, v katerem se na podzemni ali podvodni kabel priključi nadzemni vod2. nar. manjša soba v kmečki hiši, navadno za spanje: stari oče se je preselil iz hiše v hišico 3. zunanje ogrodje nekaterih nižje razvitih živali, navadno spiralno zavito: polževa hišica;
hišica foraminifer
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
híšica -e
ž
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
kaméleon kaméleona in kameleón kameleóna samostalnik moškega spola [kaméleọn] in [kameleón] 1. kuščar z velikimi vrtljivimi očmi in dolgim iztegljivim jezikom za lov na žuželke, ki lahko spreminja barvo kože, da se zliva z okolico; primerjaj lat. Chamaeleonidae
2. ekspresivno žival, ki lahko spreminja barvo, da se zliva z okolico
3. ekspresivno kdor pri opravljanju nalog ali doseganju ciljev hitro spreminja, prilagaja svoje lastnosti, način delovanja
FRAZEOLOGIJA: spreminjati barve kot kameleon ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Chamäleon in lat. chamaeleōn iz gr. khamailéōn iz khamaí ‛na zemlji, na tleh’ + léōn ‛lev’, prvotno torej ‛pritlikav lev’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
lupína2 -e ž (í) 1. mehek, sočen ovoj sadov, plodov: odstraniti banani, jabolku, krompirju, pomaranči lupino;
sadje z debelo, tanko lupino / zelena orehova lupina; bodičasta lupina kostanja, žira ježica / pospravil je jabolčne lupine olupke2. trd, suh ovoj sadov, plodov: streti, zdrobiti lupino;
izluščiti jedrce iz lupine;
valovi so premetavali ladjo kakor orehovo lupino / lešnikova, orehova lupina; pren., ekspr. za njegovo trdo lupino se skriva dobro srce 3. ovoj jajca, navadno trd, apnenčast: natreti, razbiti lupino;
pišče je prekljuvalo tanko lupino / jajčna lupina; mehka kožnata lupina kačjega jajca 4. zunanje ogrodje nekaterih nižje razvitih živali: školjka odpre, zapre lupino;
lupina je gladka, rebrasta / lupina morskega ježka // zunanje ogrodje nekaterih nižje razvitih živali, navadno spiralno zavito; hišica: polževa lupina 5. zunanji del kakega predmeta, zlasti okroglega: lupine granat / od čolna je ostala samo lupina / ekspr. stali so v lupini velikanske dvorane // ekspr. (majhen) čoln, (majhna) ladja: vse tri lupine so se v viharju s tovorom in ljudmi potopile 6. ekspr. kar je za kaj nepomembno: pomembno je jedro, ne lupina;
njegova prijaznost je samo lupina / knjiž., z oslabljenim pomenom: lupina njegovega slabotnega telesa skriva bogato dušo; lupina videza obdaja resnico
● ekspr. počasi je zlezel iz svoje lupine postal dejaven, sproščen; ekspr. če te mika jedro, zgrizi lupino če hočeš stvar popolnoma spoznati, se moraš potruditi
♦ arhit. lupina neravna, navadno izbočena tanka plošča, ki pokriva prostore večjih razsežnosti; bot. semenska lupina tanek ovoj semena; um. lupina stene, stropi, ki obdajajo in oblikujejo prostor
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
meglà -è in mègla -e [məgla] ž, rod. mn. mègel stil. meglá (ȁ ȅ; ə̀) 1. v ozračju nizko nad zemljo zgoščeni vodni hlapi, ki povzročajo slabo vidljivost: megla se dviga, nastopi, se spušča;
megla se gosti, se razkadi;
po kotlinah leži megla;
iz megle rosi;
bela, siva megla;
gosta, redka megla;
jesenska, jutranja megla;
ekspr.: po dolini se valijo, vlečejo megle;
nad vodo visi megla;
veter razganja meglo;
debela megla gosta;
gore so zavite v meglo / jutri bo megla megleno / pri označevanju krajevnosti ali časovnosti: ob megli je vidljivost slaba; zaiti v megli // ekspr., s prilastkom velika količina, množina delcev česa v ozračju, ki povzroča slabo vidljivost: snežna megla; megla prahu; megla škropiva 2. ekspr. nejasnost, nedoločenost, negotovost: pregnati meglo iz duše;
zdaj tava v megli in mraku;
njegova umetnost se potaplja v abstraktne megle / z oslabljenim pomenom: razpršiti megle predsodkov; prihodnost je zavita v meglo negotovosti; zdrsnil je v meglo nezavesti
● ekspr. megla se mi dela pred očmi zaradi slabosti, bolezni se mi zdi, da vidim pred očmi meglo; ekspr. če je malo več pil, mu je razum ovila megla ni mogel več logično misliti, trezno presojati; ekspr. to obdobje zgodovine je še zavito v meglo je še neraziskano, nejasno; kaj se vlečeš kot megla počasi, leno hodiš; spominjam se tega kakor v megli nejasno; od razburjenja je videl vse (kot) v megli nejasno, nerazločno
♦ meteor. inverzna megla ki nastane v kotlinah in dolinah ob toplotnem obratu; nizka megla ki leži neposredno nad zemeljsko površino; visoka megla ki se dviga v višje zračne plasti; navt. rog za meglo priprava, s katero daje jadrnica v megli zvočne signale; voj. umetna megla s kemičnimi sredstvi narejena, povzročena megla za maskiranje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
meglà Frazemi s sestavino meglà:
bíti kàkor v meglì,
bíti zavít v meglò,
počásen kot meglà brez vétra,
spómniti se kóga/čésa kot v meglì,
vídeti kóga/kàj kàkor v meglì,
vídeti kóga/kàj kot v meglì,
vláčiti se kot meglà,
vláčiti se kot meglà brez vétra,
vléči se kot meglà
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
mréžen -žna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na mrežo: taborišče je bilo obdano z visoko mrežno ograjo / velikost mrežnih zank; mrežna okenca / mrežna vrata mrežasta vrata
♦ agr. mrežna brana brana iz gibljivih členkov za odstranjevanje plevela; ekon. mrežno načrtovanje nauk o načrtovanju velikih del; elektr. mrežna prednapetost napetost med prvo mrežico in katodo elektronke; gastr. mrežna pečenka meso s svinjskega hrbta z dišavami, zavito v (tkivno) mrežico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
navíhati -am dov. (í) 1. narediti, da je kaj nekoliko zvito, zavito: navihati (si) brke 2. zastar. prevarati, ukaniti: spoznal je, da ga je spet navihala navíhan -a -o
1. deležnik od navihati: navihani brki
2. ekspr. ki zna z domiselnostjo, hudomušnostjo presenetiti, prevarati, navadno v nepomembni stvari: živahen in navihan otrok; videti je neumen in neroden, v resnici pa je zelo navihan / dekle z navihanimi očmi; prisl.: navihano pogledovati, se smejati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
navtilídi -ov m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
odvíjati -am nedov. (í) 1. z vrtenjem v določeno smera) odstranjevati: odvijati pokrovčke;
odvijati s ključem / odvijati steklenico / odvijati vijake izvijatib) delati, da kaj preneha pritiskati kaj, biti trdno nameščeno: odvijati in privijati matice;
odvijal je žarnice, da niso mogli ponoči brati / odvijati preše // z vrtenjem dajati del priprave v tak položaj, da ima kaj prosto pot: kar naprej odvija pipo in toči vodo 2. delati, da kaj preneha bitia) zavito: odvijati pošiljke;
počasi je odvijal zavitek b) ovito: odvijati obvezo;
odvijati papir c) navito: odvijati volno, vrvico / odvijati klobčič 3. nar. koroško odkimavati: ob njegovih besedah je odvijal z glavo
● knjiž. filmsko zgodbo je odvijal, kakor se je je spominjal junak razpletal; zastar. noče mu pomagati, celo odvija mu ga ovira, mu nagaja; ekspr. klobčič se je končno začel odvijati potek dogodka je postajal jasen, znanodvíjati se publ.
potekati: delo se v redu odvija / promet se odvija v tej smeri / dogodki se hitro odvijajo hitro nastopajo drug za drugim / z oslabljenim pomenom: med reprezentancama se odvija ogorčen boj reprezentanci se ogorčeno borita; spopad se odvija po vsej dolžini fronte spopadajo se
● knjiž. čas se hitro odvija teče, mineva
odvijajóč -a -e:
odvijajoč volno je pela; odvijajoča se nit; hitro odvijajoče se dejanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
odvíjati -am
nedov.1.
kaj delati, da kaj preneha biti zavito 2.
kaj delati, da kaj preneha biti navito
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
odvijati ► ȯdˈviːjat -an nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
odvíti -víjem dov. (í) 1. z vrtenjem v določeno smera) odstraniti: odviti matico;
odviti pokrovček;
odviti žarnico;
odviti s ključem, z roko / odviti steklenico / odviti kolo pri avtomobilu sneti ga z odstranitvijo matic, ki ga pritrjujejo; odviti tirnice
♦ voj. odviti bombo odstraniti ji pokrovček nad vžigalnikomb) narediti, da kaj preneha pritiskati kaj, biti trdno nameščeno: odviti vreteno pri preši;
odviti varovalke;
odviti in priviti / odviti za en obrat // z vrtenjem dati del priprave v tak položaj, da ima kaj prosto pot: odvil je pipo in voda je silovito pritekla; odviti ventil 2. narediti, da kaj preneha bitia) zavito: odviti bonbon, paket;
počasi je odvila darilo / odviti šolske knjige b) ovito: odviti obvezo;
odviti papir;
odviti šal / nalahno je odvil bratovo roko, ki ga je objemala v spanju odmaknil / zjutraj si je boleče noge povila, zvečer pa odvila c) navito: odviti nit, sukanec / odviti klobčič č) zvito: odviti listek;
list se odvije / odviti kito 3. nar. koroško odkimati: Dva kupca sta se medtem zanimala za naš par. Eden je samo pobrcal s palico po stegnih in nato odvil z glavo ter brez besede izginil (Prežihov) odvíti se knjiž.
zaviti v drugo smer: cesta najprej zavije na levo, nato pa se odvije na desno
● knjiž. vse skupaj se je odvilo v nekaj minutah zgodilo
odvít -a -o:
odvita žarnica; bomba je odvita
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
odvíti -víjem
dov.1.
kaj z vrtenjem dati del priprave v tak položaj, da ima kaj prosto pot 2.
kaj narediti, da kaj preneha biti zavito 3.
kaj narediti, da kaj preneha biti ovito 4.
kaj narediti, da kaj preneha biti navito 5.
kaj narediti, da kaj preneha biti zvito
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
odviti ► ˈoːdvit ȯdˈviːjen dov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ovòj -ôja m (ȍ ó) 1. kar je, se daje okrog česa, navadno da varuje, ščiti: sneti ovoj s časopisa;
celofanski ovoj;
ovoj iz svilenega papirja / s police je vzel v ovoj zavito preprogo; pren., knjiž. ovoj megle, somraka 2. tanka plast tkiva, ki kaj obdaja, zlasti seme: ovoj semena / ovoj sviloprejke; pren., knjiž. do takrat smo živeli zaviti v ovoj 3. ekspr. paket, zavoj: pod pazduho je držal velik ovoj 4. knjiž. kuverta, ovojnica: zalepiti ovoj / iz žepa vzame pisemski ovoj z denarjem
● zastar. ogrnila si je ovoj okrog ramen ogrinjalo, ogrinjalko; knjiž. mavčni ovoj mavčni povoj
♦ elektr. ovoj osnovni del navitja; fiz., kem. elektronski ovoj skupek vseh elektronov, ki obdajajo atomsko jedro
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
pečénka -e ž (ẹ́) 1. jed iz pečenega mesa: jesti, pripraviti pečenko;
ekspr. mastiti se s pečenko;
okusna pečenka / mrzla pečenka; svinjska, telečja pečenka 2. v zvezi pljučna pečenka goveje meso s hrbtnega dela ob ledvicah, gastr. goveji file:
● rib. žarg. pečenka podust
♦ gastr. ledvična pečenka meso s spodnjega dela telečjega hrbta z delom ledvice; jed iz tega mesa; mrežna pečenka meso s svinjskega hrbta z dišavami, zavito v (tkivno) mrežico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
pès psà samostalnik moškega spola [pə̀s] 1. domača žival z ostrimi zobmi, ki laja in se goji za družbo, varovanje lastnine, lov
2. znamenje kitajskega horoskopa med petelinom in prašičem
STALNE ZVEZE: beli morski pes, bernski planšarski pes, grenlandski pes, hijenski pes, kitajski goli pes, leteči pes, mehiški goli pes, morski pes, morski pes orjak, orjaški morski pes, ovčarski pes, pastirski pes, perujski goli pes, portugalski vodni pes, prerijski pes, sinji morski pes, sivi grebenski morski pes, švicarski planšarski pes, tigrasti morski pes, veliki beli morski pes, veliki švicarski planšarski pes FRAZEOLOGIJA: biti na psu, brezzobi pes, čakati (na koga, na kaj) kot pes na kost, garjav pes, gledati se kot pes in mačka, kdo, kaj ni vreden, da bi koga, kaj pes poscal, kot pes, kot pes na povodcu, kot pretepen pes, kot psa, kot stekel pes, lagati kot pes, lajati kot pes, pes čuvaj, pokazati, kam pes taco moli, priti na psa, ravnati s kom kot s psom, spraviti koga, kaj na psa, še pes ne povoha koga, vedeti, kam pes taco moli, zelen pes, zvest kot pes, živeti kot pes, Kakršen gospodar, takšen pes., Pes, ki laja, ne grize., Pes ima kosmata ušesa., Pes je človekov najboljši prijatelj., Psi lajajo, karavana gre dalje., Starega psa ne moreš naučiti novih trikov., Še pes ima rad mir pri jedi., Vsak izgovor je dober, pa če ga pes na repu prinese., V španoviji še pes crkne. ETIMOLOGIJA: = stcslov. pьsъ, hrv., srb. pȁs, rus. pës, češ. pes < pslov. *pьsъ iz ide. *pik'ó-, tako kot stind. piśá- ‛neka lisasta žival’ iz ide. korena *pei̯k'- ‛rezljati, risati, označevati’, glej ↑pisati, prvotno torej ‛lisasta žival, lisko, piko’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
pôlži -ev m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
potíca -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
preokvírjanje samostalnik srednjega spola1. spreminjanje, navadno na bolje, pogleda, pristopa, metodike, ki kaj opredeljuje, omejuje
2. nameščanje slike v nov okvir
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
pridíh -a m (ȋ) knjiž. 1. rahel vonj česa: vonj vrtnic se je mešal s pridihom cigaretnega dima;
mrzel zrak s pridihom smrek in jelk 2. s prilastkom majhna stopnja: preproge dajejo prostoru pridih razkošja / pripovedovati s pridihom ironije nekoliko ironično / z oslabljenim pomenom vse je zavito v pridih brezupnosti // rahla čustvena obarvanost: njegove besede so imele sovražen pridih; pridih žalosti
● knjiž. ti scenski predmeti ustvarjajo pridih resničnosti videz
♦ jezikosl. izgovor zapornikov z močnim izdihom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
primorska gebanica [primọ̑rska gẹ̄banica]
(gebanica primorska, primorska gibanica, premorska gebanica, premorska gibanica) samostalniška zveza ženskega spolaneko pecivo, zavito v (smokvine) liste
PRIMERJAJ: gebanica
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
razmotati ► rezˈmoːtat -ˈmȯtan dov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
razmotavati ► rezmȯˈtaːvat -an nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
razvíjati -am nedov. (í) 1. delati, da kaj preneha bitia) zavito: razvijati knjige;
ovoj je previdno razvijal b) navito: razvijati žico s koluta / razvijati klobčič c) zvito: razvijati lepak, zastavo 2. spreminjati, navadno v popolnejšo, bolj dovršeno obliko: razvijati gospodarstvo, šolstvo;
razvijati knjižni jezik;
znanost se hitro razvija;
gospodarsko, kulturno se razvijati / publ. razvijati muzejsko zbirko dopolnjevati / razvijati osebnost; načrtno razvijati otrokove sposobnosti / model, stroj razvijajo dalje izpopolnjujejo / razvijati nov tehnološki postopek // delati, da kaj začne obstajati v veliki meri in se čim bolj uveljavi: razvijati dejavnost društva / razvijati narodno zavest 3. povezano pojasnjevati, prikazovati kaj v popolnejši, natančnejši obliki: svoje misli logično razvija / razprava razvija in utemeljuje vsebino uvodnega poglavja 4. z rastjo dosegati nastanek česa: ta drevesa razvijajo močne korenine;
razvijati seme / rastlina razvija cvete skozi vse leto cvete5. fot. osvetljen film ali fotografski papir obdelovati s kemikalijami in tako posnetek delati viden: razvijati film, rentgenske plošče;
razvijati z razvijalcem razvíjati se
1. postopno se spreminjati, navadno v popolnejšo, bolj dovršeno obliko: organizmi se razvijajo / njegov nazor se razvija / mesto se vedno bolj razvija / dežela se razvija v industrijsko državo
// prehajati z nižje stopnje na višjo glede na količino, intenzivnost: bolezen se je hitro razvijala / prijateljski odnosi med državama se zadovoljivo razvijajo
2. postajati večji, močnejši, zrelejši: dekle se hitro, lepo razvija; zgodaj se je nehal razvijati
// dobivati dokončno podobo: otrok se dobro razvija; telesno in duševno se še razvija / fant se razvija v moža / mladiči se razvijajo nekaj tednov; te živali se razvijajo v vodi / zobovje se mu nepravilno razvija raste
3. s prislovnim določilom začenjati obstajati kot rezultat določenega procesa, dogajanja: pri tem procesu se razvijajo plini; prevleka, ki se razvija na površini sira; na poškodovanem mestu se je začelo razvijati novo tkivo / kosti se razvijajo iz hrustanca
♦ meteor. nad Atlantikom se razvija območje visokega zračnega pritiska
4. z oslabljenim pomenom izraža nastopanje dejanja, kot ga določa samostalnik: začel se je razvijati živahen pogovor / zabava se je razvijala v veseljačenje
● publ. novi delavec se dobro razvija se dobro prilagaja delu; publ. na tej podlagi se razvija pedagoško delo poteka, iz tega izhaja; njun spor se razvija v resen problem postaja pereč; kako se stvari razvijajo potekajo; kakšno je sedanje stanje
razvijajóč -a -e:
razvijajoči se delavski razred; normalno razvijajoč se značaj; razvijajoče se pare so strupene; iz kalčka razvijajoča se rastlina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
razvijati [razvíjati razvíjam]
nedovršni glagolrazvijati, tj. delati, da kaj preneha biti zavito, navito
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
razvijati ► rezˈviːjat -an nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
razvíti -víjem dov. (í) 1. narediti, da kaj preneha bitia) zavito: razviti knjigo, paket;
razviti v papir zavit kruh b) navito: razvil je dva metra žice s koluta;
sukanec se je razvil c) zvito: razviti lepak, trak;
otroci so razvili zastavice in mahali z njimi / razviti jadra / razviti prejo 2. spremeniti, navadno v popolnejšo, bolj dovršeno obliko: razviti gospodarstvo, znanost;
to vrsto slikarstva so visoko razvili;
jezik se je v zadnjem stoletju zelo razvil;
gospodarsko, kulturno se razviti / umetnik je razvil svoj stil / razviti osebnost; razvila je vse svoje sposobnosti / model, stroj so še razvili izpopolnili / razviti moderen tehnološki postopek // narediti, da kaj začne obstajati v veliki meri in se čim bolj uveljavi: razviti društveno dejavnost; razvili so močno propagando 3. povezano pojasniti, prikazati kaj v popolnejši, natančnejši obliki: v knjigi je svoje misli, teze logično razvil;
na kongresu so razvili svoj program 4. z rastjo doseči nastanek česa: solata razvije cvet, seme;
ta rastlina razvije močne korenine 5. fot. osvetljen film ali fotografski papir obdelati s kemikalijami in tako posnetek narediti viden: razviti film, rentgenske plošče;
vseh slik še ni razvil
● publ. ta avtomobil razvije veliko hitrost doseže; društvo je tedaj tudi razvilo prapor dobilo, prevzelo; ekspr. ladja je pravkar razvila jadra odplula; na novo odkritem otoku so razvili svojo zastavo v znamenje svoje navzočnosti, oblasti na otoku so izobesili, namestili svojo zastavo
♦ mat. razviti funkcijo v vrsto zapisati funkcijo v obliki vrste; šah. razviti figure postaviti jih z osnovnih polj na polja proti središču šahovnicerazvíti se
1. postopno se spremeniti, navadno v popolnejšo, bolj dovršeno obliko: pri sesalcih so se možgani zelo razvili; nekateri organi se bolj razvijejo kot drugi / naselje se je razvilo v močno trgovsko mesto
// preiti z nižje stopnje na višjo glede na količino, intenzivnost: bolezen se je hitro razvila / prijateljski odnosi med državama so se razvili in okrepili
2. postati večji, močnejši, zrelejši: dekleti sta se lepo razvili; v tem letu se je precej razvil
// dobiti dokončno podobo: hitro, zgodaj se je razvila / fant se je razvil v moža / čas, v katerem se rastlina, žival razvije / ob skrbni negi se je mladič le razvil zrastel, dorastel
3. s prislovnim določilom začeti obstajati kot rezultat določenega procesa, dogajanja: na poškodovanem mestu se je razvilo novo tkivo; na površini sira se razvije prevleka / dvojčka se lahko razvijeta iz enega jajčeca; iz bube se razvije metulj / ta mesta so se razvila v srednjem veku / slovanski jeziki so se razvili iz istega jezika / iz njega se bo razvil dober igralec, športnik / publ. ob eksploziji se razvije visoka temperatura se sprosti, nastane
4. z oslabljenim pomenom izraža začetek dejanja, kot ga določa samostalnik: razvila se je zelo živahna razprava; pogovor se ni mogel prav razviti / zabava se je razvila v bučno razgrajanje
5. voj. prerazporediti se iz strnjene skupine v razpotegnjeno, navadno po širini: četa se je razvila po obronku gozda; razviti se v dolgo kolono / razviti se v strelce
● ni mogel verjeti, da so se stvari tako razvile da se je zgodilo tako, kot se je
razvít -a -o:
razviti diapozitivi; takrat jezik še ni bil dovolj razvit; zavoj je ostal razvit na mizi; gospodarsko, industrijsko, kulturno razvite države; tehnično visoko razvita družba; spolno razvita samica; razvita tehnologija; bila je zelo razvita; nižje razvita bitja; pravilno razvito zobovje; telesno, umsko razvit
♦ ekon. razvita država država z visokim narodnim dohodkom; mat. razvita oblika funkcije oblika, zapis funkcije, v katerem je odvisna spremenljivka sama na eni strani enačbe; sam.: prepad med razvitimi in nerazvitimi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
razviti ► ˈreːzvit rezˈviːjen dov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
róg -a stil. -á m, daj., mest. ed. rôgu in rógu; mn. rogôvi stil. rógi, tož. mn. rogôve stil. rogé stil. róge, mest. mn. tudi rogéh, or. mn. tudi rogmí; im., tož. dv. rogôva tudi rogá stil. róga; tož. mn. v prislovni predložni zvezi tudi róge (ọ̑) 1. roževinast ali koščen izrastek na glavi nekaterih živali: žival ima, odvrže rogove;
kozel je nastavljal rogove in se pripravljal na trk;
krava ga je sunila z rogom;
gamsov, volovski rog;
poln, votel rog;
raven, zavit rog;
konica roga;
čevlji so trdi kakor rog;
bila je tema kakor v rogu zelo;
fant je zvit kot kozji, ovnov rog zelo / bik ga je nabodel, nasadil na rogove // ta izrastek ali temu podobna priprava kot posoda: napolniti rog z medico / pivski rog; rog za smodnik; kip boginje z rogom izobilja s sadjem in cvetjem napolnjenim rogom kot simbolom izobilja, bogastva// temu podobna zvočna signalna priprava: rog doni, ekspr. poje; trobiti na rog, v rog; zamolkel glas roga / pastir si je naredil rog iz lubja / slišati rog glas roga / bojni rog; lovski rog; poštni rog nekdaj priprava, s katero voznik poštne kočije naznani prihod pošte// kar je temu podobno sploh: rogova polmeseca / zastar. peči rogove rogljiče; ekspr. himalajski rogovi zelo koničasti vrhovi; ekspr. peljati kolo za rogove za balanco2. glasb. trobilo s srednje ležečim tonskim obsegom: igrati rog / angleški rog; krilni rog krilovka; lovski rog nekdaj kovinski glasbeni instrument s krožno zavito cevjo brez ventilov
● ekspr. na čelu ima rog od udarca buško; ekspr. že spet kaže roge se upira; se napihuje, postavlja; ekspr. žena mu je nasadila, nataknila roge imela je spolni odnos, spolne odnose z drugimi moškimi; ekspr. on nosi roge njegova žena ima spolna razmerja, spolne odnose z drugimi moškimi; slabš. odbiti roge komu doseči, da je bolj miren, manj zahteven; ekspr. polž pokaže roge tipalnice; ekspr. v isti rog trobiti s kom mu v vsem pritrjevati; ekspr. ugnal ga je v kozji rog premagal, bil boljši kot on; zgrabiti bika za roge odločno se lotiti težkega, zahtevnega dela; publ. afriški rog Somalija in del Etiopije; nar. koruzni rogi storži; rog kopita roževina
♦ anat. rog sivine vsak od štirih podaljšanih delov sivine; navt. rog za meglo priprava, s katero daje jadrnica v megli zvočne signale
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
rótvajler rótvajlerja; tudi rottweiler samostalnik moškega spola [rótvajler] zelo velik kratkodlak pes črne barve s simetričnimi rdeče rjavimi lisami, s krepkim telesom in povešenimi uhlji
ETIMOLOGIJA: ↑rottweiler
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
saksofón -a m (ọ̑) pihalni instrument s pipi podobno zavito cevjo: igra saksofon
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
sȃrma -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
svédrast -a -o prid. (ẹ́) podoben svedru: svedrasti ostružki;
svedrasti zvitki papirja;
miza s svedrastimi nogami / ekspr. svedrast pogled vrtajoč, vprašujoč
♦ biol. svedraste bakterije spiralaste bakterijesvédrasto prisl.:
svedrasto zavito rogovje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
svédrasto primer. prisl. (ẹ́) ~ zavito rogovje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
tančíca -e ž (í) zelo tanka in redka tkanina: kupiti tri metre tančice;
rokavi iz tančice / ekspr. obleči se v tančice oblačila iz tančice// kos take tkanine, ki se uporablja zlasti za zakrivanje obraza: nositi tančico; spustiti tančico čez obraz; klobuk s tančico / poročna, žalna tančica // ekspr., s prilastkom kar je po prozornosti podobno tančici: tančica dima, megle; škrlatne tančice večerne zarje / pokrajino je prekrivala tančica snega tanka plast; pren. vse je bilo zavito v tančico skrivnosti
● ekspr. odgrinjati tančico s česa razkrivati kaj; knjiž. ugotavljati stilne tančice besedila odtenke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
temà2 -è in tèma -e [təma] ž, rod. mn. tèm (ȁ ȅ; ə̀) 1. stanje ozračja, ko je odsotna svetloba: nastala je tema;
oči so se privadile teme, na temo;
pesn. črna tema;
ekspr. egiptovska tema popolna;
gosta tema;
tema v sobi;
svetloba in tema / tema se dela temni se; knjiž. tema lega po dolinah; ekspr. na poti jih je ujela tema; ekspr. bliski parajo temo; knjiž. mrak se gosti v temo; ekspr. trd(n)a tema / tema noči, sobe / pri označevanju krajevnosti ali časovnosti: pokazati se iz teme; oditi v temo; tipati po temi; sedeti v temi; oditi pred temo / v povedni rabi: bila je še tema; zelo tema je; tema je kakor v rogu; ekspr.: tema je, da bi jo lahko otipal, rezal; taka tema je, da ne vidiš prst pred nosom; pren. iz teme preteklosti vstaja podoba davnih časov 2. knjiž. duševno stanje nerazsodnosti, obupa: tema se zgrinja nad dušo;
tema duha / tema obupa, zmedenosti / v njegovih mislih je tema 3. knjiž. stanje, ko se preprečuje svoboda, napredek, kritično mišljenje: ljudstvo se upira nasilju in temi / kulturna tema; tema neznanja 4. zastar., v prislovni rabi izraža veliko količino: na jezeru je tema divjih gosi;
kupcev je bilo tema
● ekspr. toliko jih je, da se tema dela od njih zelo veliko jih je; ekspr. tema se mi dela pred očmi zaradi slabosti, razburjenja se mi zdi, da nič ne vidim; ekspr. lačen sem, da se mi tema dela pred očmi zelo lačen; ekspr. znanstveniki so glede tega pojava dolgo tavali v temi v nevednosti, neznanju; ekspr. to obdobje je še zavito v temo je še nepoznano, neraziskano
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
temà -è in tèma -e [tə] ž, pojm., rod. mn. tèm (ȁ ȅ; ə̀) ~ se dela, je nastala; sedeti v ~i; poud.: trd(n)a ~ |popolna|; ~ obupa |brezizhodno občutje|; ~ se mu dela pred očmi |Ima občutek, da nič ne vidi|; To vprašanje je še zavito v ~o |je nepoznano, neraziskano|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
víle vȋl ž mn.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
zár -a m (ȃ) v muslimanskem okolju dolgo, široko vrhnje oblačilo muslimank z ogrinjalom za glavo: dekle, zavito v zar
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
zavit pridevnikPRIMERJAJ: zavito
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
zavit deležnikPRIMERJAJ: zavito, zaviti
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
zavítek -tka m (ȋ) 1. določena večja količina navadno istovrstnih predmetov v ovoju, škatli: kupiti zavitek cigaret, prepečenca;
kilogramski zavitek / pojesti pol zavitka piškotov / pošiljati zavitke po pošti pakete, zavoje2. knjiž. ovoj, ovitek: zavitek se je raztrgal;
sneti zavitek;
dati knjigo v zavitek / pisemski zavitek kuverta, ovojnica3. pecivo iz vlečenega testa z različnimi nadevi: jesti, speči zavitek;
testo za zavitek / jabolčni, sirov zavitek / mesni zavitek mesni zvitek4. kar je zavito: zavitek črnih las / črke krasijo vijuge in zavitki / zviti plakat v zavitek zvitek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
zavíti -víjem dov. (í) 1. spremeniti smer svojegaa) gibanja: avtomobil, letalo, pešec nenadoma zavije;
zaviti na križišču / zaviti okrog vogala b) poteka: cesta, reka večkrat zavije // s prislovnim določilom s spremembo svojega gibanja iti, se premakniti kam: avtobus zavije proti mestu; zaviti na kolovoz, v pristanišče; zaviti na levo, v levo / zaviti vstran; pren., ekspr. zaviti na kriva pota // s prislovnim določilom s spremembo svojega poteka iti, se usmeriti kam: hodnik zavije na levo; železnica zavije v predor 2. ekspr., s prislovnim določilom spremeniti smer svojega gibanja z namenom priti vmes kam drugam: namesto da bi šel domov, je zavil k prijateljici, v gostilno / zaviti na klepet 3. narediti, povzročiti, da kaj v loku, krogu spremeni smer poteka: nekoliko zaviti cev;
pes zavije rep / porogljivo zaviti usta / zaviti vrv okrog stebra / zaviti komu roko na enem koncu mu jo premakniti okrog vzdolžne osi4. zaradi zaščite, zakritja dati kaj v kaj ploščatega, upogljivega tako, da je s tem obdano: zaviti blago, prašek;
zaviti v celofan, papir / preden je začel brati, je knjigo zavil / zaviti otroka v odejo; zaviti se v rjuho / ekspr. zaviti se v plašč // zaradi zaščite, zakritja tesno kaj obdati s čim ploščatim, upogljivim: zaviti rano s povojem; zaviti si glavo s šalom 5. ekspr., v zvezi z v povzročiti, da pride kaj v stanje, ki zmanjšuje, preprečuje vidljivost: nevihta je zavila mesto v temo;
kolona se je zavila v oblak prahu 6. oglasiti se z močnim, zateglim, neenakomerno visokim glasom: pes je zavil, ko je zaslišal korake // ekspr. dati zavijanju podobne glasove: sirene so predirljivo zavile / preh. sirena zavije alarmni znak 7. ekspr. povedati, izgovoriti besede, stavke z zateglimi, navadno narečnimi glasovnimi posebnostmi, značilnostmi: poskusil je zaviti po bohinjsko, štajersko / preh. izgovoril je besedo tako, kot jo zavijejo na Krasu 8. brezoseb. dobiti sunkovite bolečine, navadno v trebuhu: nenadoma ga je zavilo po trebuhu, v trebuhu
● ekspr. avtor je v članku svojo misel tako zavil, da je ni bilo mogoče razumeti prikrito, nepregledno izrazil; ekspr. zaviti kokoši vrat zadušiti, ubiti jo; ekspr. zaviti nasprotniku vrat ubiti, uničiti, premagati ga; ekspr. če prideš prepozno, ti zavijem vrat izraža grožnjo; ekspr. zaviti nevesto v svilo obleči jo v svilena oblačilazavíti se ekspr., z oslabljenim pomenom
izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: vas se je zavila v mir / sedel je v kot in se zavil v molk; zavila se je v globoko žalost
zavít -a -o:
kozel z zavitimi rogovi; polžasto, svedrasto zavit; zavit v desno; stopati po zavitih stopnicah; zavito izražanje, vprašanje; v povoščen papir zavito pecivo
● zaviti oklepaj oklepaj iz dveh na sredi koničasto navzven izbočenih ter spodaj in zgoraj navznoter ukrivljenih črtic; ekspr. ime darovalca je ostalo zavito v skrivnost, temo je ostalo skrito, neznano; ekspr. zavita pota življenja neravna, zapletena
♦ gozd. zavita rast debla pojav, da lesna vlakna ne potekajo vzporedno z daljšo osjo debla; prisl.: zavito odgovarjati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
zavíti 1., -víjem, vb. pf. 1) einwickeln, einmachen, einhüllen; z. kaj v papir; otroka v cunje z.; z. se v kožuh; gosenica se zavije v mešiček; kraj je v meglo zavit, Slovan; — 2) verdrehen: z. oči, Cig.; zavit les, windgedrehtes Holz, Cig.; vrat ptiču z., dem Vogel den Hals umdrehen; (pren.) to mu je vrat zavilo, das hat ihn zum Falle gebracht; verwickeln, Cig.; nit se je zavila, der Faden hat sich verschlungen, Cig.; — eine Windung machen; z. (jo) kam, irgendwohin einbiegen, umlenken; z. od pota; z. h komu; z. proti svojemu domu, Jurč.; — krümmen, Cig.; z. se, eine Krümmung machen: pot se tam zavije na desno; — Poslušaj ga, kako jo on zavije! (welche Redewendung er gebraucht), Preš.; — zavit, gewunden, spiral; zavita črta, die Bogenlinie, Cig.; zavita pot, der Krummweg, M.; z. toplomer, das Spiralthermometer, Cig. (T.); verschroben, Cig.; les, če ima zavite letine (imre), se ne da klati, C.; — geschraubt (fig.); zavito izrecilo, eine gewundene Erklärung, Cig. (T.); — 3) zavit = zvit, hinterlistig, Cig.; z. človek, Dalm.; zaviti, hudobni sovražniki, Škrinj.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
zavíto nač. prisl. (ȋ) poud. ~ odgovarjati |namenoma dvoumno|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
zavito prislovPRIMERJAJ: zavit
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
zavito prisl., F
4,
flexuosè, ṡavitu;
opisthotonicus, kateri glavo, ali vrát
ṡavitu darṡhy;
pravè, ſpazhenu,
ṡavitu;
tortè, krumpaſtu,
ṡavitu, krevlaſtu, krivú, ṡlokhnu, ṡloknu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
zavito prisl. ♦ P: 3 (TAr 1562, DJ 1575, DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
zavòj -ôja m (ȍ ó) 1. glagolnik od zaviti: narediti zavoj;
zavoj v desno, levo / hitri zavoji smučarjev 2. mesto, kjer kaj spreminja smer: avtomobil je pripeljal iz zavoja;
pog. avtomobilist, kolesar reže zavoj;
blag, oster zavoj;
cestni zavoji;
zavoj reke / zavoj stopnišča / cesta se v zavojih dviga čez prelaz 3. predmet, predmeti z ovojem zaradi prenosa, prevoza: nesti, odviti zavoj;
lahek, velik zavoj;
teža zavoja / sprejeti zavoj paket4. kar se daje okrog česa, navadno da varuje, ščiti: sneti zavoj;
papirnat zavoj / dati pismo v zavoj kuverto, ovitek5. določena večja količina navadno istovrstnih predmetov v ovoju, škatli: zavoj kave, prepečenca;
zavoji po dva kilograma / zavoj dokumentov 6. kar je zavito: zavoj las / zavoj filma svitek / zavoji polžje hišice / pisava z izrazitimi vijugami in zavoji / roko je imel povito z zavojem s povojem
♦ anat. možganski zavoj guba možganovine med dvema brazdama; možganska vijuga; med. krožni zavoj enkratna obkrožitev poškodovanega uda, dela telesa s povojem; zavoj za prvo pomoč z najnujnejšimi pripomočki za dajanje prve pomoči; šport. plužni zavoj pri katerem imajo smuči obliko pluga; smrtni zavoj lik umetnostnega drsanja v parih, pri katerem drsalka, zelo nagnjena nazaj, drsa v velikem loku na eni nogi okoli drsalca, ki jo drži za roko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
zavòj -ôja
m1.
mesto, kjer kaj spreminja smer
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: smrtni zavoj
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
zavȍj -ója m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
zavójkast -a -o prid. (ọ̑) knjiž. ki ima zavito, vijugasto obliko: zavojkasta črta;
težko berljiva zavojkasta pisava
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
zgodovína -e ž (í) 1. celota dogajanj v razvoju, preteklosti v zvezi s kakim osebkom, skupnostjo, področjem: njihova zgodovina je težka, zapletena;
narodi s pomembno zgodovino;
o zgodovini cerkve poroča samostanski kronist;
gibalo, tek zgodovine;
materialistično pojmovanje zgodovine / človeška, osebna zgodovina; geološka zgodovina zemlje; kitajska, slovenska, svetovna zgodovina; krajevna zgodovina; zgodovina filma, glasbe, tehnike / napisati zgodovino rodu / Zgodovina slovenskega naroda 2. obdobje v razvoju človeške družbe, iz katerega so pisani viri: položaj našega naroda skozi zgodovino;
v zgodovini človeštva, zemlje se je zgodilo veliko katastrof;
novejša, starejša zgodovina;
zgodovina in prazgodovina / obdobje zgodovine // veda o tem: viri za zgodovino / duhovna, gospodarska, kulturna, politična, umetnostna zgodovina; literarna zgodovina; primerjalna zgodovina ki se ukvarja z medsebojnim primerjanjem zgodovinskih dogodkov; splošna zgodovina / uradna zgodovina / predavati zgodovino; ocena iz zgodovine / pog. kupiti zgodovino za peti razred učbenik zgodovine
● vznes. ta zgodovina je napisana s krvjo v času, kraju, na katerega se nanaša ta zgodovina, je bilo mnogo ubitih, mrtvih; ekspr. bil je mož, ki je delal zgodovino odločujoče posegal vanjo; ekspr. to ima dolgo zgodovino se je dolgo razvijalo, pripravljalo; ekspr. priti v zgodovino postati zgodovinsko pomemben; ekspr. on je živa zgodovina domačega kraja vse pozna, ve; knjiž. tako se je obrnil še en list zgodovine je minilo še eno obdobje zgodovine; ekspr. prepričan sem, da bo sodba zgodovine pravičnejša da se bo v prihodnosti pravičneje sodilo o določeni osebi, dejstvu; ekspr. to je še zavito v temo zgodovine še ni pojasnjeno, raziskano
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.