zavráten -tna -o prid. (ȃ) knjiž.
1. ovraten: zavratna ruta
2. ki skrivaj naredi kaj slabega; zahrbten: zloben in zavraten človek / zavraten napad, umor
3. navidezno nenevaren: reka je polna zavratnih vrtincev / zavratna bolezen

zavrátno prisl.:
zavratno napasti koga

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

zavráten -tna -o; -ejši -a -e (ȃ; ȃ) neobč. ~ umor zahrbten
zavrátni -a -o (ȃ) neobč. ~a ruta ovratna ruta
zavrátnost -i ž, pojm. (ȃ) neobč.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

zavráten -tna -o prid.

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

zavrátən, -tna, adj. 1) = ovraten, Jan. (H.); — 2) meuchlerisch, hinterlistig, Mur., Cig., Jan., nk.; zavratno koga umoriti, Cig.; zavratni umor, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.