zbégati -am dov. (ẹ̑) spraviti v zmedenost, v zmoto: njegov prihod je ljudi zbegal;
vprašanje ga je zbegalo;
s svojim govorjenjem je zbegal dekle;
fant se je zbegal in ni znal odgovoriti / strel je zbegal pticezbégan -a -o: zbegan človek; zbegan pogled; biti popolnoma zbegan; živali so zbegane tekale po kletki; prisl.: zbegano odgovoriti, se ozirati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.