eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
béži béžite; tudi bêjži medmet [béži] 1. tudi podvojeno izraža, da govorec zavrača sogovorčevo izjavo, ker se mu zdi nesprejemljiva, neumna, neverjetna1.1. izraža, da je govorec začuden nad sogovorčevo izjavo
ETIMOLOGIJA: iz velelnika glagola ↑bežati
dekadènt dekadênta tudi dekadénta samostalnik moškega spola [dekadènt] 1. kdor zavrača uveljavljene moralne vrednote, se predaja užitkom, razkošnemu življenju
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek angl. decadent) iz frc. décadent, glej ↑dekadenca
dežník dežníka samostalnik moškega spola [dežník] in [dəžník] 1. priprava z zložljivim nepremočljivim platnom in ročajem za zaščito pred padavinami; SINONIMI: neformalno marela
2. užitna goba z večjim klobukom z rebrasto trosovnico in obročkom na tankem betu; primerjaj lat. Macrolepiota procera; SINONIMI: dežnikarica, neformalno marela, iz biologije orjaški dežnik 2.1. ta goba kot hrana, jed
3. vojaški obrambni sistem, ki ščiti pred napadi iz zraka
4. kar združuje deležnike, dejavnosti, vsebine s skupnimi cilji, zlasti zaradi težnje po večji usklajenosti, učinkovitosti; SINONIMI: neformalno marela
5. ekspresivno kdor deluje kot zaščitnik
STALNE ZVEZE: orjaški dežnik ETIMOLOGIJA: ↑dež
èh in êh medmet1. tudi s ponovljeno črko e, tudi s ponovljeno črko h izraža, da je govorec nejevoljen, nezadovoljen s kom ali čim, zlasti ker meni, da vzroka za nejevoljo, nezadovoljstvo ne more, ni mogoče odpraviti1.1. izraža, da je govorec sprijaznjen s čim neprijetnim
1.2. tudi s ponovljeno črko e, izgovarja se z nižjim tonom izraža, da govorec zavrača sogovorčevo misel ali skuša ustaviti njegovo govorjenje
2. izraža, da govorec občuti nostalgijo
3. tudi s ponovljeno črko e izraža, da govorec razmišlja, se obotavlja spregovoriti
4. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo
5. kot členek, s ponovljeno črko e, ekspresivno uporablja se, ko govorec takoj popravi svojo namerno napako z namenom pritegovanja pozornosti, izražanja posmeha, kritike
ETIMOLOGIJA: ↑e
hàh medmet1. posnema glas pri kratkem smejanju, zlasti resnobnem
2. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da se govorec nejevoljno posmehuje, je ironičen2.1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec zavrača predhodno trditev, misel, dejanje
3. izraža, da se govorec čustveno odziva na kaj
ETIMOLOGIJA: ↑ha
hô in hò; in hôhô medmet1. ponovljeno posnema glas pri glasnem smejanju, krohotanju1.1. ponovljeno izraža, da se govorec šali, posmehuje
2. ponovljeno izraža, da govorec s posmehom zanika, zavrača sogovorčevo izjavo
3. ponovljeno izraža, da je govorec presenečen
4. ponovljeno uporablja se, ko Božiček govori z ljudmi ali ko ga kdo posnema
5. kot samostalnik, ponovljeno glas pri glasnem smejanju, krohotanju
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema glas pri smejanju, zlasti moškem, tako kot npr. rus. ho, nem. ho, angl. ho; v 4. pomenu prevzeta iz amer. angl. ho
hôhô in hòhò; in hô medmet1. tudi z večkrat ponovljenim zlogom ho posnema glas pri glasnem smejanju, krohotanju1.1. tudi z večkrat ponovljenim zlogom ho izraža, da se govorec šali, posmehuje
1.2. tudi z večkrat ponovljenim zlogom ho izraža, da govorec komu privošči kaj slabega
2. tudi z večkrat ponovljenim zlogom ho izraža, da govorec s posmehom zanika, zavrača sogovorčevo izjavo
3. tudi z večkrat ponovljenim zlogom ho izraža, da je govorec presenečen3.1. tudi z večkrat ponovljenim zlogom ho izraža, da govorec česa ne more spremeniti in je s tem sprijaznjen
ETIMOLOGIJA: ↑ho
kvír kvíra; in queer samostalnik moškega spola [kvír] 1. skupek, celota teoretskih spoznanj in družbenopolitičnih načel o spolni usmerjenosti, ki ni heteroseksualna, in spolni identiteti, ki se ne ujema s spolom, opredeljenim, pripisanim ob rojstvu
2. kot pridevnik ki je v zvezi z osebo, katere spolna usmerjenost ni heteroseksualna ali katere spolna identiteta se ne ujema s spolom, opredeljenim, pripisanim ob rojstvu; SINONIMI: kvirovski
ETIMOLOGIJA: ↑queer
melodráma melodráme samostalnik ženskega spola [mẹlodráma] 1. iz glasbene umetnosti, iz gledališke umetnosti drama, pri kateri govorjeno besedilo spremlja, dopolnjuje glasba
2. filmsko, dramsko, literarno delo z manjšo umetniško vrednostjo, za katero sta značilni preprosta karakterizacija likov in ganljiva, pretirano čustvena vsebina
3. ekspresivno dogajanje, dogodek, ki vzbuja pretirano čustven, sentimentalen odziv
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Melodrama) iz frc. mélodrame iz ↑melos + ↑drama
òps medmet1. izraža, da govorec obžaluje svojo napako, nehoteno dejanje1.1. izraža, da govorec opozarja na nerodnost, neprijetnost, nevšečnost
2. izraža, da je govorec prijetno presenečen
3. uporablja se, ko govorec želi koga ustaviti, upočasniti, opozoriti pred nepremišljenim, prenagljenim dejanjem, sklepanjem3.1. izraža, da govorec zavrača sogovorčevo misel, skuša ustaviti njegovo govorjenje
4. kot členek, ekspresivno uporablja se, ko govorec takoj popravi svojo namerno napako z namenom pritegovanja pozornosti, izražanja posmeha, kritike
ETIMOLOGIJA: verjetno iz ↑opa pod vplivom ↑ups
phà; tudi ph medmet1. izraža, da govorec koga, kaj zaničuje, prezira, omalovažujoče zavrača1.1. izraža govorčevo mnenje, da kdo ne izpolnjuje pričakovanj
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema prhanje
vegán vegána samostalnik moškega spola [vegán] kdor ne je hrane živalskega izvora in zavrača vsakršno izkoriščanje živali; SINONIMI: veganec
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. vegan iz veg(etable) ‛zelenjava’
vegánec vegánca samostalnik moškega spola [vegánəc] kdor ne je hrane živalskega izvora in zavrača vsakršno izkoriščanje živali; SINONIMI: vegan
ETIMOLOGIJA: ↑vegan
vegánka vegánke samostalnik ženskega spola [vegánka] ženska, ki ne je hrane živalskega izvora in zavrača vsakršno izkoriščanje živali
ETIMOLOGIJA: ↑vegan
vegánski vegánska vegánsko pridevnik [vegánski] ETIMOLOGIJA: ↑vegan
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
anoréksičnost -i ž (ẹ̑)
lastnost, stanje anoreksičnega: ugotoviti anoreksičnost; zavrača očitke o motnjah prehranjevanja in anoreksičnosti
blagó -á s, mn. blága s in blagôvi m (ọ̑) nav. ed. 1. izdelek ali pridelek, namenjen tržišču: dobaviti, pakirati, prodajati blago;
galanterijsko, industrijsko, špecerijsko blago;
izvozno blago;
blago za široko potrošnjo;
velika izbira, ponudba blaga;
povpraševanje po blagu;
trgovina z mešanim blagom / plačevati v blagu ne z denarjem; pren. popevka je konjunkturno blago 2. tudi mn. tekstilni izdelki, tkanina: blago se mečka;
izdelovati, tkati, urezati blago;
črtasto, enobarvno blago;
volneno blago;
dekorativno, pohištveno blago;
letni blagovi;
modna blaga;
blago iz umetnih vlaken;
blago na metre;
blago za moške obleke;
blago z napako;
obleka iz pralnega blaga / blago se dobro nosi je trpežno in se ne mečka, se seka trga po pregibih; pog. blago je šlo skupaj se je skrčilo, uskočilo3. star. premoženje, imetje: ne mara za posvetno blago;
opremiti dom z živim in mrtvim blagom 4. nar. zahodno goveja živina: pastir zavrača blago iz detelje
● pog. to blago gre po njem je veliko povpraševanje, nima cene se prodaja po zelo nizki ceni; zbirati ljudsko, narodopisno blago dokumente ljudske kulture; publ. trgovina z belim blagom z ljudmi, zlasti dekleti, ki se jih zasužnji, navadno za prostitucijo; preg. dobro blago se samo hvali
♦ ekon. potrošno blago za osebno potrošnjo; etn. blago prodajati otroška igra, pri kateri udeleženec v vlogi kupca ugiblje, katero blago predstavljajo drugi; trg. kosovno blago blago na kose; razsuto blago nepakirano
dvóm -a tudi dvòm dvôma m (ọ̑; ȍ ó)
1. odnos do okolja, ki izključuje zanesljivo sklepanje o resničnosti česa: dvomi ga mučijo, obhajajo; rahel dvom se nas je loteval; znebiti se dvomov; pregnati dvome; to mu je razpršilo še zadnji dvom; dvom nad bogom in ljudmi; ti dogodki vzbujajo dvome o poštenosti tega prizadevanja; pog. pri njem se je pojavljal dvom v vse novo; razjeda jo dvom, ali je bilo vse to res potrebno / verski dvomi
// nav. ed. duševno stanje kot odraz takega odnosa: rajši sprejmem težko resnico, kot da bi ostal v dvomu; živeti v nenehnem dvomu / biti v dvomu, dvomih
2. ekspr., v povedni rabi, z nikalnico izraža, potrjuje prepričanost o resničnosti česa: ni dvoma, da pride; nobenega dvoma ni, da je tako
● ekspr. naši so bili brez dvoma boljši prav gotovo; ekspr. to je izven vsakega dvoma prav gotovo, res je tako
♦ filoz. metodični dvom načelo, ki v spoznavanju priznava samo jasne trditve in zavrača vse nedokazane
dvórjenje -a s (ọ̄)
glagolnik od dvoriti: zavrača njegovo dvorjenje
ekskluzíva -e ž (ȋ) pog.
1. kar je za izbran, zaključen krog ljudi: to ni vsakdanja konfekcija, ampak ekskluziva za prave gospode
2. izključna pravica: ekskluziva je prednost, po drugi strani pa tudi tveganje, zlasti če trg izdelek zavrača
3. kar je izjemno, posebno: pri poročanju o dnevnih dogodkih je pogosto pomembna ekskluziva
ekskluzíven -vna -o prid., ekskluzívnejši (ȋ) 1. ki je za izbran, zaključen krog ljudi: ekskluzivni hoteli;
ekskluziven klub;
ekskluzivna revija, šola / najekskluzivnejša družba / časopis je objavil ekskluzivno novico novico, ki drugim časopisom ni bila dostopna / ekskluzivna politika politika, ki vzdržuje homogenost v skupini tako, da onemogoča sprejem neprimernih ljudi
♦ obl. ekskluzivni model model, ki ga prodaja le ena trgovina, izdeluje le en salon v omejenem številu2. ki zavrača, kar ni izjemno, posebno: biti ekskluziven;
ekskluzivno stališče pri izbiri repertoarja / ekskluzivni domisleki / ekskluziven človek ki odklanja vse, kar se ne sklada z njegovim mišljenjemekskluzívno prisl.:
publ. ekskluzivno za ta časopis
generácija -e ž (á) navadno s prilastkom
1. ljudje približno iste starosti, ki živijo v istem času in imajo podobne interese ali nazore, rod: naša generacija tega ni mogla razumeti; nova generacija; pesniška generacija; mlajša generacija pisateljev; vzgojiti več generacij učencev; igralec starejše generacije / tri generacije zdravnikov v družini / generacija, ki je doživela vojno vsi ljudje tistega časa; generacija X generacija, rojena približno med letoma 1960 in 1980, ki se ne počuti vpeta v sodobno družbo, je brez perspektive in nezadovoljna, zavrača sprejete družbene norme; generacija Y generacija, rojena približno med letoma 1980 in 2000, zrasla ob novih, digitalnih tehnologijah in za katero so značilne prilagodljivost, podjetnost, samozavest
// čas, doba približno tridesetih let: eno generacijo kasneje so se razmere spremenile
♦ biol. generacija otroci enih staršev; filialna generacija vsaka od generacij potomcev roditeljske generacije
2. razvojna stopnja enakovrstnih izdelkov, zlasti tehničnih, ki so bili narejeni ob približno istem času in dosegajo podobno tehnološko, kakovostno raven: nova generacija računalnikov; tretja generacija mobilnikov
inventarizírati -am nedov. in dov. (ȋ) ugotavljati količino, vrednost in delati seznam vseh predmetov, ki se uporabljajo pri opravljanju določene dejavnosti, zlasti podjetja ali ustanove, popisovati: inventarizirati nove knjige, novo opremo / v podjetju zdaj inventarizirajo delajo inventuro; pren., knjiž. inventarizira pojme in jih zavrača // vpisati v tak seznam: inventarizirati knjigo, rokopis inventarizíran -a -o:
inventarizirani predmeti
ìracionalízem -zma m (ȉ-ī) 1. filoz. filozofska smer, ki zavrača naziranje, da je najvišji ali edini vir spoznanja razum, neodvisen od čustev in čutnih zaznav: doba iracionalizma 2. knjiž. nedoumljivost, nerazumljivost: njegova poezija prehaja v iracionalizem
metódičen -čna -o prid. (ọ́) 1. nanašajoč se na metodiko: metodični principi / metodična pomagala 2. načrten, premišljen: metodična razporeditev dela;
metodično spoznavanje samega sebe
♦ filoz. metodični dvom načelo, ki v spoznavanju priznava samo jasne trditve in zavrača vse nedokazanemetódično prisl.:
metodično obravnavati učno snov
míren -rna -o prid., mírnejši (í ī) 1. ki v odnosu do ljudi ne kaže razburljivosti, napadalnosti ali večje živahnosti: miren in tih človek je;
njegove hčere so bolj mirne / kupil je mirnega psa / biti mirne narave 2. navadno v povedni rabi ki ne kaže razburjenja, vznemirjenja, napadalnosti: opozarjali so ljudi, naj bodo mirni;
kljub izzivanju je ostal popolnoma miren / živali v kletki so bile mirne / nadaljevala je z mirnim glasom; z mirnimi, tehtnimi besedami zavrača nasprotnikove trditve // ki ne čuti notranje napetosti, vznemirjenja: naredi še to, da boš miren; po izpovedi je bila mirnejša / morilec ni imel mirne vesti 3. ki vsebuje, izraža notranjo ubranost, urejenost: miren obraz, pogled;
njen nasmeh je miren in blag / iz oči ji je sijala mirna odločnost 4. ki s svojim vedenjem, ravnanjem ne povzroča hrupa, nereda: mirni gostje, potniki;
danes so bili otroci mirni / mirno vedenje // ki je brez hrupa, ropota: miren lokal; poslali so ga v mirno zdravilišče / ceste so prazne in mirne / po viharni noči je bilo jutro jasno in mirno 5. ki se (skoraj) ne giblje, premika: mirno morje;
voda je bila mirna kot olje / toplo in mirno ozračje / sveča je gorela z mirnim plamenom / ekspr. mlinsko kolo je mirno stoji, miruje// ki poteka brez motenj: miren tek kolesa / udarci so postali bolj mirni enakomerni, umirjeni / mirno dihanje / ima mirno spanje 6. ki je brez vznemirljivih, razburljivih dogodkov: preživljati mirne dneve;
mirno življenje / želi si mirne službe 7. ki je brez vojne, spopadov: gospodarstvo v mirnem času;
to obdobje v zgodovini je bilo razmeroma mirno / na fronti niti en dan ni bil miren / mirna dežela / publ. reševati spore po mirni poti 8. ki je, poteka brez večjih pretresov, vznemirjenj: mirna preobrazba družbe / publ. afera je prešla v mirnejšo fazo 9. ki se ne pojavlja v izraziti obliki, z veliko intenzivnostjo: meso peči na mirnem ognju / rada ima mirne barve / mirna lepota; mirna večerna zarja // knjiž. ki nima (dosti) raznovrstnih elementov: gornji del fasade je mirnejši od spodnjega; smučanje po mirnejših terenih / linija novega avtomobila je mirna
● pog., ekspr., kot podkrepitev tako sem rekel, pa mirna Bosna o tem ne bomo več govorili; mirne duše lahko greste brez pomislekov, skrbi; ekspr. le mirno kri ne razburjaj se, ne vznemirjaj se; ima mirno roko roka se mu ne trese; zanesljivo opravlja natančna dela; ekspr. ne ene ure nima mirne neprestano ima neugoden duševni občutek zaradi zavesti krivde; pogosto, neprestano ga nadlegujejo, zasledujejo; ekspr. moja vest je mirna nisem storil nobenega negativnega dejanja; storil sem vse, kar sem mogel
♦ pravn. mirna posest nemoteno razpolaganje s kako stvarjomírno
prislov od miren: mirno čakati; mirno dihati; mirno gledati kaj; otrok mirno sedi; reka je mirno tekla; ekspr. le mirno, nikar se ne prenagli; vede se mirnejše kot prej / v povedni rabi v gozdu je bilo tiho in mirno / kot povelje mirno
// ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen besede, na katero se veže: tukaj mirno cvetejo rože, tam pa pada sneg; mirno lahko rečem, da se je stanje izboljšalo; to mu lahko mirno verjameš
néokorporativízem -zma m (ẹ̑-ī)
sodelovanje velikih organiziranih interesnih skupin v političnem odločanju in izvajanju zlasti socialnih in ekonomskih politik: neokorporativizem zavrača kakršno koli avtoritarno ali totalitarno usmeritev
nèspravljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) 1. ki si ne prizadeva za spravo, jo zavrača: nespravljiv človek;
nestrpen je in nespravljiv / nespravljiv sovražnik / njegov odgovor je nespravljiv 2. ekspr. ki se ne da odpraviti, izravnati: nespravljiva nasprotja, nesoglasja nèspravljívo prisl.:
nespravljivo govoriti; nespravljivo sovražen
obračunávati -am nedov. (ȃ)
1. delati obračun: obračunavati izdatke, storitve; obračunavati dnevno, mesečno / obračunavati potne stroške
2. računsko določati vsoto, namenjeno za kaj: obračunavati obresti, prispevke; obračunavati po tarifnih postavkah, sporazumu
3. nav. ekspr. obravnavati medsebojne spore, nesoglasja, izražajoč pri tem odklonilen odnos do drugega: že spet nekaj obračunavata; javno sta obračunavala / z demonstranti so grdo, krvavo obračunavali; evfem. z otroki je fizično obračunaval jih je pretepal, tepel
● v romanu obračunava pisatelj z nacizmom ga obsoja, zavrača; obračunavati s samim seboj kritično presojati svoje delo, življenje
odgôvor -a m (ȏ) 1. glagolnik od odgovoriti:a) izmikati se, izogibati se odgovoru;
čakati na odgovor;
prositi za odgovor;
obotavljati se z odgovorom / ni mu dal odgovora, ker je bil gluh ni mu odgovoril; spraševal ga je, kaj se mu je zgodilo, pa ni dobil odgovora mu ni odgovoril, povedal; ekspr. na to vprašanje nimam odgovora nanj nočem odgovoritib) odgovor na to vprašanje mu je bil lahek;
odgovor znanstvenikov o tem pojavu / o vzrokih tega pojava še ne morejo dati odgovora ne morejo jih še pojasniti, ugotoviti; na vprašanje kljub odgovorom pravzaprav nisem dobil odgovora mi niso pojasnili, kar sem želel; na to ne vem odgovora tega ne znam pojasniti; dati odgovor na vprašanja poslancev pojasniti jim, kar so želeli; vprašanje je ostalo brez odgovora nepojasnjenoc) odlašati z odgovorom na pismo / stisniti roko v odgovor č) ta kritika zahteva javen odgovor;
pričakujejo avtorjev odgovor na napade d) čakati na sovražnikov odgovor / v odgovor na njihovo akcijo so požgali vas e) odgovor organizma na dražljaj / odgovor umetnika na razmere v deželi 2. kar se z besedami izrazi komu v zvezi s tem, kar vpraša, vprašuje, poizveduje: odgovor ga ni zadovoljil;
prebrati odgovor;
jasen, kratek, odklonilen odgovor;
preveriti pravilnost odgovora / prišepetati odgovor / moj odgovor je jasen in kratek: da // pojasnilo, razlaga: na to vprašanje še ni odgovora; verjeti odgovoru; iskati, najti odgovor, kdo prenaša bolezen 3. sestavek, ki zavrača očitke, negativno kritiko: objaviti odgovor v časopisu;
odgovor slovenske vlade na avstrijsko noto // kar se naredi zaradi enakega dejanja, ukrepa, ki ga je prej storil kdo drug: aretacije so bile odgovor na njihove akcije / to so storili v odgovor na kršitev zračnega prostora 4. kar kdo naredi, da potrdi sprejem obvestila, signala: slišati odgovor na klice 5. opravičilo pred pristojnim organom, osebo: zahtevati odgovor za jemanje podkupnine / klicati na odgovor zaradi zamud / za to mi boš še dajal odgovor
● evfem. kmalu boš dajal odgovor pred Bogom v krščanskem okolju umrl; v zvezi z vašo prošnjo vam še ne moremo dati odgovora se še nismo odločili; odgovora na vlogo še ni prejel obvestila o odločitvi glede vloge; odgovor je imel ob vsaki priložnosti na jeziku nikoli ni bil v zadregi, kaj bo odgovoril; nikoli ni ostal dolžen odgovora znal je spretno odgovarjati; znal je vsako stvar pojasniti; zmeraj je odpisal; pismo je ostalo brez odgovora nanj naslovnik ni odpisal; sem na dolgu z odgovorom nisem še odgovoril, odpisal
♦ mat. odgovor z besedami izražena rešitev uporabne naloge; ptt mednarodni kupon za odgovor nekdaj kupon, ki se prilaga pismu v drugo državo, za odgovor; brzojavka s plačanim odgovorom; šah. odgovor poteza, vrsta potez, ki jih napravi igralec na potezo drugega
odmétati1 -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) zastar. odmetavati: odmetati nakopano zemljo / odmetati stare, neuporabne reči
● zastar. zaradi njegovega življenja ga odmeta odklanja, zavrača
odslávljati -am nedov. (á) 1. z besedami, kretnjo sporočati komu, naj odide: odslavljati obiskovalce / vse ženine odslavlja zavrača2. ekspr. delati, povzročati, da kdo ni več v delovnem razmerju; odpuščati: tudi v tej tovarni so začeli odslavljati delavce / odslavljati iz službe
skŕbstvo -a s (ȓ)
dejavnost, prizadevanje, zlasti organizirano, za pomoč komu v neugodnem položaju: na tem področju je skrbstvo dobro organizirano, urejeno; prevzeti skrbstvo za brezposelne, poplavljence; sosedje so se sami dogovorili za skrbstvo ostarelih / sirote so bile takrat prepuščene skrbstvu raznih dobrodelnih društev / socialno skrbstvo dejavnost, s katero se življenjsko ogroženim osebam zagotavlja materialna pomoč in pomoč pri njihovem usposabljanju za življenje, delo
● zaradi zapravljivosti je že nekaj let pod skrbstvom pod skrbništvom; ekspr. umetnost zavrača vsako ideološko skrbstvo nadzorstvo
tipologíja -e ž (ȋ)
1. ureditev, uvrstitev v tipe: ta tipologija je zelo sistematična; razprava zavrača razne tipologije romana; obstaja več tipologij družbenih skupin
2. postopek, po katerem se kaj uvršča v določen tip: izpopolniti tipologijo; uporabljati različne tipologije; urediti kaj po določeni tipologiji
tránsavantgárda -e ž (ȃ-ȃ)
umetnostna smer na prelomu 70. in 80. let 20. stoletja, ki zavrača konceptualno umetnost in oživlja figurativno umetnost in simbolizem: avtorjeva dela kažejo značilnosti umetnikov italijanske transavantgarde; predstavniki transavantgarde; vpliv transavantgarde
zavráčati -am nedov. (ā ȃ) 1. delati, da žival ne pride, kamor se ne želi, ali se od tam oddalji: na paši so mu pomagali zavračati živino / pes je z laježem zavračal ovce 2. delati, da kdo ne more iti, priti tja, kamor namerava: redarji so zavračali množico, ki je silila na trg / obramba je zavračala nasprotnikove napade odbijala3. z besedami, s kretnjami izražati, da osebek ne želi, noče tega, kar se mu daje, ponuja: zavračati darila;
zaporniki že cel teden zavračajo hrano / zavračati funkcije 4. z besedami, s kretnjami izražati, da osebek ne želi, noče tega, kar želi kdo v zvezi z njim uresničiti: zavračati pomoč pri učenju / zavračati predlagano sodelovanje // z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža odločno voljo osebka, da ne uresniči dejanja, kot ga določa samostalnik: zavračati odgovor, podpis 5. z besedami, s kretnjami izražati, da osebek ne želi, noče narediti česa ali priti v kako razmerje s kom: plesalce je zavračala drugega za drugim;
vse snubce vztrajno zavrača 6. z izrazitvijo nasprotovanja čemu delati, da se kaj ne sprejme, uveljavi: zavračati predloge;
naše prošnje so vztrajno zavračali // odklanjati kaj, ne sprejemati česa zaradi neustreznosti, pomanjkljivosti: zavračati pošiljke neustrezno pakiranega blaga // odklanjati uradno priznanje, veljavo česa: zavračati nove cenike 7. izjavljati, zatrjevati, da je kaj neresnično, nepravilno, neutemeljeno: v razpravi so zavračali njegove očitke, ugovore;
zavračati nasprotnikove trditve // izražati negativen odnos do česa, nepriznavanje česa: njegov nazor v umetnosti so zavračali in smešili; v svojih spisih je zavračal pretiran nacionalizem / novejša terminologija ta izraz zavrača ga ne priznava8. imeti, izražati negativen odnos do česa: otrok zavrača šolo;
zavrača vso moderno umetnost // knjiž. ne čutiti naklonjenosti do koga, ne marati: sošolci ga zavračajo 9. izražati svoje nestrinjanje s tem, kar kdo izjavi, trdi: v razpravi so ga ostro zavračali / to pa res nič ni, so ga zavračali zavračajóč -a -e:
zavračajoč trditve nasprotnika, je zašel v pretiravanje
zavráčan -a -o:
zavračana čreda
žógica -e ž (ọ̄)
manjšalnica od žoga: loviti, metati žogico; igrati se z žogico; celuloidna, kosmata, volnasta žogica / namiznoteniška, pog. pingpong žogica; žogica za golf, tenis / rezati, vračati, zabijati žogice
● ekspr. čebljajoče žogice so se valile okrog koklje piščeta; ekspr. biti žogica v sporu med nasprotnikoma oseba ali predmet, ki se zavrača in pošilja nazaj k nasprotniku
Sprotni slovar slovenskega jezika
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
okostnják SSKJ² samostalnik moškega spola
Slovenski pravopis
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
dišáti -ím nedov. díši -íte, -èč -éča; díšal -ála; dišánje; (díšat) (á í) opojno ~; omilj. Salama že ~i |zaudarja|; dišati komu Cigareta mu ~i; poud. Delo mu ne ~i |ga ne mara|; dišati po kom/čem Soba ~i ~ dimu; poud. Zavrača vse, kar ~i ~ razkošju |je razkošno|; brezos. ~i ~ jabolkih; prakt.sp. ~i ~ snegu |Zdi se, da bo snežilo|; brezos. Iz kuhinje ~i
Sinonimni slovar slovenskega jezika
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024
resnicoljúb -a -o
m ekspr. kdor zavrača, odklanja potvarjanje dejstev
resnicoljúbnost -i
ž dejstvo, da kdo zavrača potvarjanje dejstev
živína -e
ž navadno večje domače živali, ki se redijo, vzrejajo zaradi gospodarskih koristi, zlasti govedo
Slovar slovenskih frazemov
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
hotéti Frazemi s sestavino hotéti:
hóčeš nóčeš
mašineríja Frazemi s sestavino mašineríja:
glasoválna mašineríja
naslòv Frazemi s sestavino naslòv:
napáčen naslòv,
napotíti kóga/kàj na právi naslòv,
obráčati se na napáčen naslòv,
obrníti se na napáčen naslòv,
obrníti se na právi naslòv,
poslán na právi naslòv,
posláti kóga/kàj na právi naslòv,
právi naslòv,
príti na právi naslòv,
rómati na právi naslòv,
usmériti kóga/kàj na právi naslòv
sméh Frazemi s sestavino sméh:
brúhniti v sméh,
cŕkniti od sméha,
crkováti od sméha,
držáti se za trébuh [od sméha],
íti na jók in sméh kómu,
izbrúhniti v sméh,
jók in sméh [v ênem méhu],
planíti v sméh,
póčiti od sméha,
pókati od sméha,
prásniti v sméh,
sméh in jók [v ênem méhu],
správiti kóga v sméh,
správljati kóga v sméh,
umírati od sméha,
umréti od sméha,
váljati se od sméha,
zvíjati se od sméha
NESSJ – Novi etimološki slovar slovenskega jezika
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
zavrȃča, f. 1) die Rüge, C.; — 2) die Abwendung, C.
zavráčati, -am, vb. impf. ad zavrniti; zurücktreiben: goved na paši z., LjZv.; — zurückweisen: tožbo, prisego z., Cig.; — zurechtweisen, rügen, Cig., Jan., nk.; — abzuwenden suchen: Izaija jih od take nespameti zavrača, Ravn.-Valj. (Rad).
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
epikurar -ja samostalnik moškega spola1. pripadnik Epikurjevega filozofskega nauka, da bog/bogovi ne vplivajo na življenje ljudi in da ni posmrtnega življenja; SODOBNA USTREZNICA: epikurejec
2. kdor ne verjame v posmrtno življenje, zavrača verske nauke in obrede in/ali teži za telesnimi užitki in udobjem; SODOBNA USTREZNICA: epikurejec
FREKVENCA: 13 pojavitev v 9 delih
epikurej -a samostalnik moškega spola1. pripadnik Epikurjevega filozofskega nauka, da bog/bogovi ne vplivajo na življenje ljudi in da ni posmrtnega življenja; SODOBNA USTREZNICA: epikurejec
2. kdor ne verjame v posmrtno življenje, zavrača verske nauke in obrede in/ali teži za telesnimi užitki in udobjem; SODOBNA USTREZNICA: epikurejec
FREKVENCA: 4 pojavitve v 4 delih
epikurer -ja samostalnik moškega spola1. pripadnik Epikurjevega filozofskega nauka, da bog/bogovi ne vplivajo na življenje ljudi in da ni posmrtnega življenja; SODOBNA USTREZNICA: epikurejec
2. kdor ne verjame v posmrtno življenje, zavrača verske nauke in obrede in/ali teži za telesnimi užitki in udobjem; SODOBNA USTREZNICA: epikurejec
FREKVENCA: 8 pojavitev v 3 delih
epikuriski1 -ega posamostaljeno kdor ne verjame v posmrtno življenje, zavrača verske nauke in obrede in/ali teži za telesnimi užitki in udobjem
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Pravni terminološki slovar
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
posébna drúžbena skupína -e -e -e ž
Gledališki terminološki slovar
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
ántiiluzionístično gledalíšče -ega -a s
gledalíšče izkúšnje -a -- s
izrázni plés -ega -a m
konceptuálno gledalíšče -ega -a s
modêrni plés -ega -a m
nàdrealístična dramátika -e -e ž
nàdrealístično gledalíšče -ega -a s
realístična dramátika -e -e ž
révno gledalíšče -ega -a s
svobôdni plés -ega -a m
underground gledalíšče -- -a s
vihárniška dramátika -e -e ž
Jezikovna svetovalnica
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
Gruzinsko vino iz »kvevrija«Imamo vino iz/v kvevrija (glinena posoda iz Gruzije). Kako se pravilno sklanja? Našla sem oblike:
- vino iz kvevri
- vino iz kvevra
- vino iz kvevrija
Ločila za začetnim nagovoromVem, da ste o ločilih pri začetnih in končnih pozdravih že govorili, vendar me kljub temu zanima, ali se pri uvodnih nagovorih v uradnih dopisih tolerira tudi pika? Klicaj mi deluje kot premočno ločilo, uporaba vejice mi pa ni všeč, ker se nova vrstica začne z malo začetnico. Prilagam dva primera s piko in enega brez ločil.
Pozdravljeni, g. Kovač.
Pošiljam vam ...
Spoštovani naslovniki.
Dovolite mi pripombo k ...
Spoštovanemu naslovu
sporočam svojo odločitev ...
Razlaga pojma »jezikovni tarzanizem«Zanima me ali mi lahko pomagate pri pomenu besede tarzanizem?
Pri članku Marka Zajca z naslovom Jezikovni tarzanizem, sem najprej poskušala najti informacije kaj pomeni beseda tarzanizem. Te besede še nisem nikoli slišala. Na spletu o tej besedi nisem zasledila podatkov. Po prebiranju članka pa menim, da gre za neko bistvo članka, kjer je prikazan pogled na slovenščino. Ponižujoč pogled na slovenščino v primerjavi z drugimi jugoslovanskimi jeziki, v sklopu jezikovnega razsodišča. Tarzanizem kot nek tarzan, ki živi v džungli, nekaj slabega, pa čeprav sploh ni slab, ga okolica ne sprejema, zavrača, sploh mu ne dajo možnosti.
Svojilna oblika kratice »TIC« je »TIC-ov«
Kako pravilno izražamo svojino pri TIC-u (Turistično-informacijskem centru)? Ticev, TIC-ev, Tičev spletni katalog …?
Svojilne oblike ženskih priimkov – ponovnoZanima me, zakaj je raba svojilnega priimka Swiftova pravilo.
Uporaba preteklega ali sedanjega časa pri pisanju zapisnikovVljudno vas prosim, če mi lahko odgovorite, uporaba katerega časa (preteklega ali sedanjega) je pravilna pri pisanju zapisnikov raznih sestankov, sej uprav, nadzornih svetov, odborov, komisij, …
Nekaj primerov:
»Uprava se seznani z …« ali »Uprava se je seznanila z …«
»Nadzorni svet nalaga upravi, da …« ali »Nadzorni svet je naložil upravi, da …«
»Komisija soglaša z …« ali »Komisija je soglašala z …«
»Odbor zavrača predlog, s katerim …« ali »Odbor je zavrnil predlog, s katerim …«
Terminološka svetovalnica
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 7. 2024.
Generalka
Katera bi bila najustreznejša ženska oblika poimenovanja general , ki predstavlja najvišji vojaški čin v kopenski vojski? V Jezikovni svetovalnici je bila glede na zadetke v referenčnem korpusu Gigafida predlagana rešitev generalica (gl. odgovor Ženska oblika generala je »generalica«? ), ker naj bi bila generalka pomensko obremenjena. V SSKJ2 sta navedena oba izraza, tako generalica kot generalka , v Vojaškem slovarju (Ministrstvo za obrambo, 2002) pa je navedena samo oblika generalinja .
Kvietizem
Študiram knjigo Julie Kristeve Tales of Love, v kateri je omenjen tudi angleški termin quietism . Gre za filozofski pojem, avtorica pa piše o zgodbi J. Gionoja z naslovom Mož, ki je sadil drevesa, v kateri literarna oseba sadi želode (kar je dejansko pravljični motiv) in čez mnogo let iz želodov zrastejo hrasti. Literarni junak dela dobro, ker je dobro delati dobro in ne pričakuje nobenega plačila ali zahvale za svoje delo. Zanima me, kako bi poslovenila angleški termin quietism . Na misel mi pridejo molk , molčanje ali tišina . Prosim za nasvet.
Orodno plezanje
Prosim vas za pomoč pri iskanju slovenskega ustreznika za angleški termin dry tooling , ki označuje plezalno disciplino, pri kateri se v suhi skali ali umetni steni pleza s pomočjo lednega plezalnega orodja. V preteklosti je bilo že več poskusov slovenjenja omenjenega termina, tako da se v rabi pojavlja več različnih izrazov, npr. orodjarjenje , suho orodjarjenje , zatikanje , plezanje z orodjem , tulanje . Kateri termin je po vašem mnenju najustreznejši?
Pridigar/pastor, pridigarica/pastorica
Doslej so bila za stopnje bogoslovno šolanih delavcev verske skupnosti v Sloveniji ustaljena poimenovanja pripravnik , pooblaščeni pridigar/pastor in posvečeni pridigar/pastor . Težava se je pojavila pri ženskih poimenovanjih tretje stopnje, saj ženska ne more biti posvečena pridigarica/pastorica . Odločili smo se spremeniti ustaljene izraze in drugo stopnjo po vzoru hrvaških in srbskih poimenovanj poimenovali opolnomočeni pridigar/pastor oz. opolnomočena pridigarica/pastorica , tretjo pa posvečeni pridigar/pastor oz. pooblaščena pridigarica/pastorica . Imeli smo sicer pomisleke glede uporabe izraza opolnomočen , vendar smo v vaši Terminološki svetovalnici našli mnenje, ki tega izraza ne zavrača. Prosimo vas za mnenje, kako poimenovati stopnje bogoslovno šolanih delavcev verske skupnosti v Sloveniji.
Referent
Kako bi v slovenščino prevedli angleški termin policy officer? Termin se pogosto pojavlja v angleških besedilih. Gre za osebo, ki v državni/evropski upravi skrbi za oblikovanje politike nekega področja, zbira in analizira informacije, komunicira z notranjim in zunanjim svetom, pripravlja konference itn. Ustreznega prevoda za ta termin v slovenščini še ni, prav tako ni posebnega delovnega mesta v slovenskem sistemu javne uprave, ki bi predvidelo prav takšno delo, saj je opis tako splošen, da ga lahko opravlja kdorkoli. Pri tovrstnih prevodih se v slovenščini pogosto pojavlja angleška ustreznica v oklepaju. Terminološke rešitve so vedno prilagojene konkretni vsebini, kar dokazujejo tudi izbrani primeri, saj se največkrat dodaja področje, na katerem ponujajo tovrstno delovno mesto. Stroka zavrača izraz, ki bi vseboval besedo uradnik, saj naj bi bila s sistemizacijo javne uprave tovrstna mesta že zasedena.
Število zadetkov: 86