bòdati -am nedov. zbadati: rezali ſzo ſze, i bodali KM 1796, 75; i bodalo me je vu obisztaj moji TA 1848, 58
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bódckati -am in bôdckati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; bódckanje in bôdckanje (ọ́; ȏ) poud. koga posmehljivo ~ prijatelja |dražiti, zbadati|; bodckati v koga/kaj ~ ~ blago
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bôsti bôdem
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj boleče motiti v kaj / pri/na/v čem / pod/nad/med čim / kam / kje / kod
Pesek ga je bodel v bose noge.
2.
kdo/kaj delati vbode v koga/kaj / kam
(Z iglo) je bodla v tkanino.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024
bósti bódem nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bosti se bodem se nedovršni glagol kdo s premišljenimi, posmehljivimi besedami se medsebojno prizadevati, žaliti; SODOBNA USTREZNICA: zbadati se
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
búcati -am nedov. (ȗ) otr. na rahlo dregati ali zbadati: s slamico bom bucal polža;
bucati s prstom pod bradico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
búcati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; búcanje (ȗ) otr. |dregati, zbadati|: koga/kaj ~ polža s slamico
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
grênki Frazemi s sestavino grênki:
požréti marsikatéro grênko
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
jéžati -am nedov. (ẹ̄) ekspr. zbadati, bosti: njegova brada jo je ježala
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
jéžati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; jéžanje (ẹ́; ẹ̑) poud. |zbadati, bosti|: koga Njegova brada jo je ježala
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
pháti phȃm in pšȅm nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
píkati -am nedov. (ī ȋ) 1. z zasajanjem žela v kožo ali z ugrizom in izpustitvijo strupa povzročati bolečino ali ogrožati zdravje: čebele so divje pikale;
te kače pikajo / rdeče mravlje močno pikajo 2. z zasajanjem sesala v kožo povzročati boleč, srbeč občutek: bolhe so ga začele pikati;
komarji so na večer pikali;
soparno je in obadi pikajo 3. ekspr. zaradi ostrosti povzročati komu pekočo bolečino; bosti: pesek ga je pikal v podplate;
štrleča slama pika;
trnje ga pika 4. pog. zbadati: pikati z buciko / pikati z besedami // prizadevati, žaliti: žena ga pika, kadar le more; pogosto se pikata med seboj 5. ekspr. dajati odsekane, visoke glasove: po oknu so pikale kaplje / dež pika
● ekspr. kokoši pikajo zrnje zobljejo; ekspr. sonce močno pika žge; ekspr. iz zemlje že pika žito kalipikajóč -a -e:
pikajoče žuželke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
pŕcati nedovršni glagol1. slengovsko dražiti, izzivati 1.1 slengovsko rahlo dražiti, zbadati z namenom vzpodbude
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
prebadati ► preˈbaːdat -an nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
punktȋrati -am nedov. in dov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
smícati -am nedov. (ī ȋ) nar. vzhodnoštajersko zbadati, pikati: strnišče smica smícati se
smukati se: smical se je okoli matere
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
smícati -am nedov. zbadati, bosti: Da igla nebi szmicala KAJ 1870, 157; Szmica sztrnyiscse, kak tren KAJ 1870, 131
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
sǫ́kati, -am, vb. impf. = bosti, zbadati, BlKr.-DSv.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
sŕšati, -ím, vb. impf. die Haare sträuben, struppig sein, Rib.-Mik., C.; — s. na koga, jemandem zürnen, M.; = s. nad koga, Ravn.-Cig.; — = zbadati, DSv.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
svẹ́der -dra m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ščipavec
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ščipec
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
špíkati -am nedov. (ī ȋ) pog. zbadati: špikati z iglo / žena ga špika zaradi pijače
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
špíkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; špíkanje (í ȋ; ȋ) neknj. pog. zbadati: koga/kaj ~ koga zaradi pijače; ~ sošolca z iglo; brezos. V hrbtu ga ~a
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
špīkati1 špȋkam nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
štefnjáti -ȃm nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
štenkáriti -im nedov. (á ȃ) nižje pog. zbadati, negodovati: ne marajo ga, ker rad štenkari
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
štȉh štíha m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
štíhati -am nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
štíkati -am nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ubȃdati se -am se nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
vbádati -am nedov. (ȃ) 1. pri šivanju potiskati kaj koničastega z vdeto nitjo v kaj trdnega, da pride skozi: vbadati iglo, šivanko v platno, usnje / star. šivilja je še ob nedeljah vbadala šivala// potiskati kaj koničastega v kaj sploh: vbadati iglo v petljo 2. zabadati: vbadala je vilice v krompir, da bi ugotovila, če je kuhan / čebele vbadajo žela v telo napadalca 3. s pritiskanjem česa koničastega v kaj trdnegaa) delati, oblikovati kaj: vbadati risbe, znamenja na kožo / vbadati jamice v sneg b) vnašati kaj kam: vbadati barvo pod kožo 4. zastar. zbadati: vbadati koga v roko
● star. ne vbadaj se v druge ne vtikaj se v druge
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
vbádati -am nedov. -ajóč; -an -ana; vbádanje (ȃ) kaj v koga/kaj ~ iglo v platno; Čebele ~ajo želo v napadalca; redk. vbadati koga ~ bolnika v prst zbadati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
zbádanje -a s (ȃ) glagolnik od zbadati: zbadanje trnja / zbadanje z iglo, nožem / čutiti zbadanje pri dihanju; zbadanje v prsih / prenašati zbadanje prijateljev; dobrodušno, pikro zbadanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
zbádati -am nedov. (ȃ) 1. zaradi ostrosti povzročati komu pekočo bolečino: njegova brada jo je zbadala;
strnišče zbada v bose noge / trnje zbada bode / ekspr.: burja zbada v obraz; mraz je zbadal do kosti // brezoseb. čutiti ostro bolečino: pri srcu, v prsih, pod lopatico ga zbada 2. s koničastim predmetom povzročati komu bolečino: nehaj me zbadati;
zbadati z buciko, iglo, s šivanko;
zbadati koga z nožem // s koničastim predmetom preizkušati kaj: zdravnik ga je zbadal na različnih mestih 3. ekspr. povzročati duševno bolečino, trpljenje: njeni očitki ga zbadajo // s premišljenimi, posmehljivimi besedami prizadevati, žaliti: rad zbada; žena ga zbada, kadar more; hudomušno zbadati; kar naprej se zbadata / zbadati s pikrimi besedami
● jezdec je zbadal konja z ostrogami spodbadalzbadajóč -a -e:
zbadajoč konja se je pognal v dir; zbadajoče besede; zbadajoče bolečine; prisl.: zbadajoče odgovoriti, reči
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
zbádati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; zbádanje (ȃ) koga/kaj z/s čim ~ vsiljivca z buciko; poud. ~ fanta s pikrimi besedami |prizadevati, dražiti|; Njegova neobrita brada jo ~a; brezos. ~a ga v prsih; zbadati v kaj Strnišče ~a ~ bose noge; poud. Burja ~a ~ obraz |povzroča občutek mraza|zbádati se -am se (ȃ) poud. Zbadala sta se s pikrimi besedami |dražila|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
zbádati -am
nedov.1.
koga zaradi ostrosti povzročati komu pekočo bolečino 2.
brezos. s prislovnim določilom, s smiselnim osebkom v tožilniku izraža, da kdo čuti ostro bolečino v določenem delu telesa 3.
koga s koničastim predmetom povzročati komu bolečino 4.
koga ekspr. s premišljenimi, posmehljivimi besedami prizadevati, žaliti SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024
zbȃdati – glej bósti
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
zbȃdati, -am, vb. impf. ad zbosti; Stiche versetzen: z iglo koga z.; — sticheln: z besedami z. koga.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
zbadati [zbȃdati zbȃdam]
nedovršni glagolkopati, izkopavati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
zbadati
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
zbadati gl.
prebadati
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
žȁl1 prisl. in neskl. prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
želẹ́ti -ím nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
žélo -a s
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.