Tiskanje

afirmírati -am dov. in nedov. (ȋ)
uveljaviti, utrditi, potrditi: zbirka je afirmirala njegovo pisateljsko ime; s tem je afirmiral svoj položaj / v tujini se je afirmiral kot karakterni igralec; afirmirati se pred svetom doseči priznanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

akvatínta -e ž (ȋ)
um. grafična tehnika, pri kateri jedkanje kovinske plošče omogoča odtenke od svetlega do temnega: jedkanica je kombinirana z akvatinto; barvna akvatinta
// odtis v tej tehniki: razstavila je v glavnem akvatinte; zbirka akvatint

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

ȃlbum -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

algárij -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

antidotárij -ja m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

antipód -a m (ọ̑)
kdor je od koga po lastnostih, mišljenju popolnoma drugačen, nasprotje: bil je pravi antipod očetu; njegov idejni, politični antipod; sta antipoda po čustvovanju in po umetniških težnjah / njegova zadnja pesniška zbirka je antipod prejšnji
♦ geogr. prebivalec kraja, ki leži na popolnoma nasprotnem delu zemeljske oble

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

antologȋja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

apotẹ̑ka -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

arheolóški -a -o prid.(ọ̑)
nanašajoč se na izkopanine iz starejših zgodovinskih obdobij: arheološki muzej; arheološka zbirka / arheološka izkopavanja / arheološki strokovnjak

arheolóško

prisl.:

ves okoliš je arheološko raziskan

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

arhív -a m (ȋ)
zbirka listin in dokumentov, ki imajo vrednost kot zgodovinsko gradivo: ob bombardiranju je bil ves arhiv uničen; hraniti v arhivu; pregledati in urediti arhiv; državni, pokrajinski arhiv; nadškofijski, šolski, zasebni arhiv / elektronski arhiv; filmski arhiv zvitki filmskih trakov / obširni vatikanski arhivi
// prostor ali stavba, kjer so shranjene te listine in dokumenti: odpraviti se v arhiv; direktor arhiva / Zgodovinski arhiv
// zbirka (digitalnih) dokumentov, podatkov o preteklih dogodkih (na računalniku) sploh: fotografija je iz osebnega arhiva; dodajanje, uvrščanje datotek v arhiv

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

arhȋv -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

artefákt -a m (ȃ)
predmet, navadno kulturnega, zgodovinskega pomena, ki ga je ustvaril človek: prodajalne spominkov so založene s turističnimi artefakti; starodavni umetniški artefakt v obliki delfina; zbirka kamnitih, kovinskih artefaktov / dražba antičnih, egipčanskih artefaktov / kulturni, zgodovinski artefakti
// arheol. ročno izdelano orodje, orožje iz predzgodovinske ali prazgodovinske dobe: zbirka najdenih artefaktov; kamniti artefakti; koliščarski artefakti; artefakt iz kosti, kremena

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

artotéka -e ž (ẹ̑)
zbirka umetnostnih del za izposojo pod določenimi pogoji: knjižnica ima tudi artoteko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

artotéka -e ž (ẹ̑) |zbirka umetniških del|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

atlānt, m. der Atlas, (zbirka zemljevidov), Cig. (T.), nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

átlas1 -a m (ā)
zbirka zemljevidov, slik iz določene stroke v obliki knjige: izdati, sestaviti atlas; geografski, zgodovinski atlas; dialektološki atlas; anatomski atlas v barvah

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

átlas1 -a m

zbirka zemljevidov, slik iz določene stroke v obliki knjige

SINONIMI:

zastar. atlant2

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024

átlas -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

bakropís -a m (ȋ)
bakrorez: zbirka bakropisov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

bakrotísk -a m (ȋ) zbirka ~ov; pojm. reprodukcije v ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

barvotísk -a m, pojm. (ȋ) barvni tisk; števn. zbirka ~ov

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

báza1 -e ž (ā)
1. osnova, podlaga: materialna baza družbe / izkoristiti domačo surovinsko bazo; energetska baza težke industrije; publ.: postaviti organizacijo na množično bazo; vse to so izvedli na prostovoljni bazi
// bistvena sestavina: lak na acetonski bazi
// na kar se kdo opira, zanaša: močna, široka, zvesta volilna baza
2. kraj, kjer se zbirajo in oskrbujejo zlasti vojaške sile za operacije, oporišče: čete se vračajo v svoje baze; letalska, pomorska, vojaška baza / partizanska baza; baza 20 med narodnoosvobodilnim bojem sedež centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije in izvršnega odbora Osvobodilne fronte v Kočevskem Rogu / alpinistična odprava si je uredila bazo; baza za raketne izstrelke
// kraj, ki služi podpori, oskrbi, izvajanju česa sploh: avtocestna, vzdrževalna baza; logistična, tehnična baza; stalna, tradicionalna baza / učne baze za izpopolnjevanje, prakso (bodočih) zdravnikov
3. zbirka urejenih podatkov, zlasti digitalnih: shraniti, vnesti, vpisati v bazo; bibliografska, informacijska, relacijska baza; vpogled v bazo; osnovno, zahtevno delo z bazami / obsežna podatkovna baza; elektronska, računalniška, virtualna baza
♦ agr. krmna baza vsa razpoložljiva krma; anat. baza spodnji, širši del kakega organa; geogr. erozijska baza nivo, do katerega more reka poglabljati strugo; grad. asfaltna baza; jezikosl. artikulacijska baza od ustroja govorilnih organov, dihalne tehnike in tempa govora odvisne osnovne značilnosti v izgovoru glasov; um. baza stebra podstavek, podnožje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

báza-esamostalnik ženskega spola

osnova, podlaga
- baza česa
- , baza za koga/kaj
zbirka podatkov
- baza česa/koga
- , baza v/na čem, kje
- , baza za kaj/koga
- , baza o čem/kom
izhodiščni kraj, oporišče, izhodiščna organizirana skupina
- baza koga
- , baza v/na čem, kje
- , baza za kaj/koga

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

báza podátkov -e -- ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

bél3 -a -o stil. -ó [beu̯] prid. (ẹ́)
1. ki je take barve kot sneg ali mleko; ant. črn2: bel cvet; beli čevlji; bel konj, labod; bel papir; prt je bel; bela barva; obleči belo srajco; bela vrtnica; bleščeče, snežno bel; modrikasto, umazano bel; bel kot mleko, sneg, zid; črno-bel vzorec; belo-modro-rdeča zastava slovenska zastava / pesn.: bela cesta; bela Ljubljana; bela smrt; belo mesto; v ljudski pesmi, v pravljicah stoji tam beli grad / izobesili so belo zastavo kot znamenje vdaje; publ. naše bele ladje potniške ladje
2. ki je svetle barve: po nebu plava bel oblaček; bel obraz, vrat; ima belo polt; biti belih lic; mrtvaško, prsteno bel; črno-beli film film, ki kaže sliko samo v vseh odtenkih sive barve, od črne do bele; črno-bela tehnika / pesn.: beli mesec; skozi okno lije bela mesečina; bele zvezde; belo jutro / beli gospodarji so jih izkoriščali ljudje bele rase; bel(i) kruh kruh iz bele moke; bela kava kava z dodatkom mleka; bela moka pšenična moka, ki vsebuje majhno količino otrobov; belo vino vino rumenkaste, zelenkaste barve
// ki ima plodove ali gomolje svetle barve: bel krompir; bela murva / bela detelja
// v zvezi z lasje, brada svetlo siv: častitljivi beli lasje
// ekspr., z oslabljenim pomenom, v zvezi z dan, zora poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: zgodilo se je sredi belega dne; plesali so do belega dne, do bele zore vso noč, do jutra; ob, pri belem dnevu se je sprehajal z njo podnevi; ne skrivaj, javno; to je jasno kot beli dan
3. nepopisan, neizpolnjen: na mizi pred njim je bil bel list / bele lise na zemljevidu neraziskano ozemlje, območje
4. nanašajoč se na protirevolucionarje, desničarje: vas je bila med vojno bela / bela garda protikomunistična organizacija med narodnoosvobodilnim bojem v Sloveniji; procarska organizacija med državljansko vojno po oktobrski revoluciji
● star. bel denar srebrn denar; publ. beli kontinent Antarktika; star. beli menihi cistercijani; publ. beli ovratnik pripadnik visokega družbenega sloja, zlasti predstavnik politike, gospodarstva; publ. beli premog vodna moč, ki se da izkoriščati za pogon elektrarn; publ. beli rudarji delavci na naftnih poljih; Bela hiša sedež predsednika Združenih držav Amerike v Washingtonu; knjiž. bela Istra kraški del Istre; knjiž. knjiga je zagledala beli dan je izšla; publ. bela kuga neodločanje staršev za rojstvo otrok in s tem povezan upad prebivalstva; tuberkuloza; knjiž. to so bile njene bele noči noči brez spanja; knjiž. bela odeja pokriva zemljo sneg; knjiž. predajati se beli opojnosti veselju, športu v zimski naravi; publ. plazovi v gorah grozijo z belo smrtjo s smrtjo v snegu; star. obleči belo suknjo nastopiti vojaško službo; ekspr. tak delavec je v podjetju bela vrana redkost, izjema; pesn. bela žena smrt; publ. mojstri bele žogice namiznega tenisa; publ. trgovina z belim blagom z ljudmi, zlasti dekleti, ki se jih zasužnji, navadno za prostitucijo; ekspr. če pravim jaz, da je belo, trdi on, da je črno najini mnenji si popolnoma nasprotujeta; ni ne belo ne črno je neizrazito, nejasno; zelen božič, bela velika noč če o božiču ni snega, je o veliki noči
♦ agr. bela žita pšenica, rž, ječmen, oves; antr. bela rasa; biol. bela krvnička ali belo krvno telesce brezbarvna krvna celica, ki se giblje s panožicami; bot. beli gaber, javor, trn; bela omela grmičasta rastlina z belimi jagodami, ki raste na vejah listnatega drevja, Viscum album; gastr. bela klobasa klobasa z nadevom iz riža ali kaše, mesa in drobovine; bela riba morska riba boljše vrste; belo meso kokošje, telečje meso; geogr. Bela krajina; bele noči kratke, svetle noči v visokih zemljepisnih širinah; grad. beli cement cement, ki je skoraj brez železovih primesi; kem. beli fosfor; bela galica cinkov sulfat; lit. črno-bela tehnika prikazovanje oseb ali dogodkov, pri katerem so nekateri samo pozitivni, drugi pa samo negativni; med. beli tok bel ali rumenkast izcedek iz nožnice; metal. beli žar temperatura, pri kateri zažarijo trdna ali plinasta telesa belo; bela kovina zlitina bakra, kositra, svinca in antimona; min. beli svinčenec rudnina svinčev karbonat; obrt. bela vezenina vezenina, narejena z belo nitjo na belo tkanino; polit. bela knjiga zbirka mednarodnih diplomatskih dokumentov, ki jih kaka država objavi o državi, s katero je v sporu; rel. bela barva v bogoslužju simbol čistosti, veselja, luči; bela nedelja prva nedelja po veliki noči; šah. bela figura; bela polja; trg. bela posoda posoda iz porcelana; vet. bela črta trak kit, na katerem so priraščene trebušne mišice; ozka belkasta proga ob nosilnem robu kopita; zool. beli medved; (veliki) beli morski pes ali volk velik morski pes s krepkim sivo-belim trupom in velikimi trikotnimi zobmi, ki se prehranjuje predvsem z morskimi sesalci, Carcharodon carcharias; bela uš

bélo

prisl.:

belo cvesti

belo se oblačiti

belo bleščeči biseri

belo oprana obleka

belo pogrnjena miza

/ piše se narazen ali skupaj: belo lisast ali belolisast; belo pikčast; belo rožnat; belo siv; belo zelen

●

belo me je pogledal jezno; starka je belo strmela vanje tako da se je videla beločnica; ekspr. na grobu je bilo vse belo krizantem zelo veliko belih krizantem

béli

-a -o sam.:

beli ima potezo kdor igra pri šahu z belimi figurami

kurir je padel v zasedo belih belogardistov, domobrancev

star. ta bela s koso smrt

ekspr. ni črhnil, rekel, zinil ne bele ne črne molčal je; ni povedal svojega mnenja

obrača oči, da se mu vidi belo samo beločnica

na belo mleta pšenica na fino obdelanem mlinskem kamnu

v belo oblečen

ekspr. dobil boš črno na belem napisano izjavo, potrdilo

ekspr. dokazati črno na belem pisno; neizpodbitno, popolnoma

gore so že v belem pokrite s snegom

pogledati z belim z beločnico; jezno

vipavsko belo belo vino

pog. liter belega in sodo belega vina

v daljavi je bilo videti nekaj belega

nevesta v belem v beli obleki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Belačev

Predlog

Belačeva Belačevo pridevnik

IZGOVOR: [beláčeu̯], ženski spol [beláčeva], srednji spol [beláčevo]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

béra tudi bíra -e ž (ẹ́; í)
1. kar je nabrano, zbirka: bera ni bila slaba: imel je polno torbo / bogata bera besed
2. nabiranje: priti na bero
♦ čeb. jesenska bera paša
3. nekdaj dajatev učitelju ali cerkvenim ljudem: dajati, pobirati bero; priti po bero; vinska bera; bera žita in drv

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

béra -e ž (ẹ́) pobirati ~o |dajatev|; ~ besed |zbirka|; pojm. ~ zelišč nabiranje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Beseda »mučéle«

Alenka Glazer je uporabila v pesmi Muke besedo mučéle. Pozna kdo to besedo?

MUKE

Kaj se mučiš na mučélah. Svet je trd. Hodiš skrušen po mučélah, s svetom sprt. Streskaj misli. Muke iz tebe v prst potegne Špicov vrt.

Špicov vrt je ruško pokopališče.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Beseda »ročina« pri Borisu Pahorju

Pozdravljeni, Boris Pahor v romanu Nekropola uporablja besedo ročina: "A stabsarzt je zamahnil s svojo ročino." (stran 150, MK, Ljubljana, 2008). Iz zapisa razumemo, da naj bi šlo za roko, da je namreč zamahnil z roko, vendar v SSKJ najdemo tudi geslo ročin moškega spola (ročín -a m (ȋ), zgod., v stari Avstriji zbirka listin s privilegiji deželnega plemstva: vsebina ročina / deželni ročin). Ali naj razumemo, da gre za posebno, morda bolj domačo obliko besede roka (ki je sicer v SSKJ) ni ali gre za snopič listov? Hvaležna bom za pojasnilo.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

biblija -e samostalnik ženskega spola

stvarno ime zbirka vseh v kanon sprejetih besedil Stare in Nove zaveze kot temeljna knjiga krščanske in delno judovske vere; SODOBNA USTREZNICA: Biblija, Sveto pismo

FREKVENCA: 96 pojavitev v 22 delih

TERMINOLOGIJA: otročja/kratka biblija

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

bibliotéka -e ž (ẹ̑)
1. sistematično urejena zbirka knjig; knjižnica: dopolnjevati biblioteko z novimi knjigami; bogata biblioteka; privatna biblioteka
// prostor ali stavba, kjer so urejene in shranjene knjige: iti v biblioteko; sedeti v biblioteki; univerzitetna biblioteka / Mestna biblioteka
2. s prilastkom zbirka knjig iste izdaje in podobne vsebine: v Mali biblioteki izdaja založba manjša aktualna politična dela

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

bira2
zbirka:gl. bera

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Bistra

Predlog

1 Bistre samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj pri Vrhniki

IZGOVOR: [bístra], rodilnik [bístre]

BESEDOTVORJE: Bistričan, Bistričanka, Bistričanov, Bistričankin, bistrski in bistrški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

bogàt stil. bôgat -áta -o prid., bogatêjši (ȁ ā; ó ā)
1. ki ima mnogo materialnih dobrin: dobila je bogatega moža; zelo je bogata / bogata dežela; bogata hiša; pren. bogata jesen
2. ki ima dosti določene stvari: bogati rudniki; bogata zbirka kamnov; bogato nahajališče živega srebra / pesem, bogata idej; pokrajina, bogata sonca; partija šaha je bila bogata na lepih kombinacijah z lepimi kombinacijami; vitaminsko bogata hrana; miselno bogata komedija; pren. spet je za izkušnjo bogatejši; bogat z izkušnjami
// po vrednosti, količini zelo velik: bogat pridelek; letos je bila bogata žetev; bogato plačilo; knjiž. bogata rosa na travi
3. ki vsebuje mnogo raznovrstnih elementov: bogat jezik; bogat vzorec; bogata kulturna dejavnost / bogato življenje
4. knjiž. dragocen, razkošen: bogat plašč; bogato darilo / imeti bogato kosilo

bogáto

prisl.:

bogato obdarovati

bogato obložena miza

bogato cvetoče drevje

/ ekspr. bogato nabrana obleka zelo, močno; sam.: revni in bogati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Bor

Predlog

1 Bora samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

moško ime

priimek

IZGOVOR: [bôr] in [bòr], rodilnik [bôra]

BESEDOTVORJE: Borov

ZVEZE: Matej Bor

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Borghese

Predlog

Borgheseja tudi Borghese Borghesa samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

priimek

pripadnik italijanske plemiške rodbine

IZGOVOR: [borgéze], rodilnik [borgézeja] tudi [borgéza]

BESEDOTVORJE: Borghesejev tudi Borghesov, borghesovski tudi borghesejevski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Borghesejev

Predlog

Borghesejeva Borghesejevo tudi Borghesov Borghesova Borghesovo pridevnik

IZGOVOR: [borgézejeu̯], ženski spol [borgézejeva], srednji spol [borgézejevo] tudi [borgézou̯], ženski spol [borgézova], srednji spol [borgézovo]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Borov

Predlog

Borova Borovo pridevnik

IZGOVOR: [bôrou̯], ženski spol [bôrova], srednji spol [bôrovo]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

botáničen -čna -o prid. (á)
nanašajoč se na botaniko: botanična terminologija; botanično ime / botanična zbirka; botanični rezervat območje, ki je zavarovano zaradi redkih ali ogroženih pomembnih rastlinskih vrst; botanični vrt vrt, v katerem gojijo rastline za študijske in splošno izobraževalne namene

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

bráti bérem nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

brevír -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

bukvarija -e samostalnik ženskega spola

urejena zbirka knjig; SODOBNA USTREZNICA: knjižnica

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Cármina Burána Cármin Burán [ka] s mn. -am -am -- -- -ah -ah -ami -ami, °Cármina Burána -e -e ž, stvar. i. (ȃ ȃ) |srednjeveška pesniška zbirka|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

celôten -tna -o; -ejši -a -e (ó; ó) ~a zbirka; publ. prijaviti ~e dohodke vse
celôtnost -i ž, pojm. (ó)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Celzijev

Predlog

Celzijeva Celzijevo pridevnik

IZGOVOR: [célzijeu̯], ženski spol [célzijeva], srednji spol [célzijevo]

ZVEZE: Celzijeva stopinja, Celzijeva lestvica

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Centrálna báza zdravíl -e -e -- ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

cíkel cíkla; in cíklus samostalnik moškega spola [cíkəl]

1.

zaključena celota pojavov, procesov iz več predvidljivo spreminjajočih se oblik, faz, ki se navadno redno ponavlja

2.

umetniško delo iz več dopolnjujočih se delov, ki tvorijo zaključeno celoto

2.1.

STALNE ZVEZE: celični cikel, citratni cikel, gorivni cikel, kombinirani cikel, Krebsov cikel, lunin cikel, Lunin cikel, menstruacijski cikel, menstrualni cikel, mesečni cikel, mešani cikel, ogljikov cikel, pojatveni cikel, sončni cikel
ETIMOLOGIJA: ↑ciklus

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

cíkličen -čna -o prid. (í)
1. ki tvori ciklus, celoto: ciklična pesnitev / ciklični sistem predavanj
2. ki se pojavlja v ciklusih: ciklične gospodarske krize; ciklična gibanja gospodarstva / ciklično zaporedje
♦ glasb. ciklična forma glasbena oblika, ki sestoji iz več stavkov; kem. ciklične spojine spojine z ogljikovimi atomi, razporejenimi v obroču

cíklično

prisl.:

pesniška zbirka je ciklično urejena

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

cíklično nač. prisl. (í) ~ urejena pesniška zbirka

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

cíklus cíklusa; in cíkel samostalnik moškega spola [cíklus]

1.

zaključena celota pojavov, procesov iz več predvidljivo spreminjajočih se oblik, faz, ki se navadno redno ponavlja

2.

umetniško delo iz več dopolnjujočih se delov, ki tvorijo zaključeno celoto

2.1.

STALNE ZVEZE: celični ciklus, gorivni ciklus, kombinirani ciklus, Krebsov ciklus, lunin ciklus, Lunin ciklus, menstruacijski ciklus, menstrualni ciklus, mesečni ciklus, mešani ciklus, ogljikov ciklus, pojatveni ciklus, sončni ciklus, spolni ciklus
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Zyklus in lat. cyclus iz gr. kýklos ‛kolo, krog’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

CIL CIL-a tudi CIL -- [ceièl -êla] m (ȅ ȇ; ȅ) |zbirka latinskih zapisov|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

čudovíšče -a s (í)
knjiž. nenavadno, fantastično bitje ali stvar; čudo1: zbirka voščenih figur in raznih čudovišč; ljudje so strmeli v čudovišče iz lesa in železa / ekspr. ta človek je bil pravo čudovišče

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

datotéka -e ž (ẹ̑) rač. |podatkovna zbirka|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Dekámeron -a m, stvar. i. (ȃ) |Boccaccieva zbirka novel|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

dekretálije -lij ž mn. (á ȃ)
rel., v srednjem veku zbirka dekretalov: citati iz dekretalij

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

dekretálije -ij ž mn. (á ȃ) zgod. |zbirka dekretalov|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

diatéka -e ž (ẹ̑)
zbirka diapozitivov: ima bogato diateko; na šoli so uredili diateko za pomoč pri pouku

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

diatéka -e [ija] ž (ẹ̑) |zbirka diapozitivov|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Diderot

Predlog

Diderota samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

priimek

francoski pisatelj in filozof

IZGOVOR: [didró], rodilnik [didrója]

BESEDOTVORJE: Diderotov in Diderotev

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Digitalizacija priročnikov

Kateri so bili prvi jezikovni priročniki, ki so bili digitalizirani in kdaj?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

direktórij -a m (ọ́)
1. skupina ljudi, ki vodi podjetje, zavod ali ustanovo: ustanovo vodi direktorij; član direktorija; sklepi direktorija
2. rač. zbirka datotek, ki so shranjene na danem pogonu, imenik: glavni direktorij; preiskovanje direktorijev na disku; seznam direktorijev
♦ rel. koledar z navodili za maševanje in za molitev brevirja; zgod. petčlanski ustavni organ z izvršilno oblastjo v Franciji v letih od 1795 do 1799

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

direktórij -a m

rač. zbirka datotek, ki so shranjene na danem pogonu

SINONIMI:

rač. imenik

GLEJ ŠE SINONIM: vodstvo

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024

dȋsk -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

diskotéka -e ž (ẹ̑)
1. lokal, zlasti za mlade, v katerem se pleše ob popularni glasbi: iz diskoteke so se vračali šele proti jutru; obiskovalci diskotek
2. sistematično urejena zbirka plošč: izpopolniti diskoteko z novimi ploščami; šolska diskoteka; novosti iz diskoteke
// prostor, kjer so urejene in shranjene plošče: iti v diskoteko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

dramátično prislov [dramátično]

1.

ekspresivno takó, da je zelo napeto, razburljivo

2.

ekspresivno takó, da je izrazito, opazno, nenadno

ETIMOLOGIJA: ↑dramatični

duét duéta samostalnik moškega spola [duét]

1.

glasbena zasedba, sestavljena iz dveh glasbenikov, navadno pevcev

1.1.

2.

koreografija za dva plesalca

3.

skupina dveh oseb, ki pri čem sodelujeta, imata skupno vlogo, cilj; SINONIMI: duo

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Duett) iz it. duetto, manjšalnice od ↑duo - več ...

dúma -e ž (ú)
1. lit. lirsko-epska ukrajinska ljudska pesem: zbirka dum
2. v carski Rusiji državni zbor, skupščina: sklicati dumo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Ďuríčková

Predlog

Ďuríčkove samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

priimek

slovaška pesnica

IZGOVOR: [djúričkova], rodilnik [djúričkove]

PRIMERJAJ: Ďuríček

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

dvaintridesetérka -e ž (ẹ̑)
biblio. knjiga, ki sestoji iz tiskovnih pol, razdeljenih na dvaintrideset listov: zbirka starih dvaintrideseterk

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

DVD-téka -e [dẹvẹdé-téka in dəvədə̀-téka] ž (ẹ̑-ẹ̑; ə̏-ẹ̑)
1. ustanova, ki sistematično zbira, hrani in izposoja DVD-je: DVD-teka je ponudila internetne prenose filmov
2. sistematično urejena zbirka DVD-jev: domača DVD-teka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

edícija -e ž (í)
1. tiskano delo, kot izide enkrat; izdaja: kritična edicija Prešerna; pesniška zbirka v bibliofilski ediciji / večerna edicija časopisa
// tiskano delo, publikacija sploh: kupoval je vse pomembnejše znanstvene edicije / založba je izdala nekaj reprezentativnih likovnih edicij
2. objava tiskanega dela: z edicijo te knjige si je založba pridobila velik ugled / delo je izšlo v ediciji znane pariške založniške hiše v založbi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

edinovŕsten -tna -o prid. (ȓ)
knjiž. edinstven, enkraten2: edinovrstna pesniška zbirka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

eksemplár -ja m (ā)
vsaka od več istovrstnih stvari; primerek, vzorec: zbirka metuljev ima več lepih, redkih eksemplarjev / muzejski eksemplar / od te knjige se je ohranil samo en eksemplar; pren., ekspr. bil je res pravi eksemplar

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

eksikátna zbírka -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

elégični elégična elégično pridevnik [elégični]

1.

ki je v zvezi z elegijo 1., 2.

2.

v obliki elegičen ki vzbuja, povzroča otožnost, žalost

STALNE ZVEZE: elegični distih
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. elegisch iz ↑elegija

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

El Greco

Predlog

El Greca samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

vzdevek Domenikosa Theotokopoulosa, španskega slikarja grškega rodu

IZGOVOR: [el gréko], rodilnik [el gréka]

BESEDOTVORJE: El Grecov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

enciklopedíja Frazemi s sestavino enciklopedíja:
bíti prava enciklopedíja, bíti žíva enciklopedíja, postáti žíva enciklopedíja, práva enciklopedíja, žíva enciklopedija

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

enotéčen -čna -o (ẹ̑)
enotéčni -a -o (ẹ̑) ~a zbirka vin

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

ênovrstíčni ênovrstíčna ênovrstíčno pridevnik [ênovərstíčni]

1.

ki obsega eno vrstico

2.

ki je velik za eno vrstico

3.

v obliki enovrstičen, ekspresivno ki je razmeroma preprost, banalen, kratek

ETIMOLOGIJA: iz ena vrstica

entomolóški -a -o (ọ̑) ‹žužkosloven›: ~a zbirka

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

epigráfski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na epigraf: epigrafski spomeniki stare Indije / epigrafska zbirka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

epistolár -ja m (á)
rel. zbirka odlomkov iz Svetega pisma, navadno iz pisem apostolov:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

epistolár -ja m z -em (á) ver. |zbirka|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

épos éposa samostalnik moškega spola [épos]

1.

privzdignjeno dolga pripovedna pesnitev, navadno o pomembnem dogodku, v kateri nastopajo junaki, bogovi; SINONIMI: ep

2.

ekspresivno filmsko, dramsko, literarno delo o pomembnem dogodku, ki poveličuje junaštvo in vključuje slikovite, množične prizore; SINONIMI: ep, ekspresivno epika, ekspresivno epopeja

ETIMOLOGIJA: ↑ep

étnozbírka -e ž (ẹ̑ȋ) prakt.sp. zbirka ljudske glasbe

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Éudaméd -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

evidénca -e ž (ẹ̑)
namensko in sistematično spremljanje, vpisovanje podatkov o čem, razvid: voditi evidenco nesreč, rojstev, o plačanih računih; z evidenco kontrolirati planirane naloge; blagovna evidenca; personalna evidenca; evidenca prebivalstva
♦ ekon. družbena evidenca statistično spremljanje vseh denarnih transakcij, v katerih se kažejo pomembna gibanja v narodnem gospodarstvu; filoz. evidenca postopek, s katerim se napravi, da je kaj jasno predstavljeno
// zbirka takih podatkov: poglejmo, kaj kaže evidenca; podatek že imamo v evidenci; kartotečna evidenca odjemalcev električne energije
● zadevo vzeti v evidenco začeti jo reševati; računati z njo; stvar imam še v evidenci nameravam jo še rešiti; še računam z njo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

evidénca dejánske rábe kmetíjskih in gózdnih zemljíšč -e -- -- -- -- -- -- ž

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

evidénca tŕga nèpremičnín -e -- -- ž

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Evrópska podátkovna zbírka za medicínske pripomóčke -e -e -e -- -- -- ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

evrópski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na Evropejce ali Evropo: evropski jeziki, narodi; evropske države, literature / evropska civilizacija, kultura; evropska družbena problematika / publ. ta arheološka zbirka je tudi v evropskem merilu med najbogatejšimi / Evropska unija [EU] gospodarsko-politična zveza evropskih držav, ustanovljena leta 1992 v nizozemskem mestu Maastricht
// nanašajoč se na Evropsko unijo: evropska zastava / evropski komisar član kolegija Evropske komisije; evropski parlament; evropski poslanec, parlamentarec poslanec v Evropskem parlamentu; evropske volitve volitve v Evropski parlament / Evropski parlament zakonodajni organ Evropske unije; Evropska komisija; Evropska gospodarska skupnost gospodarsko-politična zveza, predhodnica Evropske unije
♦ agr. (žlahtna) evropska trta trta, doma v Evropi, ki rodi žlahtno grozdje, ni pa odporna proti boleznim in nizki temperaturi; bot. evropski macesen gorsko drevo z mehkimi tankimi iglami v šopih, ki jeseni odpadejo, Larix decidua; zool. evropski bober

evrópsko

prisl.:

bil je evropsko razgledan

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

fabula

Predlog

fabule samostalnik ženskega spola

zgodba

nagrada

IZGOVOR: [fábula], rodilnik [fábule]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

farmacevtsko-medicinski

Predlog

farmacevtsko-medicinska farmacevtsko-medicinsko pridevnik

farmacevtski in medicinski

IZGOVOR: [farmacéu̯tsko-medicínski]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

farmakopêja -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

figúra -e ž (ȗ)
1. um. likovno upodobljen predmet ali živo bitje; kip1, podoba: kipar je dokončal figuro borca; slikar se je poleg tihožitij največ ukvarjal z ženskimi figurami; zbirka bronastih figur / voščene figure lutke / na vrčih so vrezane različne figure liki
♦ geom. geometrična figura geometrični lik
2. nav. ekspr., s prilastkom oseba kot nosilec kake lastnosti: ta tvoj znanec je res simpatična figura / nikoli si ne bi mislil, da je ta človek tako klavrna figura / predsednik je v društvu čisto navadna figura njegove funkcije dejansko opravljajo drugi
● slabš. on je zraven samo za figuro on pri stvari nič ne pomeni, ne koristi
// oseba, lik, zlasti kot literarna upodobitev: centralna figura komedije; karakterna dramska figura; postranska figura v romanu / igralci so ustvarili res dobre figure
3. postava1: kroj je primeren le za majhne figure
4. šah. vsak od različno izoblikovanih predmetov za igranje šaha, razen kmeta: dobiti, menjati, postavljati figure / igrati z belimi, črnimi figurami; eksponirana figura; težka figura trdnjava ali dama; blokada figure / šahovske figure
// igr. igralna karta s podobo, navadno živega bitja: na sedmico je vrgel figuro
5. skupina med seboj povezanih gibov pri plesu ali nekaterih športih: drsalca sta izvajala zelo zahtevne figure; plesala sta brez figur / godba igra zadnjo figuro četvorke / pilot je delal drzne figure obrate, akrobacije
6. lit. posebej izbrani in uporabljeni glasovi ali besede za pesniško izražanje: govorna, pesniška, retorična figura / besedna, glasovna figura
7. glasb. skupina tonov, ki se ponavlja: klavirska spremljava iz enoličnih figur

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

filatelístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na filateliste ali filatelijo: filatelistično društvo / filatelistična razstava, zbirka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

fílm1 -a m (í)
1. prozoren, prožen trak, prevlečen s snovjo, občutljivo za svetlobo: naviti film; vložiti film v kamero / fotografski, kinematografski, rentgenski film
// tak trak s posnetki: projicirati film na široko platno; dobro ohranjen film; dobiti seznam filmov, ki jih imajo na razpolago; zbirka filmov
2. umetniško delo iz slik na takem traku: film traja dve uri; gledal sem naš novi film; film so posneli v barvah; predvajati, režirati, snemati film; pog. kateri film vrtijo nocoj? predvajajo; ekspr. drugorazredni film; igra, nastopa samo v slabih filmih; dogodki so se vrstili kakor v filmu / predavanje je bilo spremljano s filmom o vzrokih nesreč / barvni, črno-beli film; celovečerni, kratki film; dokumentarni, umetniški film; kavbojski, ljubezenski, vojni film; lutkovni, risani film; nemi, zvočni film; televizijski film
3. ed. ustvarjanje, katerega izrazna oblika je umetniško delo iz slik na takem traku: pomen sodobnega italijanskega filma; razvoj filma; uveljavljanje barvnega filma; zgodovina filma / festival slovenskega filma
// pog. filmska proizvodnja, filmska industrija: šla je k filmu; dela pri filmu
♦ film. dolgometražni film; normalni film širok 35 mm; ozki film širok 16 mm; fot. eksponirati, fiksirati film

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

filmotéka -e ž (ẹ̑)
sistematično urejena zbirka filmov: filmoteka ozkega filma / poleg knjižnice je filmoteka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

filmotéka -e ž (ẹ̑) |zbirka filmov|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

filmotéka -e ž

sistematično urejena zbirka filmov

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024

fonotéka -e ž (ẹ̑)
sistematično urejena zbirka zvočnih posnetkov na nosilcih zvoka: fonoteka radijske postaje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

fonotéka -e ž

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

fónt -a m (ọ̑)
zbirka, nabor znakov, zlasti različnih pisav: računalniški font; seznam fontov; velikost fonta

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Forma viva

Predlog

Forme vive samostalniška zveza ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime

razstava, zbirka umetniških del na prostem

simpozij

IZGOVOR: [fórma víva], rodilnik [fórme víve]

PRIMERJAJ: forma viva

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Formula
Na področju matematike se v učnem načrtu za osnovno šolo za pojem, ki označuje pravilo za računanje v matematični obliki, uporabljata tako formula kot obrazec . Primeri iz besedila učnega načrta so npr.: »Dijak pozna in uporablja formulo za prehod k novi osnovi; Učenec uporablja formule ravninske in prostorske geometrije pri reševanju problemov; Učenec nariše mrežo kvadra in kocke, po obrazcu izračuna njuno površino; Učenci izračunajo obseg kvadrata in pravokotnika z merjenjem, seštevanjem in obrazcem .« Kateri termin je bolj ustrezen?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Formulae magistrales -ul -- ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

fosíl -a m

okamneli živalski ali rastlinski ostanek iz geološke preteklosti

SINONIMI:

okamnina, pal. fosilija, knj.izroč. petrefakt

BESEDNE ZVEZE S SINONIMI:

živi fosil

GLEJ ŠE: nazadnjaški

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024

fosílija -e ž (í)
nav. mn., pal. fosil: nahajališča fosilij; zbirka fosilij

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

fótodokumentácija -e ž (ọ̑-á)
zbirka fotografij v zvezi z določenim delom, vprašanjem: knjigi je priložena obširna fotodokumentacija
// zbiranje, pripravljanje take zbirke: organizirati fotodokumentacijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

fótoknjíga samostalnik ženskega spola

zbirka digitalnih fotografij, ki predstavljajo zaključeno celoto, navadno v fizični obliki kot knjiga

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

fototéka -e ž (ẹ̑)
sistematično urejena zbirka fotografij: urejati fototeko / fototeka bo zaradi preurejanja zaprta

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

frazeologȋja, f. nauk o frazah ali zbirka fraz, die Phraseologie, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Fritz

Predlog

1 Fritza samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

moško ime

priimek

slovenski pesnik, dramatik, dramaturg in prevajalec

IZGOVOR: [fríc], rodilnik [fríca]

BESEDOTVORJE: Fritzev in Fritzov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

fúndus -a m (ȗ)
knjiž., navadno s prilastkom celotna količina stvari, ki so navadno podlaga kake dejavnosti; fond: izjemno bogat fundus knjižnice / zasebne turistične sobe predstavljajo zanesljiv fundus v turizmu; pren. fundus znanja
♦ gled. zbirka rabljenih gledaliških kostumov in kulis; prostor, kjer jih hranijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Gajškov

Predlog

Gajškova Gajškovo pridevnik

IZGOVOR: [gájškou̯], ženski spol [gájškova], srednji spol [gájškovo]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

galeríjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na galerijo: dobili so nove galerijske prostore; galerijska zbirka slik / galerijski sedež

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

gazéla -e ž

lit. lirska pesem z rimo v prvem in drugem verzu ter v vseh sodih verzih, pogosto z refrenom

SINONIMI:

ekspr. gazelica

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024

geek, gík samostalnik moškega spola

1.

navdušenec, strokovnjak za določeno strokovno ali interesno področje, zlasti računalništvo

1.1

kot pridevnik

ki je v zvezi s takimi navdušenci, strokovnjaki

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

génska bánka -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

génska knjížnica -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

génski -a -o prid.(ẹ̑)
nanašajoč se na gen: analize genske snovi / vpliv genske teorije / genska banka sistematično urejena zbirka gensko značilnih organizmov ali njihovih delov, hranjena v ustreznih ustanovah v ustreznih razmerah, ki je namenjena ohranjanju vrst, genskega materiala

génsko

prisl.:

debelost pri otrocih je gensko pogojena

/ gensko spremenjena hrana; gensko spremenjeni organizem [GSO] organizem, katerega genski material je spremenjen z metodami genske tehnologije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

gipsotéka -e ž (ẹ̑)
sistematično urejena zbirka mavčnih odlitkov kiparskih del:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

gipsotéka -e ž (ẹ̑) |zbirka mavčnih odlitkov|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

gliptotéka -e ž (ẹ̑)
sistematično urejena zbirka umetniških kiparskih del: ogledala sta si galerijo in gliptoteko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

gliptotéka -e ž (ẹ̑) |zbirka kiparskih del|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Godčev

Predlog

Godčeva Godčevo pridevnik

IZGOVOR: [gótčeu̯], ženski spol [gótčeva], srednji spol [gótčevo]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

gradíven -vna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na gradivo: gradivni vir / gradivna zbirka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

gráfičen -čna -o prid. (á)
1. nanašajoč se na grafika 1, 3:
a) grafični bienale; grafična zbirka
b) dela v različnih grafičnih tehnikah / grafična umetnost / grafični list odtis v kaki grafični tehniki
c) grafične razlike med obema zapisoma
2. nanašajoč se na tiskarstvo ali tisk: grafični izdelki; grafična industrija, stroka, šola; velikost grafičnega dela
3. narejen z risbo, s črtami: grafični prikaz vplivnih področij; grafična ponazoritev / grafično znamenje za glas, za naglas
♦ geom. grafična rešitev geometrijske naloge

gráfično

prisl.:

grafično prikazani rezultati analiz

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

gravúra -e ž (ȗ) zbirka gravur; pojm. ukvarjati se z ~o

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Grimm

Predlog

Grimma samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

priimek

nemški pisatelj

IZGOVOR: [grím], rodilnik [gríma]

BESEDOTVORJE: Grimmov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

haiku haikuja samostalnik moškega spola [hajkú] tudi [hájku]

1.

iz literarne vede pesem iz treh verzov po pet, sedem in pet zlogov, ki zgoščeno prikazuje trenutek, vtis, zlasti iz narave, po izvoru iz Japonske

2.

kot pridevnik ki je v zvezi s haikujem 1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Haiku, frc. haïku iz jap.

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

haiku -ja [hajkú tudi hájku] m (ȗ; ȃ) lit.
pesem iz treh verzov po pet, sedem in pet zlogov, ki zgoščeno prikazuje trenutek iz narave, povezan z dogajanji v človekovi notranjosti: pisanje haikujev; zbirka haikujev; natečaj za haiku; v prid. rabi: haiku festival; haiku poezija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Hamurábijev zakoník -ega -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

herbárij -a m (á)
s podatki opremljena zbirka stisnjenih in posušenih rastlin za študijske namene: vložiti cvetlico v herbarij; šolska botanična zbirka ima bogat herbarij

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

herbārij, m. zbirka posušenih rastlin, das Herbarium, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

herbárij -a m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

herbárij -a m

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

hrestomatíja -e ž (ȋ) slovstv. |zbirka odlomkov znanih besedil|: latinska ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Iconotheca Valvasoriana

Predlog

Iconothece Valvasoriane samostalniška zveza ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime

grafična zbirka Janeza Vajkarda Valvasorja

IZGOVOR: [ikonotéka valvazorijána], rodilnik [ikonotéke valvazorijána]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

idiótikon -a m (ọ̄)
jezikosl. slovar, zbirka idiomov:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

igrotéka -e ž (ẹ̑)
sistematično urejena zbirka različnih iger, igrač: v igroteki imajo več kot štiri tisoč iger
// urejen prostor za hranjenje, izposojo različnih iger, igrač: v knjižnici so odprli igroteko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

ikonotéka -e ž

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

imeník -a m (í)
1. seznam imen, navadno abecedni: sestaviti imenik / vpisati koga v imenik / telefonski imenik abecedni seznam telefonskih naročnikov z njihovimi telefonskimi številkami in naslovi; volilni imenik seznam volilnih upravičencev
2. rač. zbirka datotek, ki so shranjene na danem pogonu: ustvariti glavni imenik; sistemski, uporabniški imenik / imenik datotek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

informatizírana zbírka lístin -e -e -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

informatizírati -am dov. in nedov. (ȋ)
uvesti informacijske sisteme, tehnologije v delovanje česa: informatizirati bolnišnice, zdravstvo

informatizíran

-a -o:

informatizirana zbirka podatkov

informatizirana baza

podatki iz informatiziranih evidenc

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

inkunábula inkunábule samostalnik ženskega spola [inkunábula]

iz bibliotekarstva knjiga, tiskana do vključno leta 1500; SINONIMI: iz bibliotekarstva prvotisk

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. incunabula, prvotneje ‛zgodnja oblika’, množina od lat. incūnābulum ‛povoj, plenica’

istoiménski -a -o prid. (ẹ̑)
ki ima isto, enako ime: film snemajo po istoimenskem romanu angleškega pisatelja; arija Aide iz istoimenske opere; v knjigo je uvrščena istoimenska zbirka črtic in novel
♦ elektr. istoimenski električni naboji električni naboji, ki so vsi pozitivni ali vsi negativni; mat. istoimenske enote merske enote, ki imajo isto ime; istoimensko število količina, ki se izrazi v primerjavi z drugo količino z isto mersko enoto

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

iTunes

Predlog

1 iTunesa tudi iTunes iTunes samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime

računalniški program

IZGOVOR: [ájtjúns], rodilnik [ájtjúnsa] tudi [ájtjúns]

BESEDOTVORJE: iTunesov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izdája -e ž (ȃ) navadno s prilastkom
1. tiskano delo, kot izide enkrat: izšla bo deseta izdaja romana; predgovor k prvi izdaji / pesniška zbirka v bibliofilski izdaji; knjiga v broširani izdaji; faksimilirana izdaja rokopisa Prešernovih Poezij; jubilejna, poljudna izdaja / večerna izdaja časopisa
♦ zal. avtorizirana, luksuzna izdaja
2. glagolnik od izdati:
a) obsodili so ga zaradi izdaje; izdaja javke / izdaja uradne skrivnosti / izdaja domovine
b) izdaja pesmi, pravopisa
c) izdaja denarja, menice / izdaja znamk
č) izdaja dovoljenja, odločbe / izdaja povelja / izdaja sodbe
d) izdaja blaga iz skladišča

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izhájati -am nedov. (ȃ)
1. pojavljati se v tiskani obliki: časopis izhaja redno, vsak dan, zjutraj; zbirka je začela izhajati pred vojno / revija izhaja mesečno, periodično, kot štirinajstdnevnik
// biti objavljan: njegove pesmi so izhajale v Zvonu / roman izhaja v nadaljevanjih
2. imeti osnovo, izhodišče: ta literatura izhaja iz tradicije / načelo, da oblast izhaja iz ljudstva
// izvirati: te napake izhajajo iz njegove lenobe / izhaja iz učiteljske družine, iz kmečkega rodu; od tod izhaja njegovo ime je / tekmovalka izhaja iz dunajske drsalne šole je
3. publ. pri delu, ustvarjanju upoštevati določena izhodišča: v svoji razpravi izhaja iz že znanih dejstev / prav je, da pri ocenjevanju izhajamo iz celote; izhajati iz načela rentabilnosti
4. nav. 3. os., publ. biti jasno viden, kazati se: iz objavljenih podatkov izhaja, da se je proizvodnja povečala / iz navedenih dejstev izhaja nujnost povezave posameznih področij
5. knjiž. prihajati iz česa: loj izhaja ob lasu na kožno površino / plin je začel silovito izhajati; pren. njegova čustva izhajajo iz globine duše
6. zastar. vzhajati1: sonce izhaja

izhajajóč

-a -e:

izhajajoč iz načela enakopravnosti, so zahtevali svoje pravice

periodično izhajajoča publikacija;

prim. shajati2

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izhájati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol

1.

kaj pojavljati se v tiskani obliki
Zbirka je /kot zaključen opus del/ začela izhajati (pred vojno).

2.

kdo/kaj prihajati iz česa / od kod / kdaj
Izhaja iz učiteljske družine.

3.

navadno v 3. osebi kaj biti jasno vidno, kazati se iz česa / od kod
Iz podatkov izhaja, da se je proizvodnja povečala.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024

izíti -ídem dov.

pojaviti se kot tiskano ali drugače razmnoženo delo

SINONIMI:

ekspr. biti obelodanjen, knj.izroč. biti objavljen, star. ugledati beli dan

GLEJ ŠE SINONIM: oditi, temeljiti, vziti1

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024

izpévati -am nedov. (ẹ́)
knjiž. izražati svoja čustva, občutke, navadno v umetniškem delu: v tem delu avtor izpeva svojo dušo

izpévati se

prihajati v stanje, ko so vsa čustva, občutki, spoznanja zlasti s pesnjenjem že izražena:

nova zbirka kaže, da se pesnik polagoma izpeva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izrèk -éka m (ȅ ẹ́)
1. zgoščeno izražena duhovita, globoka misel: v pisanju rad uporablja izreke; svetopisemski izreki; znan je izrek, da žena podpira tri vogle hiše, mož pa enega / čarovni izrek čarovne besede
// star. kar je izrečeno, povedano: vaš izrek je zelo pomemben
2. glagolnik od izreči: izrek opomina
// pravn. del sodbe, ki vsebuje kratko odločitev, rešitev zadeve: izrek kazni, sodbe; zbirka izrekov / sodni izrek
3. mat. trditev, do katere se pride s sklepanjem iz temeljnih resnic, načel: dokazati izrek / binomski izrek; izrek o deljenju / Pitagorov izrek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izrèk -éka m (ȅ ẹ́) zbirka ~ov; jezikosl. |poved, del besedila v pragmatiki|; pojm. ~ opomina

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

izrèk -éka m

1.

zgoščeno izražena duhovita, globoka misel

SINONIMI:

aforizem, star. rek, knj.izroč. reklo

2.

pravn. del sodbe, ki vsebuje kratko odločitev, rešitev zadeve

SINONIMI:

pravn. dispozitiv, pravn. judikat, pravn. sodbeni izrek, pravn. sodni izrek, pravn. tenor1

3.

mat. trditev, do katere se pride s sklepanjem iz temeljnih resnic, načel

SINONIMI:

mat. teorem

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024

Izvor besede »mošenica« in krajevnega imena »Za Mošenico«

Zanima nas etimološki izvor besede mošenica in krajevnega oz. ledinskega imena Za Mošenico, ki predstavlja manjši del ravninskega gozdnega območja našega krajinskega parka.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

jazzar in džêzar in džézar -ja [prva oblika džêzar in džézar] m (ȇ; ẹ̑)
pog., ekspr. jazzovski glasbenik: nastop jazzarjev
// kdor se navdušuje za jazz: njegova zbirka plošč kaže, da je vnet jazzar

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Jenko

Predlog

Jenka samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

priimek

slovenski pesnik in pisatelj

v prenesenem pomenu Jenkova dela

IZGOVOR: [jénko], rodilnik [jénka]

BESEDOTVORJE: Jenkov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Jernej

Predlog

Jerneja samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

moško ime

svetopisemska oseba

IZGOVOR: [jêrnej], rodilnik [jernêja] tudi [jêrneja] tudi [jernêj], rodilnik [jernêja]

BESEDOTVORJE: Jernejev

ZVEZE: apostol Jernej

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

judikát -a m (ȃ)
pravn. del sodbe, ki vsebuje kratko odločitev, rešitev zadeve; izrek: zbirka judikatov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

kabinéten -tna -o prid. (ẹ̑)
1. nanašajoč se na kabinet: kabinetno pohištvo / kabinetna zbirka / razprava je plod terenskega in kabinetnega študija / kabinetna pisarna / kabinetni minister
2. slabš. nepovezan z življenjem, neživljenjski: kabinetni učenjaki; kabinetna znanost / kabinetno reševanje javnih zadev nedostopno večjemu številu ljudi
3. ekspr. imeniten, izbran: glavni junak drame je prav kabinetna figura / kabinetna umetnina
♦ agr. kabinetno sadje izbrano namizno sadje; ped. kabinetni pouk pouk, pri katerem se vsak učni predmet poučuje v posebej za določeno stroko opremljeni učilnici

kabinétno

prisl.:

kabinetno zasnovan študij

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Kako poimenujemo samice/samce nekaterih živali?

Večinoma živali poimenujemo bodisi s samostalnikom moškega spola (morski pes, pav, komar ipd.) bodisi s samostalnikom ženskega spola (vešča, morska krava, mačka ipd.). V mnogih primerih se zdi preoblikovanje v nasprotni spol, s ćimer bi poimenovali samico ali samca iste živalske vrste, zelo zahtevno, zato se ga pogosto izogibamo. Zanima me, ali je sploh pravilno ˝na silo˝ preoblikovati imena nekaterih živali v nasprotni spol in ali obstaja priročnik oziroma slovar, zbirka ali karkoli podobnega, s čimer bi si lahko v takšnih primerih pomagali.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Kako prevesti »cancel culture«?

Pozdravljeni, ali obstaja že kak uveljavljen slovenski prevod zveze cancel culture? Hvala.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Kako tvoriti pridevnike iz samostalnikov »analiza« in »sinteza«?

Spoštovani, prosila bi za nasvet, katera oblika pridevnikov je primernejša: (a) analizen in sintezen ali (b) analitičen in sintetičen? V praksi največkrat zasledimo analitičen in sintezen, vendar menim, da je smiselno oba pridevnika tvoriti po istem sistemu.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Kako tvoriti pridevnike iz samostalnikov »analiza« in »sinteza«?

Spoštovani, prosila bi za nasvet, katera oblika pridevnikov je primernejša: (a) analizen in sintezen ali (b) analitičen in sintetičen? V praksi največkrat zasledimo analitičen in sintezen, vendar menim, da je smiselno oba pridevnika tvoriti po istem sistemu.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

kanconiêr tudi kanconjêr -a tudi -ja m (ȇ)
lit. zbirka (starih) romanskih lirskih pesmi: prebirati kanconiere

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

kanconjêr -ja m s -em (ȇ) slovstv. |zbirka lirskih pesmi|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

kardinálov kardinálova kardinálovo pridevnik [kardinálou̯ kardinálova kardinálovo]

1.

ki je v zvezi s kardinalom, pripada kardinalu

1.1.

kardinalom

ETIMOLOGIJA: ↑kardinal

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Karel XVI. Gustav

Predlog

Karla XVI. Gustava tudi Karel Šestnajsti Gustav Karla Šestnajstega Gustava samostalniška zveza moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

švedski kralj

IZGOVOR: [kárǝl šéstnajsti gústau̯], rodilnik [kárla šéstnajstega gústava] in [kárǝl šestnájsti gústau̯], rodilnik [kárla šestnájstega gústava]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

kartográfski kartográfska kartográfsko pridevnik [kartográfski]

1.

ki je v zvezi s kartografi ali kartografiranjem 1.

STALNE ZVEZE: kartografska projekcija
ETIMOLOGIJA: ↑kartograf

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

kartográfski kljúč -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

kartotéka -e ž (ẹ̑)
sistematično urejena zbirka listkov, kartončkov s kakimi podatki: izpopolniti kartoteko; kartoteka članov; kartoteka knjig in revij / vpisati v kartoteko / voditi kartoteko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

kartotéka -e ž

sistematično urejena zbirka listkov, kartončkov s kakimi podatki

SINONIMI:

zastar. listovnik

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024

kartulár -ja m (á)
zgod. zbirka prepisov listin kakega prejemnika: pleterski kartular

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

»Kick-off meeting« v slovenščini

Kako bi v slovenščini najustrezneje izrazili pomen, ki ga ima angl. besedna zveza kick-off meeting? Ne samo v projektnem managementu, ampak v splošnejši rabi.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

kinotéka -e ž (ẹ̑)
ustanova, ki sistematično urejuje, hrani ter predvaja pomembnejše stare filme: v kinoteki je na sporedu ruski film / dvorana slovenske kinoteke
// sistematično urejena zbirka pomembnejših starih filmov: filmi iz kinoteke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Klásje -a s, stvar. i. (á) |slovenska knjižna zbirka|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

klávzule Incoterms klávzul -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

kméčki kméčka kméčko pridevnik [kméčki]

1.

ki je v zvezi s kmeti 1.; SINONIMI: kmetski

1.1.

kmetje 1.

;

SINONIMI:

navadno ekspresivno

ki je v zvezi s podeželskimi običaji ali njihovim prikazom

3.

ki je značilen za kmetije

4.

ki opisuje življenje, dejavnost kmetov 1.; SINONIMI: kmetski

5.

ki je tradicionalno zasnovan in vsebuje lokalno pridelane sestavine

6.

ki je v zvezi s kmetom 4.

STALNE ZVEZE: kmečka lastovka, kmečka pokojnina, kmečki turizem
FRAZEOLOGIJA: obnašati se kot kmečka nevesta, zdrava kmečka pamet
ETIMOLOGIJA: ↑kmet

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

knjíga -e ž (í)
1. večje število trdno sešitih tiskanih listov: knjiga ima tristo strani; odpreti, zapreti knjigo; listati po knjigi; debela, drobna, tanka knjiga; velik format knjige; hrbet, platnice knjige; obsežna zbirka knjig / broširana, kartonirana, v usnje vezana knjiga; žepna knjiga manjša, cenena broširana knjiga / omara za knjige
// delo, stvaritev v taki obliki: brati, napisati zanimivo knjigo; dobra knjiga; leposlovna, strokovna, znanstvena knjiga; poučna, zabavna knjiga; knjiga nabožne vsebine; knjiga o umetnosti / knjiga obravnava aktualne politične dogodke / podaril mu je knjigo pravljic / kuharska knjiga z navodili za kuhanje, serviranje jedi; šolske knjige učbeniki; pren., knjiž. učiti se iz knjige narave, življenja
2. navadno s prilastkom kot knjiga trdno sešiti listi za uradne zapise: ta knjiga je že popisana / voditi knjige / bela knjiga dogovorno oblikovana zbirka načel, zahtev za urejanje in upravljanje določenega področja; blagajniška knjiga knjiga ali kartoteka, v katero se vpisujejo vplačila in izplačila; blagovna knjiga v katero se vpisuje sprejemanje in izdajanje blaga; dolgovna knjiga dolžnikov; dopisna knjiga zvezek, knjiga za interna obvestila, sporočila; inventarna knjiga s seznamom inventariziranih predmetov; matična knjiga
// tako sešiti listi za zapisovanje, vpisovanje: vpisati se v knjigo / pritožna knjiga; spominska knjiga; žalna knjiga v kateri se s podpisom izrazi sožalje ob smrti znane osebnosti
3. večja enota obsežnejšega literarnega besedila: tretje poglavje druge knjige / roman v treh knjigah
● ekspr. te knjige so vogelni kamen v naši kulturi so zelo pomembne; pog. knjiga gre v denar proda se dosti izvodov knjige; knjiž. knjiga je zagledala beli dan je izšla; dijak sploh ni odprl knjige se ni učil, bral; ekspr. požirati knjige hitro, površno brati; veliko brati; ekspr. zmeraj bulji v knjige veliko bere, študira; pog., ekspr. kar naprej čepi pri knjigah bere, študira; on ji je neprebrana knjiga ne pozna njegovih lastnosti; knjiž. ta človek je odprta knjiga očitno kaže svoja čustva, namene; ekspr. to je knjiga vseh knjig zelo dobra
♦ adm. dostavna knjiga v kateri naslovnik s podpisom potrdi prejem pošiljke; film. snemalna knjiga dramsko besedilo, opremljeno z umetniškimi in tehničnimi napotki za snemanje na filmski, magnetoskopski trak; fin. glavna knjiga knjiga ali kartoteka, sestavljena iz sintetičnih kontov; temeljna poslovna knjiga za kronološko evidenco poslovnih dogodkov; navt. mednarodna signalna knjiga s šiframi za sporazumevanje z ladjami in pristanišči vseh narodov, držav; mednarodni signalni kodeks; polit. bela knjiga zbirka mednarodnih diplomatskih dokumentov, ki jih kaka država objavi o državi, s katero je v sporu; pravn. zemljiška knjiga s podatki o pravnih razmerjih zemljišča

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

knjíga Frazemi s sestavino knjíga:
béla knjíga, bíti kot odpŕta knjíga, bráti kóga/kàj kot odpŕto knjígo, knjíga knjíg, knjíga s sêdmimi pečáti, módra knjíga, požírati knjíge, rumêna knjíga, zláta knjíga

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

knjížnica -e ž (ȋ)
1. ustanova, ki sistematično zbira, hrani in izposoja knjige: knjižnica ima nekaj zelo dragocenih rokopisov; knjižnica vpisuje nove člane; izposoditi si knjigo v knjižnici / ljudska, pionirska, študijska, znanstvena knjižnica / Narodna in univerzitetna knjižnica
// sistematično urejena zbirka knjig: dopolnjevati knjižnico z novimi knjigami; ima bogato knjižnico; zasebna knjižnica
// prostor ali stavba, kjer so urejene in shranjene knjige: študira v knjižnici; čaka ga pred knjižnico
2. s prilastkom zbirka knjig iste izdaje in podobne vsebine: ima vse knjige knjižnice Sinjega galeba; urednik Zabavne knjižnice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

knjížnica spojín -e -- ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Kocbek

Predlog

Kocbeka samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

priimek

slovenski pesnik in pisatelj

v prenesenem pomenu Kocbekova dela

slovenski pesnik, slikar in dramatik

IZGOVOR: [kódzbek], rodilnik [kódzbeka]

BESEDOTVORJE: Kocbekov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

kọ̑da1 -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

kódeks -a m (ọ̑)
1. zakonik, zbirka zakonov: izdati kodeks; kodeks kanonskega prava / Napoleonov kodeks
// navadno s prilastkom družbeno priznan in uveljavljen sistem načel, predpisov: moralni kodeks mu tega ne dopušča; kodeks zdravniške etike; nespoštovanje poslovnega kodeksa / publ. kodeks cestnih predpisov
2. pravila, pravilnik: seznaniti se s kodeksom / zbiranje podatkov poteka po posebnem kodeksu
3. biblio. rokopisna knjiga iz dobe pred iznajdbo tiska: stari pergamentni kodeksi / supraseljski kodeks
♦ navt. mednarodni signalni kodeks knjiga s šiframi za sporazumevanje z ladjami in pristanišči vseh držav

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

kọ̑deks -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

kolékcija -e ž (ẹ́)
navadno s prilastkom sistematično urejena skupina predmetov, stvari, navadno istovrstnih, zbirka: kolekcija slik, vzorcev, znamk / tovarna pletenin je predstavila prve spomladanske kolekcije; reklama za novo knjižno kolekcijo zbirko / ekspr. kupil ji je celo kolekcijo brisač in krp

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

kolékcija -e ž (ẹ́) ~ znamk zbirka

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Kolenc

Predlog

Kolenca samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

priimek

slovenski pesnik in pisatelj

IZGOVOR: [kolénc], rodilnik [kolénca]

BESEDOTVORJE: Kolenčev

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

koló Frazemi s sestavino koló:
bíti [za] pêto koló, koló sréče, koló sréče se obŕne, koló sréče se vrtí, koló sréče se zasúka, koló sréče se zavrtí, koló zgodovíne, kot pêto koló, obrníti koló sréče, obrníti koló zgodovíne, zaustáviti koló zgodovíne, zavrtéti koló zgodovíne

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

kombinatórična knjížnica -e -e ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

kompléten -tna -o prid. (ẹ̑)
1. ki obsega vse sestavne dele kompleta: kompletna garnitura pohištva; kompletna zbirka znamk / gradnja kompletnih industrijskih objektov / naprodaj je kompletna mehanična delavnica prostor z vsemi pripadajočimi napravami, orodjem
2. pog. velik, popoln: to je kompleten nesmisel; on je kompleten tepec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

kompléten -tna -o; -ej(š)i -a -e (ẹ̑; ẹ̑) ~a zbirka znamk |celotna|; knj. pog. ~ nesmisel velik, popoln
komplétnost -i ž, pojm. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

kônec3 [konəc] predl. (ó) z rodilnikom
1. za izražanje bližine končne meje v časovni enoti: knjiga bo izšla konec januarja; ta smer se je uveljavila konec preteklega stoletja
2. star. za izražanje bližine končne meje v prostoru; na koncu1, ob koncu1: sedel je na klopi konec parka; konec polja je gozdič / priti do konec drevoreda
3. navadno v členkovni zvezi konec koncev končno, nazadnje: konec koncev se je le odpravil na potovanje / konec koncev tudi on ni brez napak / zbirka pesmi je konec koncev le torzo / v medmetni rabi konec koncev, kaj to meni mar

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

kórpus -a m (ọ̑)
1. vojaška enota iz divizij in posebnih enot: formirati korpus; poveljnik korpusa / ekspedicijski korpus
2. jezikosl. zbirka besedil v elektronski obliki s standardizirano obliko zapisa in izbranimi podatki: analiza korpusa; delo s korpusom; besedila za korpus; korpus in slovar / referenčni korpus ki je glede na vključena besedila zvrstno kar se da uravnotežen / besedilni korpus
3. publ., navadno s prilastkom skupina, zbor: nastopili so najboljši korpusi; baletni, godalni korpus / diplomatski korpus diplomatski zbor; korpus miru zlasti v ameriškem okolju organizacija iz prostovoljcev, ki skrbi zlasti za gospodarski razvoj in pomoč nerazvitim deželam
4. knjiž. zbirka: korpus srednjeveških fresk
● ekspr. ta ženska je pa korpus je zelo debela

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

kórpus -a m (ọ̑) poveljnik ~a |velike vojaške enote|; publ.: baletni ~ baletna skupina, baletni zbor; diplomatski ~ diplomatski zbor; neobč. ~ srednjeveških fresk zbirka; jezikosl. gradivski ~ raziskave

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

kọ̑rpus -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Kováčová

Predlog

Kováčove samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

priimek

slovaška pesnica

IZGOVOR: [kôvačova], rodilnik [kôvačove]

PRIMERJAJ: Kováč

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

krasoslôvni krasoslôvna krasoslôvno pridevnik [krasoslôu̯ni]

1.

ki je v zvezi s krasoslovci ali krasoslovjem

ETIMOLOGIJA: ↑krasoslovje

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

kreácija -e ž (á)
navadno s prilastkom delo, ki je posledica uresničevanja določenih sposobnosti, prizadevanj zlasti na umetniškem področju, stvaritev: dovršene igralske, pevske kreacije; bil je nepristranski tudi do lastnih kreacij / zbirka pesmi je ena izmed njegovih številnih umetniških kreacij / kreacija Hamletovega lika se mu je zdela zelo zahtevna
// obl. delo, ki je posledica uresničevanja izvirnih zamisli na področju mode: kostim je pariška kreacija / modna kreacija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

króg1 -a m (ọ̑)
1. geom. lik, ki ga omejuje krožnica: izračunati obseg, ploščino kroga; polmer kroga; središče kroga / točka na obodu kroga / istosrediščni krogi
// sklenjena krivulja, katere točke so enako oddaljene od središča: narisati krog s šestilom / tloris ima obliko kroga
2. kar je po obliki podobno temu liku, tej krivulji: krogi in križci / jastreb je pri letu delal kroge / na juhi so bili krogi maščobe / v zidu so tičali železni krogi obroči / v krogu je blodil po gozdu / žitni krog geometrijski lik, navadno krog, ki se oblikuje na žitnem polju, ko se žito iz nepojasnjenih razlogov poleže v eno smer
3. navadno s prilastkom kar koga, kaj zlasti količinsko opredeljuje: krog vprašanj se zožuje; skušal je prodreti v zaprti krog strokovnjakov / razbil je njihov ozki krog / knjiga je namenjena za širok krog bralcev
4. z oslabljenim pomenom, navadno s prilastkom kar tvori enoto, celoto: razmere v domačem krogu; ni se mogel vključiti v njegov miselni krog; pesniška zbirka je razdeljena na več tematskih krogov enot / krog raziskovalcev se je razšel / publ. rojstni dan je praznoval v krogu družine
// mn. osebe, ljudje glede na poklicno, socialno povezanost: cerkveni krogi; obisk so pripravili diplomatski krogi; finančni, gospodarski, poslovni krogi; mariborski kulturni krogi; uradni krogi / ekspr.: je iz boljših krogov; za to so zainteresirani široki krogi / publ. izvedeti kaj iz dobro obveščenih, poučenih krogov
5. z oslabljenim pomenom, s svojilnim zaimkom področje, območje, sfera: razširil je svoj krog delovanja, raziskovanja; njegov krog delovnih operacij je ozek / pritegnil ga je v svoj krog
6. mn., šport. telovadno orodje iz dveh prosto visečih obročev: vaje na krogih / viseti na krogih
7. ekspr., v zvezi začarani krog proces, pojav, pri katerem posledice rodijo nove vzroke: ne more iz začaranega kroga; ujet v začarani krog; vrteti se v začaranem krogu; brezupen začarani krog / začarani krog misli
● ekspr. pred očmi se mu delajo krogi zaradi slabosti, bolezni se mu zdi, da vidi pred očmi kroge; spet ima kroge pod očmi kolobarje; otroci so sklenili krog okoli njega so ga obkrožili; posesti v krog sesti tako, da iz navzočih nastane krog; šport. žarg. prehitel ga je za (en) krog za čas, v katerem se prevozi, prehodi določena krožna pot; ekspr. ognil se ga je v velikem krogu zelo, na daleč
♦ astron. živalski krog dvanajst ozvezdij ob ekliptiki, katerih večina ima imena živali; elektr. električni krog sklenjena pot, po kateri teče električni tok; (električni) nihajni krog električni krog, v katerem se periodično spreminja električna energija v magnetno in obratno; magnetni krog; šport. krog krožni prostor, iz katerega se meče kladivo, disk, krogla; olimpijski krogi znak olimpijskih iger, ki v obliki petih povezanih krogov simbolizira pet celin; tisk. barvni krog krog barv, razvrščenih tako, da sta si sosednji barvi komplementarni

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

kultúrni spomeník -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

kvalitéta -e ž (ẹ̑)
1. navadno s prilastkom kar opredeljuje kaj glede na pozitivno vsebino, kakovost: kvaliteta pri proizvodih raste; pojavila se je zahteva po kvaliteti / glede na kvaliteto je to blago slabše / izhajati iz kriterijev kvalitete / prehod od kvantitete h kvaliteti
// kar opredeljuje kaj glede na vsebino: izboljšati, popraviti kvaliteto kruha; določanje kvalitete papirja; seznaniti se s kvaliteto dela; predpis o kvaliteti izdelkov / dobra kvaliteta surovin; kvaliteta pouka je slaba / material se loči po kvaliteti
2. nav. mn., publ. pozitivne lastnosti, značilnosti: ta človek je brez kvalitet; pesniška zbirka ima veliko kvalitet; spoznati kvalitete mladine / za tako dejanje so potrebne moralne kvalitete / ekspr. pisatelj izjemnih, močnih kvalitet zelo dober
♦ jezikosl. kvaliteta kvalitetna opozicija; izgovor glasu glede na odprtostno stopnjo govorilnih organov; šah. izgubiti, žrtvovati kvaliteto dati trdnjavo za lovca ali skakača

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

kvartét -a m (ẹ̑)
1. glasb. skladba za štiri glasove ali štiri različna glasbila: na sporedu je kvartet znanega skladatelja / zbirka kvartetov in sonat / godalni kvartet
// izvajanje take skladbe: vadijo kvartet
2. glasb. ansambel, sestavljen iz štirih instrumentalistov ali pevcev: kvartet izvaja skladbe; kvartet in solisti / godalni, instrumentalni, vokalni kvartet
3. publ. skupina štirih oseb, ki navadno nastopajo skupaj, četverica: znani igralski kvartet; nastopa kvartet odličnih telovadcev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

kvintét -a m (ẹ̑)
glasb. ansambel, sestavljen iz petih instrumentalistov ali pevcev: kvintet je zapel več pesmi / pevski kvintet
// skladba za tak ansambel: zbirka kvintetov in sonat

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

kvírovski kvírovska kvírovsko; in queerovski pridevnik [kvírou̯ski]

ki je v zvezi z osebo, katere spolna usmerjenost ni heteroseksualna ali katere spolna identiteta se ne ujema s spolom, opredeljenim, pripisanim ob rojstvu; SINONIMI: kvir

ETIMOLOGIJA: ↑kvir

lapidárij -a m (á)
sistematično urejena zbirka muzejsko pomembnih kamnitih spomenikov: lapidarij je razporejen kar na vrtu; v obnovljeni stavbi bodo namestili lapidarij rimskih izkopanin
// prostor ali stavba, kjer so urejeni in shranjeni ti spomeniki: novi lapidarij bo dovolj velik za ves material

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

lapidárij -a m z -em (á) |zbirka kamnitih spomenikov|: ~ rimskih izkopanin; |prostor|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

lástovka -e ž (á)
1. ptica selivka s škarjastim repom in vitkimi krili: v hlevu gnezdijo lastovke; lastovke letijo na jug, se vračajo, se zbirajo; čiri čiri, poje lastovka; cvrkutanje, čebljanje, ščebetanje lastovk
● ekspr. ta pesniška zbirka je bila ena prvih lastovk novega časa je med prvimi naznanjala novi čas; preg. ena lastovka ne naredi pomladi iz enega primera se ne morejo delati splošni sklepi
2. kar je po obliki podobno lastovki: otroci delajo papirnate lastovke in jih spuščajo skozi okno / ekspr. smučar je izgubil ravnotežje in presmučal vratca v lastovki
♦ šport. lastovka lik umetnostnega drsanja, pri katerem ima drsalec eno nogo na ledu, drugo pa visoko zanoženo; skakati v vodo v lastovki naprej na glavo z uleknjenim telesom in z razprostrtimi rokami; zool. kmečka lastovka z izrazito izrezanim repom, po hrbtu kovinsko modra, po trebuhu rdečkasto bela, Hirundo rustica; mestna lastovka z neizrazito izrezanim repom, po hrbtu črno modra, po trebuhu bela, Delichon urbica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Ledinsko ime »Za Mošenico«

Zanima nas etimologija besede mošenica in krajevnega oz. ledinskega imena Za Mošenico, ki predstavlja manjši del ravninskega gozdnega območja Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Leino

Predlog

Leina samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

priimek

finski pisatelj

IZGOVOR: [lêjno], rodilnik [lêjna]

BESEDOTVORJE: Leinov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

lekárna -e ž (ȃ)
1. zdravstvena ustanova, ki izdeluje, pripravlja, izdaja zdravila: kupiti zdravilo v lekarni; dežurna lekarna ki je odprta ponoči ali med prazniki
// prodajalna z istimi, podobnimi nalogami: imeti lekarno
// poslopje, prostori te ustanove, prodajalne: prenoviti lekarno
2. navadno s prilastkom zbirka zdravil, potrebščin za prvo pomoč ali za preprosto zdravljenje: izpopolniti lekarno / domača, hišna, šolska lekarna; popotna, ročna lekarna / obesiti domačo lekarno na steno v kopalnici omarico z najnujnejšimi zdravili

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

lekcionár -ja [ijo] m z -em (á) |zbirka cerkvenih beril|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Lepikov

Predlog

Lepikova Lepikovo pridevnik

IZGOVOR: [lépikou̯], ženski spol [lépikova], srednji spol [lépikovo]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

leposlôvni leposlôvna leposlôvno pridevnik [leposlôu̯ni]

ki je v zvezi z leposlovjem

ETIMOLOGIJA: ↑leposlovje

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

lésarski -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na lesarje ali lesarstvo: gozdarska, lesarska in lovska zbirka / lesarski delovodja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

léstvica -e ž

1.

znaki na merilni pripravi, ki predstavljajo dogovorjeno enoto in izhodiščno točko merjenja

SINONIMI:

skala2

2.

z rodilniškim prilastkom, ekspr. množina različnih stvari iste vrste

SINONIMI:

ekspr. klaviatura, ekspr. mavrica, ekspr. repertoar, ekspr. skala2, ekspr. spekter

BESEDNE ZVEZE S SINONIMI:

barvna lestvica

dohodkovna lestvica

družbena lestvica

durova lestvica

kromatična lestvica

lestvica vrednot

narediti komu živo lestvico

lestvica najuspešnejših

molova lestvica

razvrstitvena lestvica

tonska lestvica

uvrstitvena lestvica

GLEJ ŠE SINONIM: lestev
GLEJ ŠE: hierarhija, lestev

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024

LibreOffice

Predlog

LibreOfficea samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime

zbirka računalniških programov

IZGOVOR: [líbreôfis], rodilnik [líbreôfisa]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

lokacíjska dokumentácija -e -e ž

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

lúč Frazemi s sestavino lúč:
bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi], čákanje na zelêno lúč, čakáti na zelêno lúč za kàj, dáti zelêno lúč za kàj, dobíti zelêno lúč za kàj, dočakáti zelêno lúč za kàj, glédati kàj v róžnati lúči, iméti zelêno lúč za kàj, iskánje kóga/čésa z lučjó pri bélem dnévu, iskáti kóga/kàj z lučjó [pri bélem dnévu], lúč na kôncu predôra, lúč na kôncu tunéla, pokázati se v právi lúči, prižgáti zelêno lúč za kàj, uglédati lúč svetá, vídeti kàj v róžnati lúči, vídeti lúč na kôncu predôra, vídeti lúč na kôncu tunéla, zaglédati lúč na kôncu tunéla, zaglédati lúč svetá

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

mápen -pna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na mapo: urejena mapna zbirka / mapna meja
♦ geod. mapni arhiv arhiv katastrskih načrtov in drugih elaboratov, ki se nanašajo na zemljišča; mapna kopija preris mejnih črt kake parcele ali skupine parcel s pripadajočimi številkami iz katastrskega načrta; kopija katastrskega načrta

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Mária

Predlog

Márie samostalnik ženskega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

slovaško žensko ime

IZGOVOR: [márja], rodilnik [márje]

BESEDOTVORJE: Máriin

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Marxov

Predlog

Marxova Marxovo pridevnik

IZGOVOR: [márksou̯], ženski spol [márksova], srednji spol [márksovo]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

mèdbesedílni mèdbesedílna mèdbesedílno pridevnik [mèdbesedílni]

ki je v zvezi z medbesedilnostjo

ETIMOLOGIJA: iz med besedili

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Medici

Predlog

Medicija samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

priimek

pripadnik italijanske plemiške rodbine

v množini Mediciji italijanska plemiška rodbina

IZGOVOR: [médiči], rodilnik [médičija]

BESEDOTVORJE: Medicijev

PRIMERJAJ: Medičejec

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Menart

Predlog

Menarta samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

priimek

slovenski pesnik

IZGOVOR: [ménart], rodilnik [ménarta]

BESEDOTVORJE: Menartov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

menažeríja -e ž (ȋ)
1. zbirka živih tujih, divjih živali za razkazovanje, proučevanje, navadno pri cirkusu: imeli so vrtiljak in menažerijo; izpopolniti menažerijo / potujoča menažerija
// prostor, stavba s to zbirko: iti v menažerijo; hrup v menažeriji
2. knjiž. zbirka igrač, figur, ki predstavljajo živali: otroka se igrata z menažerijo / steklena menažerija / ekspr. njen klobuk je poln menažerije
3. ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: doma ima že celo menažerijo mačk in psov / menažerija človeških strasti in napak

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

menažeríja -e ž

zbirka živih tujih, divjih živali za razkazovanje, navadno pri cirkusu

SINONIMI:

redk. menežerija

GLEJ ŠE SINONIM: veliko1

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024

menažerȋja, f. zbirka živih, tujih živali, die Menagerie.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

mineralóški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na mineralogijo: geološka in mineraloška sestava naše zemlje / mineraloška zbirka / mineraloške raziskave

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

miniatúra -e ž (ȗ)
1. zelo natančno, podrobno izdelana slika majhnega formata, zlasti portret: izdelovati, slikati miniature; miniature na porcelanu; zbirka slik in miniatur / portretna miniatura / portretirati koga v miniaturi in naravni velikosti
2. predmet, izdelek, ki ima v primeri z istovrstnim, običajnim zelo majhne razsežnosti: kupuje miniature kipov; s stolpa se vidijo avtomobili kot miniature / črtica je miniatura iz vsakdanjega življenja / izdelovati domače orodje v miniaturi
// knjiž. kratko umetniško delo: glasbena, plesna miniatura; poleg pesnitev ima tudi lirske miniature; ciklus klavirskih miniatur
3. um. (majhna) slika kot okras srednjeveškega rokopisa, navadno ob inicialki: miniature v rokopisu so dobro ohranjene; razprava o srednjeveških miniaturah
♦ šah. partija, končana v največ dvajsetih potezah

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

miniatúrka -e ž (ȗ)
1. biblio. knjiga zelo majhnega formata, z višino največ do 10 cm: izdajati, kupovati miniaturke / zbirka je izšla v miniaturki
2. pog. predmet, stvar zmanjšanih dimenzij: zbirati miniaturke z alkoholnimi pijačami

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

mirákel -kla m (á)
1. lit. srednjeveško dramsko delo, ki obravnava snov iz legend: mirakel v šestih slikah; zbirka miraklov in misterijev / ekspr. drama je navaden mirakel o cirkuški artistki
2. knjiž. čudežna stvar, čudež: prepričan je, da je bil to mirakel

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

modernistka

Predlog

modernistke samostalnik ženskega spola

predstavnica moderne

privrženka novejših umetnostnih smeri, modernizma

IZGOVOR: [modernístka], rodilnik [modernístke]

BESEDOTVORJE: modernistkin

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

motíven -vna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na motiv: z novo zbirko je razširil motivni krog pesniškega sveta; motivni svet slik / motivna novost
♦ filat. motivna zbirka zbirka znamk z določenim motivom; zool. motivno petje ptičje petje, sestavljeno iz več elementov

motívno

prisl.:

motivno je posegel v preteklost

njegovo delo je motivno in izrazno novo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

mozaíčno primer. prisl. (ȋ) ~ razdrobljena zbirka

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Murnov

Predlog

Murnova Murnovo pridevnik

IZGOVOR: [múrnou̯], ženski spol [múrnova], srednji spol [múrnovo]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

muzeálen -lna -o prid. (ȃ)
knjiž. muzejski: muzealna zbirka / nabirati muzealne predmete / muzealna načela muzeološka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

muzêj -a m (ē)
ustanova, ki zbira, ureja in hrani kulturno in zgodovinsko pomembne predmete: dokumente o tem hrani muzej; prepustiti, prodati starine muzeju / etnografski, gledališki, šolski, tehnični muzej / razstavo je pripravil Narodni muzej
// navadno s prilastkom muzejska zbirka: arheološki muzej so namestili v drugi stavbi; dopolniti pesnikov spominski muzej; muzej fresk / ekspr. pri vas imate pa cel muzej veliko starih, redkih predmetov / muzej na prostem objekti, predmeti, postavljeni v naravno okolje
// prostor ali stavba, kjer so urejeni in shranjeni ti predmeti: obiskovati muzeje in galerije; graščino so preuredili v muzej / snemanje bo v Muzeju novejše zgodovine; muzej voščenih lutk v Londonu v katerem so v naravni velikosti upodobljene znamenite osebnosti
● slabš. ti si za v muzej tvoje ravnanje, govorjenje ne ustreza okoliščinam, času; ekspr. stvar je že za v muzej je zastarela

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

muzêjski -a -o prid. (ē)
nanašajoč se na muzej: muzejski uslužbenci / muzejsko poslopje / muzejski predmet predmet, ki se hrani v muzeju; predmet, ki spada v muzej; muzejska zbirka / ekspr. naprava ima samo še muzejsko vrednost zgodovinsko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

muzêjski -a -o prid.

ki je v zvezi z muzejem

SINONIMI:

knj.izroč. muzealni

GLEJ ŠE: dejavnost, muzealije, predmet1

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024

nabȋra, f. 1) die Sammlung, die Einsammlung; n. novincev, vojaška n., die Recrutierung, Cig., Jan., nk.; — 2) = zbirka, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

nabírek -rka m (ȋ)
1. z nitjo v (nezalikane) gube nabran del oblačila: zapletla se je v širok nabirek krila / obleka z nabirkom v pasu
// nabran ali naguban okrasni trak, našit na posamezne dele zlasti ženske obleke; naborek: obšiti krilo z nabirki
2. knjiž. bera, zbirka: njegov nabirek je bil majhen / bogat nabirek pravljic

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

nabȋrka, f. = zbirka, die Sammlung, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Nakupovalno trženje
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin shopper marketing , ki označuje celoten proces (serijo aktivnosti in interakcij) med ponudniki in nakupovalci, ki vpliva na nakupovalca skozi celostno nakupno izkušnjo, pri čemer je poudarek na nakupovalcu v prodajnem prostoru.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

naslôven -vna -o prid. (ȏ)
nanašajoč se na naslov: naslovne črke / naslovna novela, pesem novela, pesem, po kateri ima zbirka naslov; naslovna stran stran na začetku časopisa, knjige z naslovom, imenom avtorja, založbe; naslovna vloga vloga, po kateri ima dramsko, filmsko delo naslov
♦ ptt naslovna pošta pošta, ki odda pošiljko določenemu prejemniku

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

nasprótje -a s (ọ̑)
1. pojav ali stanje, ko se kaj po bistvenih lastnostih razlikuje od določenega: v njegovih trditvah je precej nasprotij; odpraviti, omiliti nasprotja; izgladil je na prvi pogled veliko nasprotje; v stranki je prišlo do nasprotij; družbena, nacionalna, politična, razredna, socialna nasprotja; nasprotje med besedami in dejanji; nasprotje med mladimi in starimi; nasprotja v izpovedbah prič; knjiž. Indija je dežela nasprotij / priti v nasprotje s predpisi, z zakonom; to je v nasprotju z logiko, moralo, s prej povedanim; ekspr. to je v kričečem nasprotju z njegovimi težnjami; ravnati v nasprotju s predpisi
♦ soc. enotnost nasprotij načelo, da je trenutno stanje posledica ravnotežja sil v stvareh in pojavih
2. kar se v čem bistvenem popolnoma razlikuje od drugega: njegova zadnja umetniška zbirka je nasprotje prejšnji; nasprotje izrazu dober je slab; tema v Župančičevi poeziji se pojavlja le kot nasprotje luči
// ekspr., navadno s prilastkom kdor je od koga po lastnostih, mišljenju popolnoma drugačen: sin je pravo nasprotje očeta; dekle je živo nasprotje svoje družine
● evfem. zaradi meje sta si prišla v nasprotje sta se sprla; pog., ekspr. tvoja trditev je v direktnem nasprotju s splošnim mnenjem popolnoma nasprotna; publ. v nasprotju s prvo tekmo je naša reprezentanca drugo tekmo izgubila v prvi tekmi je zmagala, drugo pa je izgubila; nasprotja se privlačujejo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Navedba vira na plakatu

Na plakatu (publikaciji z enim listom) bi uporabil pesem znanega avtorja. Zapisana bo skupaj z naslovom. Kako pravilno navedem vir, ki bo naveden neposredno pod besedilom?

Ali je dovolj le:

Ime Priimek, Naslov knjige. Ljubljana: Založba, 2014. 26–27.

Ali je potrebno avtorja navesti dvakrat:

Ime Priimek: Naslov pesmi. Ime Priimek, Naslov knjige. Ljubljana: Založba, 2014. 26–27.

In še. Ali se lahko pred navedbo strani doda "str.":

Ime Priimek: Naslov pesmi. Ime Priimek, Naslov knjige. Ljubljana: Založba, 2014. str. 26–27.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

nebogljèn -êna -o prid. (ȅ é)
1. ki si ne more, ne zna pomagati: nebogljen otrok; bila je videti nebogljena; nebogljen kot dojenček / umsko nebogljen / ekspr. prvi nebogljeni koraki po dolgi bolezni; pren., ekspr. jutranje nebogljeno sonce
2. ekspr. slab, neizdelan: prevod je nebogljen / nebogljena zbirka verzov

nebogljêno

prisl.:

nebogljeno jokati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

nèdosegljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
1. ki se ne da doseči: nedosegljiv predmet / nedosegljivi cilji; sreča se mu je zdela nedosegljiva
● trenutno je nedosegljiv ni mogoče priti v stik z njim, govoriti z njim; ekspr. prva zbirka je že zdavnaj nedosegljiva razprodana
2. ekspr. ki zelo izstopa po pomembnosti, vrednosti: njegovi prevodi so nedosegljivi / v opisovanju značajev je pisatelj nedosegljiv

nèdosegljívo

prisl.:

vse se mu je zdelo nedosegljivo daleč

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

nèizrazít -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni izrazit: ima lep, vendar neizrazit obraz; neizrazite poteze / stvar neizrazite oblike / povprečen, neizrazit človek / njegova pesniška zbirka je neizrazita / nav. ekspr.: neizrazita bolečina; pokazal je neizrazito veselje
● iz sobe se je slišal neizrazit šum nedoločen, nejasen

nèizrazíto

prisl.:

neizrazito igrati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

nènaročník -a m (ȅ-í)
kdor ni naročnik: za nenaročnike bo zbirka dražja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

nènaročník -a m, člov. (ȅí) Za ~e bo zbirka dražja
nènaročníca -e ž, člov. (ȅí)
nènaročníčin -a -o (ȅȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

nènatísnjen -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni natisnjen: nenatisnjena zbirka pesmi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

nènatísnjen -a -o (ȅȋ) ~a zbirka pesmi
nènatísnjenost -i ž, pojm. (ȅȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Nenavadna slovenščina v medicinskih vedah

Med študijem profesorji pogosto uporabljajo za ledvici ednino, čeprav je bilo jasno, da gre za dvojino:

Primer: Ledvica filtrirajo kri. Kri se filtrira skozi ledvica.

Ali gre tu za arhaizem? Je tovrsten stavek sploh kdaj ustrezen? Podobno se uporablja tudi "ledvice" (množina, čeprav sta dve) - ali je to le pogovorna oblika?

Podobno, pogosto zasledim v medicinskem izrazoslovju, da je nekdo "pospan". Ali je "pospan" slovenska beseda? Gre morda za arhaično besedo (sprašujem, ker je ne poznam).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Nenavadna slovenščina v medicinskih vedah: »ledvica« in »pospan«

Med študijem profesorji pogosto uporabljajo za ledvici ednino, čeprav je bilo jasno, da gre za dvojino:

Primer: Ledvica filtrirajo kri. Kri se filtrira skozi ledvica.

Ali gre tu za arhaizem? Je tovrsten stavek sploh kdaj ustrezen? Podobno se uporablja tudi "ledvice" (množina, čeprav sta dve) - ali je to le pogovorna oblika?

Podobno, pogosto zasledim v medicinskem izrazoslovju, da je nekdo pospan. Ali je pospan slovenska beseda? Gre morda za arhaično besedo (sprašujem, ker je ne poznam).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

nèpopôln -a -o [nepopou̯n] prid. (ȅ-ȏ)
ki ni popoln: nepopoln naslov; predložili so še nepopolne podatke; knjižna zbirka je nepopolna / nepopoln uspeh / prijavili so se kandidati z nepopolno srednjo šolo nedokončano
♦ ekon. nepopolna konkurenca konkurenca, za katero so značilne omejitve glede ponudbe in povpraševanja; jezikosl. nepopolni stavek stavek, ki mu manjka povedek; mat. nepopolno število število brez zadnjih decimalk; soc. nepopolna družina družina, v kateri manjka eden od staršev

nèpopôlno

prisl.:

nepopolno odgovarjati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

nèpopôln -a -o [u̯n]; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȅȏ; ȅȏ) ~ naslov; Knjižna zbirka je ~a
nèpopôlni -a -o [u̯n] (ȅȏ) jezikosl. ~ stavek
nèpopôlnost -i [u̯n] ž, pojm. (ȅȏ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

noktúrno noktúrna samostalnik moškega spola [noktúrno]

iz glasbene umetnosti enostavčna instrumentalna skladba liričnega, otožnega značaja, zlasti za klavir

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek frc. nocturne in po zgledu it. notturno iz lat. nocturnus ‛nočni’

normálije -lij ž mn. (á ȃ)
pravn., nekdaj uradni predpisi, odločbe za poslovanje, organizacijo (nižjih) organov državne uprave, šolstva, železnic: držati se normalij / normalije za srednje šole
// zbirka takih predpisov, odločb:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

novéla novéle samostalnik ženskega spola [novéla]

1.

pravni akt, s katerim se spreminja ali dopolnjuje drug veljavni pravni akt enake pravne moči

2.

krajše pripovedno delo z manjšim številom oseb, enim osrednjim dogodkom in navadno presenetljivim preobratom, navadno v prozi

3.

televizijska nadaljevanka, navadno z velikim številom nadaljevanj, v kateri so izpostavljeni medosebni odnosi in izrazito čustveno doživljanje nastopajočih likov; SINONIMI: telenovela, neformalno žajfa, neformalno žajfnica

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Novelle) iz it. novella ‛novica, novička, nekaj novega’, iz lat. novellus ‛nov, novcat’ iz novus ‛nov’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

novéla -e ž (ẹ̑)
1. lit. krajše pripovedno delo v prozi, navadno z nepričakovanim razpletom: brati, pisati novelo; zbirka črtic in novel / okvirna novela
2. pravn. zakon o spremembah in dopolnitvah veljavnega zakona: izdati novelo / novela kazenskega zakonika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Novinarska konferenca
Zanima me, kakšno je razmerje med terminoma tiskovna konferenca in novinarska konferenca . Ali je novinarska konferenca zgolj sestanek novinarjev ali pa gre za sinonim za tiskovno konferenco , ki označuje konferenco, ki jo skliče npr. predstavnik oblasti in odgovarja na vprašanja novinarjev? Po mojem mnenju je novinarska konferenca širši pojem od tiskovne konference , saj se je udeležujejo novinarji različnih medijev in ne le tiskanih.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Novomeščan

Predlog

Novomeščana samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, prebivalsko ime

IZGOVOR: [novomeščán] in [novomeščàn], rodilnik [novomeščána]

BESEDOTVORJE: Novomeščanov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

numizmátičen -čna -o prid. (á)
nanašajoč se na numizmatike ali numizmatiko: numizmatično društvo / numizmatična zbirka / numizmatični kabinet

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

obiskováti -újem nedov. (á ȗ)
1. hoditi, prihajati h komu zaradi prijateljskih, družabnih stikov: ponesrečenca niso smeli obiskovati; babico smo hodili obiskovat ob praznikih; sosedje se pogosto obiskujejo / publ. ta knjižna zbirka je obiskovala zlasti kmečke bralce nanjo so bili naročeni zlasti kmečki bralci; pren. ponoči ga obiskujejo čudne misli
2. opravljati kako pot z določenim namenom: trgovski potniki obiskujejo odjemalce; zdravnik obiskuje bolnika tudi na domu / knjiž. obiskovati pedikerja, zobozdravnika hoditi k pedikerju, zobozdravniku / publ. obiskovati tuje dežele; že več let obiskujejo isti hotel / obiskovati gledališče, šolo hoditi v gledališče, šolo; obiskuje plese, prireditve udeležuje se jih
// knjiž. hoditi, prihajati kam: navadil se je obiskovati drevored ob reki; vdova obiskuje možev grob
3. knjiž., z oslabljenim pomenom izraža ponavljanje stanja, kot ga določa samostalnik: lakota jih obiskuje; občutje osamljenosti ga je pogosto obiskovalo
● knjiž. pokrajino so več let zapored obiskovale poplave v tej pokrajini so bile več let zapored poplave; knjiž. razred obiskuje trideset učencev v razredu je trideset učencev; publ. samotne vile radi obiskujejo tatovi v njih radi kradejo

obiskován

-a -o

deležnik od obiskovati:

od čebel obiskovano drevje hitreje odcveti

//

s prislovom ki ima toliko gostov, turistov, udeležencev, kot določa prislov: množično obiskovana letovišča, predavanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Oblike glagola »rasti«

Na eni izmed otroških knjig znane založbe sem zasledila besedo rasem (Zbirka, ki RASE skupaj z otrokom). Res se mi zdi nenavadno, da bi naredili takšno napako. Ali se v kakšnem primeru uporablja glagol rasti tako?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

obogatítev -tve ž (ȋ)
glagolnik od obogatiti ali obogateti: čudili so se njegovi nagli obogatitvi / obogatitev knjižnice z novimi knjigami / njegova pesniška zbirka pomeni veliko obogatitev poezije; obogatitev znanja / obogatitev uranove rude

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

obogatítev -tve ž, pojm. (ȋ) sosedova hitra ~; pesniška zbirka kot ~ knjižnice; ~ uranove rude

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

obsézati -am nedov. (ẹ̄)
star. obsegati: zbirka obseza sedemdeset pesmi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

obséžen -žna -o prid., obséžnejši (ẹ́ ẹ̄)
1. ki ima velik obseg, veliko ploskovno razsežnost: obsežen gozd, travnik; območje občine je precej obsežno / obsežno območje visokega zračnega pritiska / ekspr. razgled s te gore je zelo obsežen
// ekspr. velik: obsežen kamen / ima obsežen trebuh
2. ki ima veliko razsežnost
a) glede na število sestavin, delov: obsežna knjižnica; obsežna zbirka pesmi / roman je precej obsežen / doslej najobsežnejša izdaja pisateljevih del
b) glede na problematiko, vsebino: naredili so obsežen načrt; napisati obsežno razpravo; vaše vprašanje je obsežno / ima obsežno znanje
c) glede na število udeležencev: začeti z obsežno akcijo; obsežne priprave na kongres

obséžno

prisl.:

obsežno razložiti problem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

obšíren -rna -o prid., obšírnejši (ī)
1. ki ima veliko ploskovno razsežnost: obširen gozd; prišla sta na obširen travnik; prostor je precej obširen / poslopje je lepo in obširno veliko
// evfem., ekspr. debel: bil je precej obširen čez trebuh
2. navadno z glagolskim samostalnikom ki ima veliko razsežnost
a) glede na problematiko, vsebino: delegacija je imela obširne pogovore; drugo vprašanje je bilo še obširnejše / njegovo delo je zelo obširno / napisati obširno razpravo
b) glede na število udeležencev: začeti z obširno akcijo; anketa je precej obširna
c) glede na število sestavin, delov: obširna zbirka pesmi / knjiga je precej obširna obsežna
// podroben, natančen: za delo je dobil obširna navodila; poslušal je njegovo obširno razlaganje

obšírno

prisl.:

o problemu je govoril zelo obširno

obširno pisati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

obšíren -rna -o prid.

1.

ki ima veliko razsežnost glede na problematiko, vsebino

SINONIMI:

dolg2, obsežen, širok, ekspr. kilometrski, knj.izroč. širen, ekspr. zajeten

2.

ki ima veliko razsežnost glede na število sestavin, delov, udeležencev

SINONIMI:

obsežen, širok

GLEJ ŠE SINONIM: debel, debel, podroben, prostran

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024

odkupíti in odkúpiti -im dov. (ī ú)
1. s plačilom priti do česa, kar je bilo prej last drugega: njeno sliko so odkupili; od soseda je odkupil travnik, ki je mejil na njegovega / odkupiti žito / odkupil mu je vso knjižnico / pridržujejo si pravico odkupiti poslana dela / v tistem času so mesta odkupila pravico kovati denar
2. s plačilom rešiti, osvoboditi: odkupiti ugrabljenega otroka
// nekdaj s plačilom doseči prenehanje položaja sužnja, tlačana: odkupiti sužnja; nekateri tlačani so se odkupili / oče ga je odkupil od vojaške službe z odkupnino dosegel, da mu ni bilo treba biti vojak
3. ekspr., navadno z orodnikom dati kaj zaradi storjenega mu slabega, neprimernega dejanja, ravnanja: z darilom se mu je želela odkupiti / odkupiti se z delom

odkúpljen

-a -o:

odkupljeni izdelki

odkupljena zbirka ljudskih pesmi

●

ekspr. s krvjo, žrtvami odkupljena svoboda pridobljena

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

oktét -a m (ẹ̑)
1. glasb. ansambel, sestavljen iz osmih instrumentalistov ali pevcev: nastop okteta / pevski oktet / Slovenski oktet
// skladba za tak ansambel: zbirka oktetov
2. kem. skupina osmih elektronov: na obli manjkata do okteta še dva elektrona

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

óldtájmer in oldtimer -ja [ólttájmer] m (ọ̑-á) pog.
starinsko vozilo; starodobnik: oldtajmerji so evidentirani in označeni s posebnimi tablicami z letnicami; sprevod, zbirka oldtajmerjev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

O pojmih jezikovni priročnik, portal, slovar, baza, korpus, vir, tehnologija, slovnica

Zanima me, kakšne so razločitve med pojmi jezikovni priročnik, portal, slovar, baza, korpus, vir, tehnologija, slovnica. Nikjer namreč ne najdem strokovnih razločitev ali pojasnitev, ki bi ta problem obravnavale. Kaj vse se torej lahko šteje pod te pojme in kaj spada kateremu pojmu? Že samo SSKJ bi se lahko uvrstil pod kategorijo slovarjev, tudi tehnologij in portalov, glede na to, da je prosto dostopen na spletu. Je pa tudi jezikovni priročnik. Kje so meje? Za odgovor se vam že vnaprej najlepše zahvaljujem.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Opolnomočenje
V medicinskih besedilih pri lektoriranju pogosto naletimo na izraz opolnomočenje , pomen pa pogosto ni razviden, vendar tako SSKJ2 kot Slovenski pravopis 2001 preusmerjata besedo opolnomočen na pooblaščen . V medicinskih besedilih to ni vedno primerno. Kaj nam svetujete?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

opréma -e ž (ẹ̑)
1. pohištvo in drugi predmeti, namenjeni za določen prostor: oprema za trgovino je zelo draga; pred vselitvijo je treba kupiti tudi opremo; razstava opreme / oprema sobe je že stara; v kuhinji moramo menjati opremo / pisarniška oprema; stanovanjska oprema / notranja oprema
// s prilastkom naprave, priprave, potrebne za opravljanje dejavnosti: tovarna gospodinjske opreme; laboratorijska oprema; oprema mehanične delavnice / letališka oprema / publ. zastarela strojna oprema stroji
// s prilastkom kar se doda za (boljše) delovanje stroja, naprave: električna oprema avtomobila / zimska oprema vozila
2. navadno s prilastkom predmeti, oblačila, namenjeni za
a) opravljanje kake dejavnosti: alpinistična, jamarska, potapljaška, smučarska oprema; vojak v popolni bojni opremi; velika izbira športne opreme; oprema za taborjenje / konjska oprema
b) posebno priložnost, obdobje: nevestina oprema; kupili so opremo za dojenčka
3. zunanja podoba knjige, gramofonske plošče: opremo je zasnoval arhitekt / likovna oprema knjige; notranja, zunanja oprema knjige / kot označba avtorstva prevod X, oprema Y
4. glagolnik od opremiti ali opremljati: oprema laboratorija poteka počasi; študij obsega tudi opremo prostorov
● publ. kupiti opremo v baročnem slogu pohištvo; zastar. nevesta v beli opremi obleki
♦ film., rad. glasbena, zvočna oprema ustrezna glasba, šumi v radijski oddaji, filmu; gled. glasbena oprema drame; navt. krovna oprema naprave za zasidranje ladje, spuščanje čolnov z nje ter nakladanje, razkladanje tovora; rač. strojna oprema strojne naprave in elementi, ki sestavljajo računalnik; programska oprema zbirka računalniških programov, ki omogočajo delo z računalnikom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

orodjárna -e ž (ȃ)
1. delavnica, obrat za izdelovanje in vzdrževanje orodja: zaposlen je v orodjarni; mojster v orodjarni
// shramba za orodje: iz orodjarne je prinesel sekiro in žago / gasilska orodjarna
2. rač. zbirka programskega orodja, predstavljena navadno z ikonami v orodni vrstici: orodjarna za hitri zagon programov; redno posodabljati vsebino orodjarn in menijev / programi v orodjarni / plavajoča orodjarna ki se lahko pojavi kjerkoli na zaslonu in jo je mogoče premikati po njem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

ostánek -nka m (ȃ)
1. neporabljen, nerazdeljen, neopravljen del kake celote: nekaj denarja je razdelil, ostanek pa je obdržal; ostanek hlebca; izpiti še ostanek vina / plačati ostanek dolga / knjiž.: ostanek dneva je preživel s prijatelji; ostanek poti je prehodil peš zadnji del
// nav. mn. kos blaga, ki ga ni mogoče (raz)rezati na manjše kose za prodajo: kupiti, prodajati ostanke; ostanek za hlače, krilo / ta obleka je iz ostanka
2. nav. mn., navadno s prilastkom še obstoječi del, sestavina, element celote, ki ne obstaja več: ostanki grajskega obzidja; najti ostanke izumrlih živali / v rokah je držal ostanek metle; ekspr. to so le ostanki ceste, pravzaprav kolovoz
// del česa, kar je obstajalo v veliki količini, v visoki stopnji: ta etnična skupina predstavlja ostanek številnega naroda / ostanki stare miselnosti; ostanki ljudskih šeg / ekspr. to so le ostanki nekdanje lepote, slave
// kar po kakem procesu od česa še ostane: izločiti ostanek snovi s segrevanjem; les izgoreva skoraj brez ostankov; ostanek pri luženju
3. nav. mn., navadno s prilastkom del česa, ki se ne
a) porabi pri izdelavi, predelavi: lesni, mesni, tekstilni ostanki
b) poje, popije: ker je prišel prepozno domov, je dobil le ostanke; jesti, piti ostanke; na mizi je še polno ostankov / ostanki od kosila
// kar ostane od kakega pridelka po (po)spravljanju: pobirati ostanke v sadovnjaku, vinogradu; ostanki po žetvi
4. mn., ekspr., s prilastkom mrtvo telo, truplo: pokojnikove posmrtne ostanke so prepeljali v rojstni kraj
5. glagolnik od ostati: njegov ostanek v krčmi je povzročil govorice
● zastar. nikjer nima ostanka obstanka; pog. ne bom za drugimi pobiral ostankov ne maram ženske, s katero so imeli drugi ljubezensko razmerje; publ. najstarejši ostanki kulturnega delovanja človeka sledovi, dokazi; publ. obračunati z ostanki preteklosti kritično presoditi negativne stvari, ki so se ohranile iz preteklosti; publ. zbirka se brez ostanka vključuje v tradicionalno poezijo popolnoma
♦ arheol. ostanki kolišč; ostanki paleolitika; fiz. destilacijski ostanek; mat. ostanek število, ki ostane od deljenca po deljenju; pal. fosilni ostanki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

ovítek -tka m (ȋ)
1. predmet, ki varuje, ščiti knjigo: knjiga ima ovitek; papirnat, usnjen ovitek / knjižni ovitek; ščitni ovitek; ovitek za knjigo
// kar je, se daje okrog česa, navadno da varuje, ščiti: zbiral je ovitke cigaretnih škatlic; revijo pošiljajo v ovitku
2. kos tkanine, ki se ovije okrog telesa ali dela telesa v zdravilne namene: zdravil se je z ovitki in inhalacijami / hladni, topli ovitki
♦ filat. spominski pisemski ovitek izdan, izdelan za določeno priložnost, s posebnimi napisi, znamkami, žigom; ovitek prvega dneva na katerem je nalepljena kompletna zbirka znamk z žigom dneva njihove izdaje; ptt pisemski ovitek papir, prepognjen in zlepljen tako, da nastane vrečka, navadno za pisma; zal. ovitek za določeno knjigo (umetniško) izdelan ovitek, navadno z naslovom in besedilom o avtorju na notranji strani

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Paket zemljevidov
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin map pack , ki označuje dodatek k računalniški igri, v katerem je zbirka zemljevidov oziroma virtualnih okolij, v katerih se računalniška igra lahko igra. Ali bi bil ustrezen slovenski termin paket direktorijev ali paket map ?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Pančatántra -e ž, stvar. i. (ȃ) |staroindijska zbirka pravljic|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

pandēkte, f. pl. zbirka izpiskov iz spisov rimskih pravnikov, die Pandekten, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

pánjski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na panj: panjsko ogrodje / čebele nabiralke in panjske čebele
// navadno v zvezi panjska končnica čelna, prednja stran panja, zlasti kranjiča: zbirka panjskih končnic

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

parêrga -êrg s mn. (ȋ) izobr. |zbirka manjših spisov|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

pendánt tudi pandán -a [prva oblika tudi pandán] m (ā á; ȃ)
knjiž. kar je v odnosu do določene druge stvari iste vrste po kaki svoji lastnosti
a) nasprotno: pendant mračnim slikam iz predmestja je idilično kmečko življenje / njegova zadnja pesniška zbirka je pendant prejšnji nasprotje
b) dopolnjujoče: zadnja novela je pendant k prejšnjim

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Permanentno izobraževanje
Tema moje pisne naloge na podiplomskem študiju je permanentno izobraževanje za andragoške delavce. Glede na pregledane vire se mi zdi, da se permanentno izobraževanje lahko izvaja tako v formalnem kot neformalnem izobraževanju. Tako ga uporabljajo tudi zavodi, ki ta izobraževanja izvajajo. Mentor pa je mnenja, da je permanentno izobraževanje bolj domena formalnega izobraževanja, zato predlaga rabo termina vseživljenjsko učenje . Moj pomislek je, da je vseživljenjsko učenje tako široko zastavljen pojem, da vključuje tudi vidike neformalnega učenja (priložnostnega, slučajnostnega, tudi nezavednega), s čimer pa se v nalogi nisem nameravala ukvarjati.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

pésem -smi ž (ẹ̑)
1. krajše literarno delo z ritmičnim besednim redom, s posebno glasovno ureditvijo, navadno z manjšim številom besed v vrstici: brati, deklamirati pesmi; pisati, star. zlagati pesmi; prevesti, uglasbiti pesem; romantična, satirična, tendenčna pesem; ciklus, zbirka pesmi; pesmi in pesnitve / ljubezenska pesem; ljudska pesem ki se zlasti v péti obliki širi, ohranja in pri tem bolj ali manj spreminja; umetna pesem katere oblika in vsebina je izraz zavestnega umetniškega hotenja določenega avtorja; pesmi za otroke / ekspr. Župančičeva pesem je polna žara Župančičeve pesmi, pesništvo
2. vokalna skladba z literarnim delom kot besedilom: peti, poslušati pesmi; borbena, vesela pesem; besedilo, melodija, refren pesmi / ekspr. oglasila se je, zadonela je pesem / zaigrati pesem na harmoniko; žvižgati (si) pesem / cerkvena pesem; partizanska, zborovska pesem
// izvajanje, petje take skladbe: to pesem moramo še izboljšati; zbor vadi novo pesem / v pesem se je mešal razposajen smeh
3. nav. ekspr., navadno s prilastkom določen skupek glasov, zvokov
a) s katerimi se oglaša kaka ptica, žuželka: prisluhnil je pesmi čričkov, grlic / škrjanček je drobil svojo pesem je pel / pesem slavca je utihnila
b) ki jih daje pojavljanje, gibanje, delovanje česa: pesem dežja, morja, vetra ga je pomirjala; pesem klopotcev, zvonov, žage / stroj je drdral svojo enolično pesem
● knjiž. pesem je ugasnila v njegovih očeh ni bil več vesel, radosten; ekspr. zdaj je to (delati) pesem to je zelo prijetno, lahko delo, opravilo; pog., ekspr. to je pa druga pesem stvar je drugačna, kakor je kazalo; pog., ekspr. kako se bo to končalo, je pa druga pesem izraža dvom, nezaupanje v tak konec česa, kot se kaže, napoveduje; pog., ekspr. zmeraj ista pesem zmeraj enako, neprimerno, nezaželeno govorjenje, ravnanje; pog., ekspr. vsi zaljubljenci pojejo isto pesem govorijo, ravnajo enako; knjiž., ekspr. labodja pesem pesnikovo, pisateljevo, skladateljevo zadnje pomembno delo pred smrtjo; ekspr. sekira je zapela gozdu mrtvaško pesem začeli so ga sekati; knjiž. vse to je še pesem prihodnosti se še ne bo kmalu uresničilo; publ., ekspr. ta izdelek je visoka pesem tehnike je zelo kvaliteten, dober
♦ etn. jurjevske pesmi; obredna pesem vsebinsko in melodično prirejena določenemu obredu; glasb. črnska duhovna pesem ljudska pesem z religiozno, svetopisemsko snovjo, nastala med črnci v Združenih državah Amerike; dvoglasna, večglasna pesem; lit. anakreontska pesem; domovinska pesem ki izpoveduje, kaže ljubezen do domovine; epska pesem ki vsebuje pripoved, zgodbo; izpovedna pesem; junaška pesem ljudska pesem, ki govori o velikih in slavnih dejanjih; lirska pesem ki vsebuje izpoved; lirsko-epska pesem ki vsebuje izpoved v pripovedi; meditativna pesem; množična pesem zborovska, navadno enoglasna, z aktualnim družbenopolitičnim besedilom; priložnostna pesem ki nastane ob določenem, pomembnejšem (zunanjem) dogodku in je nanj snovno vezana; pesem v enajstercih, svobodnem verzu; pesem v prozi zelo kratko (lirično) literarno delo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

pésemski -a -o [pesəmski] prid. (ẹ̑)
1. nanašajoč se na pesem 2: pesemski napev; pesemsko besedilo / pesemski vložek pesem, del pesmi, ki se vstavi v kako dramsko, operno delo
♦ glasb. pesemska oblika oblika skladbe, sestavljena iz dveh ali treh period, večjih enot
2. star. pesniški: sonet in druge pesemske oblike / pesemska zbirka / to je preveč pesemski izraz

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

pésmarica pésmarice in pesmaríca pesmaríce samostalnik ženskega spola [pésmarica] in [pesmaríca]

zbirka pesmi za petje, navadno z dodanimi notami, oznakami akordov

ETIMOLOGIJA: iz pesmar iz ↑pesem

pesmaríca -e ž (í)
zbirka preprostejših, ljudstvu namenjenih pesmi, navadno z notami: izdati, sestaviti pesmarico / cerkvena, partizanska pesmarica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

pésnica pésnice samostalnik ženskega spola [pésnica]

1.

ženska, ki se ukvarja s pisanjem pesmi; SINONIMI: poetinja, privzdignjeno poetesa

1.1.

ekspresivno

ETIMOLOGIJA: ↑pesnik

pésniti pésnim nedovršni glagol [pésniti]

1.

pisati pesmi; SINONIMI: pesnikovati

1.1.

2.

slabšalno govoriti, pisati, zlasti kaj nepremišljenega, vsebinsko praznega, nesmiselnega; SINONIMI: slabšalno pesnikovati

ETIMOLOGIJA: iz pesen ‛pesem’ < pslov. *pěsnь iz ↑peti

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Pilot na daljavo
Potreboval bi pomoč pri oblikovanju slovenskega termina za angleški termin remote pilot , ki označuje fizično osebo, odgovorno za varno izvedbo leta brezpilotnega letalnika. Ta oseba ročno upravlja sistem za krmiljenje, kadar pa brezpilotni letalnik leti avtomatsko, ga upravlja s spremljanjem njegove poti. V vsakem trenutku je sposobna posredovati in spremeniti pot brezpilotnega letalnika.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

pinakotéka -e ž (ẹ̑)
sistematično urejena zbirka umetniških slik: popoldne sta si ogledala pinakoteko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

písəmski, adj. Brief-; p. zavitek, der Briefumschlag, Jan.; pisemska pošta, die Briefpost, DZ.; — brieflich, Cig., Jan.; — Urkunden-, Cig., Jan.; pisemska shramba = arhiv, Cig.; pisemska zbirka, Urkundensammlung, pisemske knjige, Urkundenbücher, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Pisna dvojnica: »skipping« ali »skiping«

Zanima me, ali obstaja uradno pravilo, kako se v slovenskem jeziku piše angleška beseda skipping. Gre za del šole teka, v literaturi pa sem zasledila več različic, torej z ohranjenima dvema p-jema in samo z enim.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

podátek -tka m (ȃ)
1. dejstvo, ki o določeni stvari kaj pove ali se nanjo nanaša: dati, zbrati podatke; obdelati, preveriti podatke; vpisati podatke v tabelo; dokazati kaj s podatki; neuradni podatki; znanstveni podatek; podatek o izvoru besede / podatki kažejo, da se je produktivnost povečala
// nav. mn., s prilastkom določeno dejstvo, ki omogoča določeno stvar spoznati ali o njej sklepati: biografski podatki; demografski podatki; statistični podatki; podatki o nasprotniku / meteorološki podatki o temperaturi, pritisku, vlagi v ozračju; osebni podatki s katerimi se ugotavlja istovetnost osebe; tehnični podatki o avtomobilu
2. rač. sporočilo v taki obliki, da se lahko obravnava v računalništvu: vlagati podatke v pomnilnik / banka podatkov velika, navadno javno dostopna zbirka podatkov, namenjena določeni skupini uporabnikov; baza podatkov urejena zbirka medsebojno povezanih podatkov, ki je shranjena na nosilcu podatkov; izhodni, vhodni podatek
♦ mat. podatek naloge vsako, za rezultat, ki ga naloga zahteva, bistveno dejstvo v formulaciji naloge

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

podátkoven in podatkôven -vna -o prid. (ȃ; ō)
nanašajoč se na podatek: podatkovne nepravilnosti
♦ rač. podatkovna zbirka urejena skupina podatkov pri računalniku

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

podátkoven -vna -o (ȃ)
podátkovni -a -o (ȃ) ~a zbirka

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

podátkovna zbírka -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

podátkovna zbírka o zdravílih -e -e -- -- ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

podátkovna zbírka za poslôvne potrébe lekárn in avtomátsko obdelávo recéptov -e -e -- -- -- -- -- -- -- -- ž

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

podátkovnik in podatkôvnik -a m (ȃ; ȏ)
zbirka raznovrstnih podatkov: obsežen, priročen podatkovnik; podatkovnik o študijskem projektu; uporaba podatkovnika / kemijski, geografski, računalniški podatkovnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

podátkovnik -a m (ȃ) |zbirka podatkov|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Poizvedba po besedi »preizpraševati«

Zanima me, ali beseda preizpraševati obstaja. V SSKJ in SP je namreč nisem uspel najti, se pa ponekod pojavlja.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

pojmôvnik -a m (ō)
jezikosl. zbirka strokovnih izrazov, opisanih s stališča pojmov, ki jih označujejo: izdati pojmovnik / Pojmovnik poslovne informatike
● knjiž. naveličanost, utrujenost, melanholija ne sodijo v njegov pojmovnik pojmovni svet

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

pôlharski pôlharska pôlharsko pridevnik [pôu̯harski]

1.

ki je v zvezi s polharji ali polhanjem

1.1.

polharje

polhanju

ETIMOLOGIJA: ↑polhar

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Pomen besede »gurbet«

Pomen besede gurbet

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

ponúdba -e ž (ȗ)
1. kar naredi, da lahko kdo kaj dobi, kupi, najame: odkloniti, sprejeti ponudbo; njegova ponudba je zelo vabljiva; ponudba knjig je majhna / dobil je ponudbo za predavanje na univerzi / ženitna ponudba
// to v pisni obliki: skrbno sestavljena ponudba / pisne ponudbe z življenjepisom oddajte v pisarni
2. ekon. količina blaga, ki jo nudijo prodajalci na določenem trgu po določeni ceni: ponudba narašča, upada; povpraševanje presega ponudbo; ponudba blaga, denarja / zakon ponudbe in povpraševanja pravilo, kako se cena oblikuje pod vplivom ponudbe in povpraševanja
● ekspr. letos je imela že tri ponudbe trije so izrazili željo, naj se poroči z njimi; star. vsa moja zbirka vam je na ponudbo na voljo, na razpolago
♦ pravn. predlog za sklenitev pogodbe z označbo njene bistvene vsebine; znesek, ki se ponudi na dražbi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

popôln -a -o [popou̯n] prid., popôlnejši (ȏ)
1. ki zajema kaj v celoti: imeti popoln pregled nad dogajanjem / popolna redukcija električnega toka; tem živalim grozi popolno iztrebljenje / v domu ima popolno oskrbo / boj za popolno neodvisnost, osamosvojitev; popolna prepoved atomskih poskusov; popolna razorožitev / popolni sončni mrk
2. ki obsega vse sestavne dele celote, enote: popolna smučarska oprema; ta uniforma ni popolna / publ. domača ekipa ni nastopila v popolni sestavi; to je do zdaj najpopolnejša zbirka / hlevski gnoj je popolno gnojilo / kandidat ima popolno srednjo šolo dokončano
3. nav. ekspr. ki je po svojih lastnostih, značilnostih brez napak, pomanjkljivosti: popoln sistem; njegov načrt je zelo popoln; popolne oblike; tehnično popolna letala / to je do zdaj najbolj popolna slika tega boja; informacija ni bila popolna
// ki ima dobre, pozitivne lastnosti v največji meri: res popoln človek; postati popoln / neskončno popolno bitje
4. ki nastopa v največji meri: popolna pijanost, slepota, zdržnost / popolna enakopravnost; pustil ji je popolno svobodo; popolno medsebojno razumevanje, zaupanje / popoln mir; popolna tema; tišina je bila popolna
// nav. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: popoln prelom s čim; stvar je ostala v popolni tajnosti; njihova zmaga je bila popolna; popolno nepoznavanje stvari; dobiti popolno zadoščenje / popoln nesmisel; nered v sobi je bil popoln; to je popolna laž / zdaj sem popoln berač; on je popoln tepec
♦ fiz. popolni odboj odboj, pri katerem se na meji med območjem z manjšo in območjem z večjo hitrostjo valovanja vse valovanje odbije, če je vpadni kot dovolj velik; jezikosl. popolni izpis besedila izpis, pri katerem je vsaka beseda izpisana tolikokrat, kolikorkrat se pojavi; popolni sinonim; mat. popolna indukcija sklepanje o veljavnosti izreka, nanašajočega se na kako naravno število, od tega števila na naslednje naravno število; popolno število število, ki je enako vsoti svojih pravih deliteljev; med. popolna paraliza; pravn. popolni preklic; zool. popolna preobrazba preobrazba, ki ima vse razvojne stopnje

popôlno

prisl., star.

popolnoma:

ljudje so ga že popolno pozabili

ostati popolno hladen

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Poslovna inteligenca
Angleško besedo intelligence ponavadi res prevajamo z besedo inteligenca. Beseda pa ne označuje samo sposobnosti povezovanja, sklepanja, učenja, razumevanja, ampak se uporablja tudi v pomenu 'informacija, obvestilo, obveščanje'. Pri oglaševanju računovodskih programov se pogosto pojavlja besedna zveza poslovna inteligenca , ki pa ni lastnost odločevalcev, ampak zbirka oziroma prikaz podatkov kot pripomoček pri odločanju. Kaj svetujete?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

posredováti -újem nedov. in dov. (á ȗ)
1. delati, pomagati, da se doseže sporazum, soglasje v kaki stvari, zlasti v sporu: nerad je posredoval med njima; posredovati med nasprotujočimi si predlogi, stališči / posreduje pri sklepanju pogodb / posredovati v sporu
// navadno v zvezi z za skušati doseči za koga kaj pozitivnega, ugodnega: posredoval je za zaprte študente; za njegovo službo je posredoval stric / posredovati pri oblasteh
2. publ. posegati (vmes), pomagati: policisti so morali v teh dneh večkrat posredovati; ob nesreči so takoj posredovale zdravniške ekipe
3. publ., s širokim pomenskim obsegom pojasnjevati, pripovedovati, sporočati: na seji je posredoval stališče sodelavcev / posredovati informacije, naslov, podatke; posredovati komu svoje izkušnje, znanje / posredovati dramska dela uprizarjati, igrati; posredovati skladbo izvajati; tekmo bo posredovala televizija prenašala
// z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: posredovati posojilo; posredovati pouk; posredujte jim naše pozdrave; posredovati sporočilo sporočati; posredovati telefonsko zvezo vzpostavljati
4. publ. delati, povzročati, da je kaj mogoče; omogočati: s temi prevodi posreduje založba spoznavanje pomembnih del iz svetovne književnosti / posredovati stike s tujino / zbirka posreduje pregled celotne pesniške tvornosti v tem obdobju daje; agencija posreduje tudi zasebne sobe preskrbuje
// delati, da prehaja kaj k drugemu; dajati: naskrivaj mu je posredoval jedi / svetilka mu posreduje le medlo svetlobo

posredujóč

-a -e:

posredujoče besede

posredujoče stališče

posredován

-a -o:

posredovano besedilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

postopkôvnik samostalnik moškega spola

urejena zbirka predpisanih postopkov v zahtevanem vrstnem redu, zlasti v državni upravi in javnih službah

ETIMOLOGIJA: iz postopkoven, iz postopek

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

pretenciózen -zna -o prid. (ọ̑) knjiž.
1. umetniško, strokovno zahteven: pretenciozni znanstveni preizkusi; manj pretenciozna komedija; pretenciozno filmsko delo / pesniška zbirka nima pretencioznih ciljev
// težko izvedljiv: pretenciozni načrti / pretenciozne ambicije
● knjiž. članek s pretencioznim naslovom veliko obetajočim
2. ki si prizadeva doseči, izraziti več, kot dejansko zmore: ambiciozen in celo pretenciozen človek; ekspr. te ideje so iznajdba pretencioznih in bolnih možganov / nekoliko pretenciozni dialog drame

pretenciózno

prisl.:

avtor je zgodbo zastavil zelo pretenciozno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

pričujóč tudi pričujòč -óča -e prid. (ọ̄ ọ́; ȍ ọ́)
1. ki je v določenem času na določenem mestu; navzoč: med pričujočimi fanti ni bilo mlinarjevega sina; žal mu je bilo, da ni bil pričujoč
// publ., s prislovnim določilom ki je, obstaja kje: ta problem je še vedno pričujoč; povsod pričujoča želja po napredku
● publ. ta misel je pričujoča v vsem pisateljevem delu se kaže; ekspr. policija je bila povsod pričujoča je vse nadzirala
2. publ. pravkar omenjen, ta: pričujoči zbor bo razpravljal tudi o tem; pričujoča knjiga, zbirka; avtor pričujočega dela; sam.: pričujoči so ob tem prizoru onemeli; seznanil ga je s pričujočimi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

prirodnína -e ž (ī)
knjiž. kar nastopa v naravi: anorganske, organske prirodnine; zbirka prirodnin
● knjiž. dohodek v denarju in prirodninah naturalijah

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

prográmje -a s (ȃ)
rač. zbirka računalniških programov, ki omogočajo delo z računalnikom; programska oprema: razvijati programje; industrija programja; namestitev škodljivega programja / brezplačno, prosto programje; vohunsko, protivohunsko programje; programje za osebni računalnik / računalniška oprema in programje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

prográmski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na program: programski dokument; programski sklop / programski pesnik / publ. programski optimizem / programska komisija festivala / stroj s programskim upravljanjem / programski pas čas predvajanja televizijskih vsebin
♦ glasb. programska glasba glasba, katere vsebina je narava, literarno delo, zgodovinski dogodek; rač. programski jezik umetni jezik za pisanje računalniških programov; programski vmesnik del programske opreme, ki omogoča povezavo funkcij različne strojne opreme in prenos podatkov med različnimi strojnimi platformami; programska knjižnica zbirka vseh programov računalniškega sistema; programska oprema zbirka računalniških programov, ki omogočajo delo z računalnikom; programska ura ura, s katero se naravna časovni potek programa; programsko orodje program, ki izvaja določena opravila, povezana z delovanjem računalnika ali z drugim programom; šol. programska jedra nekdaj temeljna skupna snov pri glavnih predmetih srednjega izobraževanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

projéktna dokumentácija -e -e ž

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

prostórski informacíjski sistém óbčin -ega -ega -a -- m

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

protokól -a m (ọ̑)
1. uradna in družabna pravila za medsebojne stike uradnih predstavnikov držav: držati se protokola; sprejem predsednika republike, veleposlanika je potekal po protokolu / diplomatski protokol
// urad, oddelek ustreznega organa, ki skrbi za izvajanje teh pravil: sprejem je organiziral protokol; delati v protokolu / šef, vodja protokola
2. polit. mednarodni dogovor, navadno o določenem vprašanju: delegaciji sta podpisali protokol o gospodarskem sodelovanju; finančni protokol
3. polit. zapisnik o poteku, rezultatih mednarodne konference, sestanka: ker diplomati niso dosegli sporazuma, so objavili samo protokol
4. star. (uradni) zapisnik: protokol zasliševanja / sestaviti protokol; dati na protokol / sodnijski protokol
5. rač. zbirka pravil za izmenjavo sporočil med elektronskimi napravami: protokol vsebuje algoritem za šifriranje; protokol temelji na obstoječem standardu; varnostni protokoli zagotavljajo varen prenos podatkov; poznati, razviti, uporabljati, sprejeti protokol za prenos podatkov; brezžični, internetni, omrežni, prenosni protokol; tiskalnik podpira več komunikacijskih protokolov / na seznamu izbrati, omogočiti ustrezen protokol

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

próza -e ž (ọ̄)
1. lit. izrazna oblika, za katero je značilen navaden, ne po posebnih obrazcih urejen jezik: proza in verz / drama je pisana deloma v prozi / pesem v prozi
2. lit. literarno ustvarjanje v taki obliki, pripovedništvo: proza in poezija / utemeljitelj slovenske proze
// dela v taki obliki: brati, pisati, prevajati prozo / esejistična, lirična, pripovedna, ritmizirana proza / nova zbirka krajših proz proznih del
3. knjiž., ekspr. vsakdanjost, navadnost: hotel je ubežati prozi svojega življenja / njun zakon je postal navadna proza

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

prózen -zna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na prozo: prozni jezik, stil / izšla je nova prozna zbirka; prozno delo / prozni pisatelj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

pŕst Frazemi s sestavino pŕst:
bôžji pŕst, dáti kómu po pŕstih, dobíti jíh po pŕstih, dobívati jíh po pŕstih, dvígniti pŕst, glédanje [kómu] pod pŕste, glédanje [kómu] skozi pŕste, glédati kómu na pŕste, glédati kómu pod pŕste, iméti dólge pŕste, iméti kàj v málem pŕstu, iméti kóga na vsák pŕst (po) desét, iméti kóga na vsák pŕst (po) pét, iméti [svôje] pŕste vmés, iméti zelêne pŕste, kazánje s pŕstom na kóga/kàj, kŕcniti kóga po pŕstih, niti s pŕstom ne mígniti, oblízniti si vsè pŕste [za kóga/kàj], opêči si pŕste [pri čém, kjé], ovíjati kóga okoli pŕsta, ovíti kóga okoli pŕsta, ovíti kóga okrog pŕsta, poglédati kómu skozi pŕste, preštéti kóga/kàj na pŕste, preštéti kóga/kàj na pŕste dvéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste êne rôke, preštéti kóga/kàj na pŕste obéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste rôke, pŕst bôžji, pŕsti srbíjo kóga, s pŕstom kazáti na kóga, s pŕstom kazáti za kóm, s pŕstom pokazáti na kóga, stegováti pŕste po čém, stopíti kómu na pŕste, še s pŕstom ne mígniti [za kóga/kàj], udáriti kóga po pŕstih, udárjati kóga po pŕstih, vrtéti kóga okoli pŕsta, vrtéti kóga okrog pŕsta

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

pŕvi -a -o štev. (ȓ)
1. ki v zapovrstju ustreza številu ena: prvi dan v tednu; hodi v prvi razred; otroci iz prvega zakona; v prvi polovici leta; otrok v prvem letu starosti / dne 1. [prvega] septembra; Filip I. / prvi maj je praznik mednarodnega delavskega gibanja; prva izdaja časopisa; prva svetovna vojna; prvo berilo berilo za začetni pouk branja in pisanja
// nav. ekspr. pred katerim ni bilo ničesar iste vrste: prvi avtomobili so bili podobni kočijam; s prvim udarcem ga je pobil na tla; doživljati prvo ljubezen; njegova prva pot je bila k materi
2. po vrednosti, kvaliteti najboljši: voziti se v prvem razredu; cesta prvega reda / na turnirju je bil prvi; biti na prvem mestu / blago prve vrste / prvi meni obsežnejši, dražji meni / pog. on je prvi matematik v razredu
// nav. ekspr. ki je po pomembnosti na najvišji stopnji: prvi pogoj za uspeh; otroci so njena prva skrb; kmalu so mu zaupali prvo vlogo glavno vlogo / bil je prvi človek v podjetju / prva dama slovenske popevke
3. ki je glede na odločanje na najnižji, začetni stopnji: vprašanje so obravnavali na prvi instanci; organ prve stopnje / prva kontrola
// nav. ekspr. ki šele nastaja, se začenja: prvi mrak; odšla sta že v prvem jutru / zbudil ga je iz prvega spanja / prvi in zadnji krajec
4. ki leži, je spredaj, pred čim: prva sedeža v avtomobilu / prvo kolo sprednje kolo
● prvi april dan, ko so v navadi šale in potegavščine; prvi človek po bibliji Adam; ekspr. vsem se je prikupil na prvi pogled izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času; imeti prvo besedo pomembno vlogo pri odločanju; uboga na (prvo) besedo takoj; prva dama naslov za žensko, ki po svojem položaju ali na področju svojega udejstvovanja presega vse druge; šalj. pojdi iskat v klet, saj imaš še prve noge saj si še mlad; pog. blago ima iz prve roke neposredno od proizvajalca; ekspr. igrati prvo violino biti pri kakem dejanju, ravnanju vodilen, odločujoč; ekspr. prvi dobiček ne gre v mošnjiček začetni (materialni) uspeh navadno ni zanesljiv, trajen
♦ avt. dati v prvo prestavo; ekon. (prva) industrijska revolucija hitra sprememba ročne proizvodnje v proizvodnjo z uporabo strojev; filat. ovitek prvega dneva ovitek, na katerem je nalepljena kompletna zbirka znamk z žigom dneva njihove izdaje; film. prvi plan kar je v prizorišču gledalcu najbližje; fiz. prva kozmična hitrost hitrost, ki jo mora doseči telo, da lahko kroži okoli zemlje; glasb. prvi alt; prvi glas najvišji glas v vokalnem stavku; prva violina član skupine v simfoničnem orkestru, ki igra navadno glavne melodije; jezikosl. prvi sklon; prva oseba oseba, ki izraža govorečega; mat. enačba prve stopnje enačba z neznankami v prvi potenci; med. prva pomoč; opeklina prve stopnje; pravn. sodišče prve stopnje; šah. igrati na prvi deski na tekmovanju igrati kot najboljši igralec v moštvu; šol. študij na prvi stopnji študij, ki traja tri do štiri leta in se zaključi z diplomo; do leta 1980 prvi štirje semestri pri stopenjskem študiju na univerzi;; šport. prva zvezna liga liga, ki združuje najboljša tekmovalna moštva iz vse države; voj. kapetan I. razreda čin, za stopnjo višji od kapetana, ali nosilec tega čina; zgod. Prva [I.] internacionala od leta 1864 do leta 1878; prva Jugoslavija s politično ureditvijo kraljevine pred drugo svetovno vojno

pŕvi

-a -o sam.:

prvi v razredu je dobil knjigo

denar ti bom vrnil prvega (v mesecu)

diplomiral je med prvimi

pog. voziti v prvi, s prvo v prvi prestavi

star. k prvemu, k drugemu in tretjemu pri licitaciji prvič

danes sem v prvo tu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Quasimodo

Predlog

Quasimoda samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

literarna oseba, grbavec iz romana »Notredamski zvonar«

priimek

italijanski lirični pesnik

IZGOVOR: [kvazímodo], rodilnik [kvazímoda] in [ku̯azímodo], rodilnik [ku̯azímoda]

BESEDOTVORJE: Quasimodov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Računska ekonomika
Kateri slovenski ustreznik bi bil najprimernejši za angleški termin computational economics , ki označuje interdisciplinarno vedo, ki povezuje računalništvo, ekonomijo in menedžment in se ukvarja z naprednim računskim modeliranjem ekonomskih sistemov.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

rapsodíja -e ž (ȋ)
1. v stari Grčiji epska pesem rapsoda: peti, recitirati rapsodije
2. knjiž. literarno delo, ki na široko, oblikovno svobodno izraža zanos, navdušenje: njegova pesniška zbirka je prava rapsodija / rapsodija dvajsetega stoletja / roman obsega deset rapsodij tako napisanih delov
3. glasb. zlasti instrumentalna skladba svobodne oblike, navadno na osnovi ljudskih glasbenih motivov: igrati rapsodijo; rapsodija za violino in klavir

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

raritéta -e ž (ẹ̑)
knjiž. redkost: rariteta teh znamk je velika / zbirka starin in raritet / ta roman je knjižna rariteta

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

raritéta -e ž, pojm. (ẹ̑) redkost: velika ~ nekaterih znamk; števn. zbirka raritet

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

razméren -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
knjiž. sorazmeren: to je bil čas razmerne blaginje

razmérno

prisl.:

razmerno bogata zbirka

razmerno visoka stopnja razmeroma

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

razstáva2 -e ž (ȃ)
prireditev, na kateri je kaj dano, postavljeno na ogled: razstava bo prihodnji mesec; odpreti, organizirati, pripraviti razstavo; mednarodna, svetovna razstava; program razstav / prodajna razstava risb in slik; samostojna razstava na kateri so razstavljena dela samo enega avtorja; skupinska razstava; spominska razstava / iti na razstavo
// zbirka predmetov, danih, postavljenih na ogled: razstava je urejena kronološko, pregledno; ogledati si razstavo / filatelistična, kulinarična, živinorejska razstava; grafična, kiparska razstava; pasja razstava razstava čistokrvnih psov; razstava cvetja, ptic / retrospektivna razstava; stalna razstava
♦ um. razstava krajin, malih plastik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

razstáven -vna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na razstávo: razstavni paviljon; urediti razstavni prostor / razstavni predmet; razstavno blago / razstavni katalog / razstavna galerija; stalna razstavna zbirka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

razvíd -a m (ȋ)
1. namensko in sistematično spremljanje, vpisovanje podatkov o čem: voditi razvid knjig v knjižnicah; razvid oseb, ki se ukvarjajo z obrtno dejavnostjo / statistični, vojaški razvid
♦ pravn. kazenski razvid
// zbirka takih podatkov: spraviti akte v razvid; imeti v razvidu umetniška dela; razvid v tabelah
2. knjiž. pregled: razvid celote

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

réden -dna -o prid., rédnejši (ẹ́ ẹ̄)
1. ki se ujema, je v skladu s predpisi, načrti in je določen vnaprej: redne in dodatne delovne obveznosti; reden in izreden / redni delovni čas z zakonom določen polni delovni čas; redni letni dopust / poskusil bom urediti stvar najprej po redni poti
// ki se ujema, je v skladu s predpisi, pravili in se ponavlja ob določenem času, v določenih časovnih presledkih: jutri imamo redni letni zbor / redne letalske, prometne zveze / redni in posebni vlaki / redna izdaja, knjižna zbirka
2. ki ima s splošno veljavnimi predpisi, pravili določen status, pravni položaj: redni član društva; redni študent / redni član akademije akademik najvišje stopnje; redni profesor univerzitetni predavatelj najvišje stopnje
3. ki je tak, kot se pričakuje, mora biti: veter je močno oviral reden potek tekmovanja
4. ki se ponavlja ob določenem času, v določenih časovnih presledkih: redni dnevni sprehod; redna radijska oddaja; redno čiščenje zob; sprva slučajna srečanja so postajala vse bolj redna
// ki se ponavlja brez izostankov, preskokov: zahtevati redno dostavo časopisa; reden in nereden
5. ki dela kaj v enakomerno se ponavljajočih, sorazmerno kratkih časovnih obdobjih: redni bralci knjig; on je v tej hiši reden gost
6. ki ima, kaže smisel za red: redni učenci; reden in nereden / redno življenje
7. stalno organiziran in označen po zahtevah mednarodnega prava: v boju proti upornikom so sodelovale tudi redne čete; priznati partizane kot redno vojsko / redni diplomatski odnosi diplomatski odnosi, ki jih vzdržujejo stalne diplomatske misije
♦ min. redni žarek žarek, ki ima v kristalu v vseh smereh isto hitrost; pravn. sprejeti zakon po rednem postopku po postopku v več stopnjah, določenih z zakonom; redna likvidacija likvidacija, ko delovna organizacija ne izpolnjuje več z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje dejavnosti; redna sodišča sodišča, ki odločajo predvsem v civilnih in kazenskih zadevah; redna pravna sredstva pravna sredstva, dovoljena proti sodnim odločbam, ki (še) niso pravnomočne; šol. redni izpitni rok; šport. v rednem času se je tekma končala neodločeno

rédno

prisl.:

revija izhaja redno

ta bolezen se redno konča s smrtjo

ekspr. redno odhaja na počitnice v hribe

po kosilu redno pijejo kavo

redno ali izredno študirati

●

zastar. niti redno se ni poslovil, tako se mu je mudilo primerno, kot zahteva vljudnost; redno se zaposliti za nedoločen čas in s polnim delovnim časom; zastar. redno zasajene trte v urejenih, ravnih vrstah

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

regést -a m, mn. tudi regésta s (ẹ̑)
knjiž. izvleček iz starih listin, spisov: objaviti regeste; zbirka regestov / objaviti zgodovinske vire v regestih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

regíster narávnih vrednôt -tra -- -- m

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

regíster nèpremíčne kultúrne dédiščine -tra -- -- -- m

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Regíster zdravíl RS -tra -- -- m

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

registratúra -e ž (ȗ)
adm. oddelek za evidentiranje in hranjenje listin, spisov: poslati spise v registraturo; vodja registrature
// zbirka listin, spisov, evidentiranih in hranjenih na takem oddelku: prepeljati registraturo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

repertoār -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

ročín -a m (ȋ)
zgod., v stari Avstriji zbirka listin s privilegiji deželnega plemstva: vsebina ročina / deželni ročin

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

romanopísje -a s, pojm. (ȋ) ukvarjati se z ~em; skup. zbirka slovenskega ~a |romanov|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

samizdátski -a -o (ȃ) ~a zbirka

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

samospèv -éva m

glasb. skladba za glas in glasbilo, navadno klavir

SINONIMI:

glasb. solospev

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024

sekstét -a m (ẹ̑)
glasb. ansambel, sestavljen iz šestih instrumentalistov ali pevcev: nastop seksteta / godalni, pevski sekstet
// skladba za tak ansambel: zbirka sekstetov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

seménska bánka -e -e ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

septét -a m (ẹ̑)
glasb. ansambel, sestavljen iz sedmih instrumentalistov ali pevcev: nastop septeta
// skladba za tak ansambel: zbirka septetov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

serigrafíja -e ž (ȋ)
um. grafična tehnika, pri kateri se odtiskuje skozi fino sito; sitotisk: serigrafija in monotipija
// odtis v tej tehniki: zbirka serigrafij

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

skrípta-esamostalnik ženskega spola

zbirka predavanj za študij
- skripta za koga/kaj
- , skripta v čem
- , skripta s čim

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

skúpnost stvarí -i -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

smúčarski muzêj -ega -a m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

sóftvêr -a m (ọ̑-ȇ)
rač. žarg. zbirka računalniških programov, ki omogočajo delo z računalnikom; programska oprema: softver in hardver / operacijski softver

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

solíden -dna -o prid., solídnejši (í ī)
1. ki izpolnjuje dolžnosti ali delovne zahteve: soliden poslovni človek; soliden delavec; ta mojster ni soliden / bil je soliden pisec kmečkih povesti dober / soliden družinski oče
2. ki ima pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: soliden človek, moški; to sta solidna zakonca; solidno dekle / solidna družina
// ki vsebuje, izraža take lastnosti: solidno vedenje; solidno govorjenje dostojno
3. ki ima zaželeno lastnost, kakovost zlasti glede materiala, izdelave v precejšnji meri: solidni čevlji; temelji hiše so solidni trdni; to je solidna stavba; solidno pohištvo; pren. solidni temelji za zakon, življenje; postaviti pouk na solidno osnovo
// ki po kvaliteti ustreza zahtevam, potrebam: prenočiti v solidnem hotelu; solidna trgovina / solidna pesniška zbirka / solidna igra moštva; solidna izdelava čevljev; solidna postrežba; ločiti solidno delo od površnega
// ki glede na možni razpon dosega precejšnjo pozitivno stopnjo: solidni dohodki; solidna plača / imeti solidno strokovno izobrazbo; pridobiti si solidno znanje
● publ. solidne cene zmerne, primerne; pog. ta fant je solidna firma nanj se lahko zaneseš; šalj. na avtobusu je navadno solidna gneča precejšnja; imeti solidne možnosti za razvoj precej ugodne; nositi solidne obleke obleke nevsiljive, neopazne barve, kroja

solídno

prisl.:

solidno se oblačiti

delo je solidno opravil

v tej gostilni smo bili solidno postreženi

solidno zidana hiša

solídni

-a -o sam.:

najsolidnejši so odšli z zabave že ob desetih

rad bi kupil kaj solidnega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

sólospèv in sólospév in sólo spèv in sólo spév -éva m (ọ̑-ȅ ọ̑-ẹ́; ọ̑-ẹ̑)
glasb. samospev: zapeti solospev / zbirka solospevov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Sööt

Predlog

Sööta samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

priimek

estonski pesnik

IZGOVOR: [sét], rodilnik [séta]

BESEDOTVORJE: Söötov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Sopomenke izrazu »metabolizem«

Ali je samo presnova sopomenka metabolizmu, ali je lahko sopomenka tudi prebava. V Franu piše samo sopomenka presnova, v drugih slovarjih pa tudi prebava.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

spomínjanje -a s (í)
glagolnik od spominjati: proces, sposobnost spominjanja / spominjanje na mladost / izšla je zbirka humorističnih spominjanj na otroštvo spominov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

spomínkar -ja m (ȋ)
kdor izdeluje ali prodaja spominke: spominkarji so razstavili svoje izdelke in jih ponujali mimoidočim
// kdor zbira spominke: bil je strasten spominkar; zanimiva in dragocena zbirka spominkarja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

spoznávni právni vír -ega -ega -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

stanôvski -a -o prid. (ō)
nanašajoč se na stan, poklic: stanovski kolegi, tekmeci, tovariši / stanovske dolžnosti / shod stanovske organizacije / zbirka stanovskih pesmi; stanovska znamenja
♦ šol. stanovska šola v fevdalizmu mestna ali cerkvena šola za določen poklic
// nanašajoč se na stan, družbeni sloj: stanovski privilegiji; stanovska pripadnost

stanôvsko

prisl.:

stanovsko opredeljena vzgoja

stanovsko razslojeno prebivalstvo

stanovsko zavedni člani

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Stik dveh končnih ločil

Kakšna je raba ločil na koncu povedi, če je del naslova klicaj (Čefurji, raus!)?

Npr.

Vsi učenci so prebrali roman Čefurji, raus!.

ALI

Vsi učenci so prebrali roman Čefurji, raus! (Naslov je napisan ležeče.)

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

sublimát -a m (ȃ)
kem. snov, ki nastane pri sublimaciji: uporabljati sublimate v kemični industriji
// v vodi topna spojina živega srebra in klora,:živosrebrov klorid: razkužiti zdravniške instrumente s sublimatom; uporaba sublimata v medicini / tablete sublimata
● knjiž. ta zbirka je sublimat najboljšega, kar je pesnik ustvaril skupek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

sublimát -a m, snov. (ȃ) uporaba ~ov v kemični industriji; nestrok. |strok. živosrebrov klorid|; pojm., neobč. Ta zbirka je ~ najboljšega skupek

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Suhadolčev

Predlog

Suhadolčeva Suhadolčevo pridevnik

IZGOVOR: [suhadólčeu̯], ženski spol [suhadólčeva], srednji spol [suhadólčevo]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

súknja Frazemi s sestavino súknja:
béla súknja, nosíti bélo súknjo, nosíti vojáško súknjo, obléči vojáško súknjo, sléči vojáško súknjo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Šavna Peč

Predlog

Šavne Peči samostalniška zveza ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v občini Hrastnik

IZGOVOR: [šáu̯na péč], rodilnik [šáu̯ne pečí]

BESEDOTVORJE: Šavnopečan in Šavenčan, Šavnopečanka in Šavenčanka, Šavnopečanov in Šavenčanov, Šavnopečankin in Šavenčankin, šavnopeški in šavenski in šavenški

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

škandalizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
knjiž. spravljati v ogorčenje, zgražanje: te poneverbe so ljudi škandalizirale / nova pesniška zbirka škandalizira javnost

škandalizírati se

biti ogorčen, zgražati se:

večina gledalcev se bo ob filmu škandalizirala

/ škandalizirati se nad čim, nad kom

/ časopisje se je škandaliziralo nad takim postopkom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Škocjan

Predlog

Škocjana samostalnik moškega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

kraj v občini Divača

IZGOVOR: [škôcjan], rodilnik [škocjána]

BESEDOTVORJE: Škocjanec, Škocjanka, Škocjančev, Škocjankin, škocjanski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

škocjanski

Predlog

škocjanska škocjansko pridevnik

nanašajoč se na kraj v občini Divača

nanašajoč se na kraj v občini Koper

IZGOVOR: [škocjánski]

PRIMERJAJ: Škocjanski zatok, Škocjanske jame

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Šťastný

Predlog

Šťastnega samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

slovaški priimek

IZGOVOR: [štjástni], rodilnik [štjástnega]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

štírivrstíčni štírivrstíčna štírivrstíčno pridevnik [štírivərstíčni]

1.

ki obsega štiri vrstice

2.

ki je velik za štiri vrstice

ETIMOLOGIJA: iz štiri vrstice

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

štúdijski -a -o prid. (ú)
nanašajoč se na študij:
a) študijski predmet; študijski program / študijsko leto leto, ki traja od 1. septembra do 31. avgusta
b) študijska vnema / študijski dopust; študijska soba; študijsko potovanje / študijska knjižnica knjižnica, v kateri se zbira literatura za študijske namene in gradivo določenega območja, pokrajine
♦ filat. študijska zbirka znamke, pisma, dopisnice določenega področja, z določenim motivom in dokumentacija o njih

štúdijsko

prisl.:

študijsko se lotevati problemov

študijsko obdelati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

táblica -e ž (ȃ)
1. manjšalnica od tabla:
a) pritrditi na hišo tablico s hišno številko; tablica z napisom / registrska tablica navadno z začetnimi črkami kraja in številko, pod katero je vozilo vpisano v register; ulična tablica
b) izdelovanje steklenih tablic / tablica čokolade
c) na steklo slikane tablice
2. majhen prenosni računalnik v obliki ploščice z zaslonom na dotik; tablični računalnik: uporaba tablice; programi za tablico; prenosniki in tablice / elektronska tablica elektronska naprava za obračunavanje cestnine / grafična tablica elektronska naprava, ki se priključi k računalniku in s pomočjo katere uporabnik premika kazalec na računalniškem zaslonu tako, da po njej vleče s posebnim pisalom
3. nekdaj uokvirjena manjša plošča, na katero se piše s kamenčkom, kredo: kupiti za šolo tablico in kamenček; lesena, skrilasta tablica / voščena tablica lesena, prevlečena z voskom
4. nav. mn. zbirka tabel: sestaviti tablice / računska tablica pri starih Grkih in Rimljanih plošča za mehanično računanje; tablice za teže in mere; tablice za določanje osvetlitve / prazna mesta na tablici tabeli
● tombolska tablica tombolska kartica
♦ avt. preizkusna tablica začasna registrska tablica na neregistriranem vozilu; fin. obrestne tablice tabela z izračunanimi obrestnimi zneski; mat. logaritemske tablice knjiga z logaritemskimi tabelami

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

talmúd in tálmud -a m (ȗ; ȃ)
pri judih zbirka verskih besedil, ki vsebujejo judovsko ustno izročilo in razlage k Stari zavezi, nastalih od 1. stoletja pred našim štetjem do 5. stoletja našega štetja: poznavalec talmuda

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

talmúd -a in tálmud -a m (ȗ; ȃ) |zbirka judovskih verskih besedil|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

TARIC -a m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

téhnična dokumentácija -e -e ž

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

temátski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na tematiko, temo: tematska raznovrstnost besedil / pisateljev tematski razvoj / tematska križanka križanka, pri kateri se nekateri opisi besed nanašajo na določeno tematiko
♦ filat. tematska zbirka zbirka znamk z določeno tematiko; geogr. tematska karta karta, ki prikazuje tematiko, ki ni topografska

temátsko

prisl.:

poezija se tematsko spreminja

tematsko urejen katalog

tematsko zanimiv film

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

»Test« ali »preizkus« znanja?

Kako poimenujemo list papirja z nalogami, s katerimi preverjamo/ocenjujemo učenčevo znanje, preizkus ali/in test? Ali se strinjate, da je preizkus znanja proces, pri katerem lahko s testom preverjamo/ocenjujemo učenčevo znanje?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

tezávrus -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

timbre -a [têmbər] m (ē)
knjiž. barva: spoznati glas po žametnem timbru / pesniška zbirka ima slovenski timbre izrazite slovenske poteze, značilnosti
♦ glasb. lastnost tona, odvisna od števila in jakosti alikvotnih tonov; barva tona

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Tísoč in êna nóč ~ ~ -e -í ž, stvar. i. (ȋ é ọ̑ ȋ é ȋ) |perzijska zbirka pravljic|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

tòp Frazemi s sestavino tòp:
izstrelíti kot iz tôpa, odgovoríti kot iz tôpa, spáti kot tòp, s topôvi na vrábce stréljati, ustrelíti kot iz tôpa, z vsèmi topôvi

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

topográfski sistém -ega -a m

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

toponímska navodíla -ih -íl s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Tripitáka -e ž, stvar. i. (ȃ) |zbirka budističnih spisov|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Tuja osebna imena in njihovi svojilni pridevniki

Na spletni strani Statističnega urada RS so med imeni, ki so se prvič pojavila po letu 1990, tudi nekatera, ki jih omenjam spodaj. Zanima me, ali so svojilni pridevniki iz teh imen pravilno tvorjeni.

Ženska imena:

Aria – Arijin (SP 963)
Hanah – Hanahin
Noa – Nojin/Noin
Enya – Enyin
Mei – Mejin
Enia – Enjin
Enía – Eníjin
Zoe – Zoejin/Zoein
Naia – Najin
Leoni – Leonijin/Leonin (SP 963 po zgledu Mici -- Micin)
Zala Ana – Zalaanin (SP 966)

Moški imeni:

Mai -- Majev
Ensar -- Ensarjev/Ensarov

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

ujédenka -e ž (ẹ̑)
knjiž. jedkanica: ujedenka in druge grafične tehnike / zbirka ujedenk in lesorezov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

umétnostni umétnostna umétnostno pridevnik [umétnostni]

1.

ki je v zvezi z umetnostjo

1.1.

1.2.

2.

ki je v zvezi z umetniškim, estetskim oblikovanjem zlasti uporabnih predmetov

3.

ki je v zvezi s športom, pri katerem se ocenjuje umetniška in tehnična izvedba figur

STALNE ZVEZE: umetnostna zgodovina, umetnostna zgodovinarka, umetnostni zgodovinar
ETIMOLOGIJA: ↑umetnost

Uporaba prihodnjika v preteklem času

Mnogi vpletejo v pripoved, ki se dogaja v preteklem času, prihodnjik. Menim, da je to narobe. Primer Rodil se je v Postojni, kjer je obiskoval osnovno šolo. Kasneje se bo s starši preselil v Koper, kjer bo obiskoval gimnazijo. Po končani gimnaziji se je vpisal na Fakulteto za strojništvo v Ljubljani, kjer bo uspešno dokončal študij.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

uspéšnica -e ž (ẹ̑)
v določenem času najbolj uspela, popularna stvar: velika filmska, modna, televizijska uspešnica; prodajna uspešnica; svetovna komercialna, tržna uspešnica / najnovejši modeli otroške konfekcije so uspešnica
// v določenem času najbolj uspelo delo, zlasti literarno, glasbeno: prebirati uspešnice; gledališka, odrska uspešnica; avtor uspešnic za odrasle, otroke; pevec starih, zimzelenih uspešnic; priredba, zbirka uspešnic / glasbena, knjižna uspešnica leta

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Večdenotativnost imen in njihovo spreminjanje: »gospostvo Loka«, »loško gospostvo« in »Loški grad«

Odgovor oz. razlago svetovalnice v zvezi D/d-evinskim gospostvom sem že poznal, vendar jedro mojega vprašanja ostaja neodgovorjeno, zaradi česar sem se obrnil na vas.

Če sem vas prav razumel, razlagate uporabo velike oz. male začetnice glede na preteklo, tj. zgodovinsko rabo, zlasti zgodovinarjev. Ker je le-ta raznolika in mi ne daje odgovora, sem se tudi obrnil na vas. In vas prosim za odgovor, če je ta seveda mogoč, kakšna je norma pravilne rabe začetnice v besedni zvezi "Loško/loško gospostvo" z vidika jezikoslovne stroke danes?

Ob tem priznam, da za rabo z desnim prilastkom (G/gospostvo Škofja Loka) ali rabo na način besedne zveze Š/škofjeloško gospostvo doslej nisem vedel oz. zanju prvič slišim. Predvidevam, da gre za novejšo rabo, podobno kot se za sicer uveljavljeno zvezo Loški grad iz komercialnih nagibov dandanes pogosto uporablja zveza Škofjeloški grad.

Kot rečeno, vas prosim za strokovno utemeljitev pravilne rabe.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

večérnica -e ž (ẹ́)
1. zvezda Venera na večernem nebu: večernica miglja na obzorju; svetla večernica
2. knjiž. vrtna ali divja rastlina z jajčastimi, nazobčanimi listi in cveti v grozdih; nočnica: večernica se je razcvetela
3. mn. večerniška povest: brati, pisati večernice / zbirka Slovenske večernice
4. mn., nar. popoldansko cerkveno opravilo: iti k večernicam / zvoniti k večernicam
♦ zgod. sicilijanske večernice upor prebivalcev Sicilije proti francoskim zavojevalcem leta 1282

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Velepodatki
Vprašal bi vas, kako pravilno prevesti termin big data , ki označuje veliko množico podatkov, ki nastaja z veliko hitrostjo, in sicer z vsako našo aktivnostjo na spletu ali z delovanjem povezanih naprav, npr. pametnih ur, pametnih hladilnikov. V rabi se pojavljata veliko podatkovje in masovni podatki .

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

verzolóško ozirn. prisl. (ọ̑) slovstv. ~ zanimiva pesniška zbirka

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

vídeodélo in vídeo délo -a s (ȋ-ẹ́)
umetniško delo, posneto na magnetni trak ali računalniški medij: predstavljati, prikazovati videodelo; izbor, razstava, zbirka videodel; grafike, instalacije, slike in videodela / dokumentarno videodelo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Videokonferenca
Za poimenovanje videopovezave navadno med več prostorsko oddaljenimi udeleženci, ki se lahko uporablja za zelo različne namene komunikacije, se pogosto uporablja poimenovanje videokonferenca . Glede na to, da pogosto ne gre za konferenco v prvem pomenu besede (v SSKJ2 je konferenca v 1. pomenu razložena kot 'sestanek o kaki pomembnejši stvari, navadno z udeležbo funkcionarjev, strokovnjakov'), po mojem mnenju poimenovanje videokonferenca ni najustreznejše. Ustrezno bi bilo, če bi se pomen videokonference (v SSKJ2 je razložena kot 'konferenca, na kateri s pomočjo uporabe videoopreme, informacijske tehnologije sodelujejo prostorsko oddaljeni udeleženci') razširil tako, da bi vključeval kakršnokoli komunikacijo na daljavo z uporabo informacijske tehnologije, ne zgolj med strokovnjaki in funkcionarji. Druga možnost bi bila, da bi za natančnejšo opredelitev oblikovali besedne zveze, npr. videokonferenčno predavanje oz. predavanje preko videokonference , pri katerih pa se včasih zdi, da gre za podvajanje. Tretja možnost pa je oblikovanje novih poimenovanj, ki ne vključujejo sestavine konferenca , npr. videopredavanje , videoseja . Katera možnost je po vašem mnenju najustreznejša?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

videotéka -e ž (ẹ̑)
1. ustanova, ki sistematično zbira, hrani in izposoja videokasete, DVD-je: izposoditi si film v videoteki; lastnik videoteke; izposoja v videotekah / spletna videoteka
2. sistematično urejena zbirka videokaset, DVD-jev: domača videoteka; obsežna videoteka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

videotéka -e ž

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

vinílka -e ž (ȋ) pog.
vinilna plošča: opraskana, rabljena vinilka; zbirka starih vinilk; glasba na vinilkah; ovitek, gramofon za vinilke; vinilke in zgoščenke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

vinjéta -e ž (ẹ̑)
1. majhna, preprosta okrasna risba, zlasti na začetku ali koncu besedila: narisati vinjeto; z vinjetami okrašena knjiga
2. nalepka za vozilo, ki dokazuje plačilo cestnine: kupiti vinjeto; predvidena cena letne, mesečne, polletne vinjete; uvedba vinjet; vožnja brez vinjete / avtocestna vinjeta; sistem cestninjenja z vinjetami
3. nekdaj nalepka z majhno risbo in naslovom izdelovalca, trgovca: lepiti vinjete na stekleničke z zdravili
4. lit. dekadenčna, impresionistična črtica, zlasti Cankarjeva: pisati vinjete; zbirka vinjet / literarna vinjeta

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

vôdni katáster -ega -tra m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Vogel

Predlog

1 Vogla samostalnik moškega spola

PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime

priimek

slovenski pesnik in prevajalec

IZGOVOR: [vógəu̯], rodilnik [vógla]

BESEDOTVORJE: Voglov

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Vrednotni cilj
Zanima me, kateri slovenski termin ustreza angleškemu value-based goal , ki v psihološkem smislu označuje osredotočenost posameznika na to, da doseže nekaj, kar mu je pomembno. Vrednotni cilj se mi ne zdi ustrezna rešitev, saj ne gre za vrednote. Predlagam termin vrednostni cilj.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Wonderjev

Predlog

Wonderjeva Wonderjevo pridevnik

IZGOVOR: [vônderjeu̯], ženski spol [vônderjeva], srednji spol [vônderjevo]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

zajémati -am nedov. (ẹ̑)
1. s potisnjenjem posode, priprave v kaj tekočega, sipkega delati, da pride snov v njeno notranjost, vdolbino: zajemati juho, pesek, vodo; zajemati z vedrom, zajemalko, žlico / zajemati seme v dlani / z žlico zajemati krompir v juhi; z mrežo zajemati ribe / čoln zajema vodo zaradi potisnjenosti, nagnjenosti jo dobiva v svojo notranjost
// navadno s prislovnim določilom na tak način jemati kaj tekočega, sipkega: zajemati vodo iz vodnjaka / ekspr. prisedel je in začel zajemati iz skupne sklede jesti; pren., ekspr. zajemati iz zakladnice ljudskega izročila
2. publ. z določenim namenom delati, da prihaja kaj v kako posodo, kak prostor: zajemati strupene tovarniške pline; zajemati odpadno vodo
3. navadno v zvezi z zrak delati, da pride zrak v notranjost dihalnih organov: plavalci so zajemali zrak in se potapljali; globoko zajemati zrak
4. delati, da pride kaj v območje dejavnosti kakega predmeta: s snežnim plugom zajemati pol ceste naenkrat; z vesli na daleč zajemati vodo / oddajnik ne zajema tega območja
// delati, da pride kaj v območje kake dejavnosti sploh: z mislijo zajemati kako obdobje; s pogledom zajemati veliko razdaljo
5. delati, da je kdo deležen kake dejavnosti: v gibanje zajemati širok krog ljudi / zajemati mladino v športna društva vključevati / zavarovanje zajema vse ljudi / organizacija zajema tisoč članov ima
6. delati, da pride kaj v kako celoto kot njena sestavina: zajemati v zbirko najboljše sodobne romane
// imeti za svojo sestavino, svoj del: zbirka zajema vsa pomembnejša dela iz svetovne književnosti; načrt zajema vse podrobnosti; seznam ne zajema vseh uporabljenih virov / ta upravna enota je zajemala del slovenskega in hrvaškega ozemlja
7. z zastavitvijo poti, obkolitvijo dobivati, prijemati koga: sovražna patrulja je tu zajemala kurirje; rokovnjači so v tem predelu zajemali popotnike
8. s prislovnim določilom oskrbovati se iz kakega vira: gradivo za razpravo je zajemal iz različnih virov / zajemati izraze iz živega govora; pisatelj zajema snov za svoja dela iz zgodovine / publ. zajemati kadre iz vrst mladih / zajemati in razširjati informacije / spraševali so se, od kod zajema svojo moč dobiva
9. dobivati kaj v območje svojega delovanja: ladjo zajema vrtinec / naše kraje zajema neurje / požar že zajema ves gozd; pren., ekspr. pesnika je z vso silo začel zajemati novi umetnostni tok
// ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastopanje stanja, kot ga določa samostalnik: zajema ga malodušje; začel ga je zajemati nemir
● star. zgodba ga je živo zajemala zanimala; ekspr. zajemati znanje z veliko žlico zelo intenzivno se izobraževati; publ. zdravstveni dom zajema pod okrilje dvesto tisoč prebivalcev skrbi za

zajemáje

:

jedli so, zajemaje iz skupne sklede

zajemajóč

-a -e:

ustavil se je, zajemajoč zrak

ustvarjalec, zajemajoč iz ljudske glasbe

zajéman

-a -o:

znanje, zajemano iz knjig

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

zajémati -am nedov.

1.

kaj s potisnjenjem posode, priprave v kaj tekočega, sipkega delati, da pride snov v njeno notranjost, vdolbino

SINONIMI:

nar. kalati2

2.

kaj navadno s prislovnim določilom oskrbovati se s čim iz kakega vira

SINONIMI:

jemati, ekspr. črpati, ekspr. piti, pog. pobirati

3.

kaj izraža, da ima kaka celota kaj za svojo vsebino, svoj del

SINONIMI:

publ. obsegati, star. obsezati, knj.izroč. zaobjemati, publ. zaobsegati

4.

kaj dobivati kaj v območje svojega delovanja

SINONIMI:

star. zasegati

GLEJ ŠE SINONIM: prevzemati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024

zaklàd -áda m (ȁ á)
1. večja količina skritih dragocenosti, denarja, za katere se ne ve, čigave so: na dnu jezera leži zaklad; iskati, odkriti zaklad; bogat, velik zaklad; zgodba o zakladu / zaklad cvete po ljudskem verovanju plamen kaže, kje je
// večja količina dragocenosti, navadno denarja: skriti zaklad na varno mesto
// mn. večja količina česa, navadno dragocenega: imeti zaklade zlata in srebra
// nav. mn. dragocenosti, denar: kopičiti zaklade; naropani zakladi; ekspr. tega ne bi storil za vse zaklade sveta sploh ne
2. s prilastkom zbirka dragocenosti, denarja, ki se hrani kje: ogledati si svetiščni zaklad
// nav. mn. zbirka dragocenih, vrednih predmetov, ki se hrani kje: muzejski zakladi; knjižnica je razstavila svoje zaklade
3. ekspr., s prilastkom kar je za koga zelo dragoceno, veliko vredno: otrok je spravil svoj zaklad v žep / dober sosed je največji zaklad / zdravje je velik zaklad
// kar je za koga v določenem položaju zelo dragoceno, veliko vredno: vzel je cigarete in zaklad razdelil sojetnikom
// nav. mn. kar je dragoceno, vredno sploh: umetnostni zakladi dežele; zakladi kulture so pripovedke, ljudska glasba, arhitekturni spomeniki / ne zavedamo se še, kakšne zaklade duha smo izgubili z njim
4. nav. mn., navadno s prilastkom kar kje obstaja v veliki količini in se da izkoriščati: najpomembnejši zakladi države so njeni gozdovi in nahajališča nafte; izrabljati naravne zaklade dežel
5. ekspr. kar vsebuje veliko dragocenega, vrednega in se lahko iz njega črpa: knjiga je resničen zaklad; priročnik je pravi zaklad podatkov / on je zaklad izkušenj, modrosti
6. v zvezi besedni zaklad vse besede, rabljene v kakem jeziku, delu: slovenski besedni zaklad / v slovarju zajet besedni zaklad
// vse besede, ki jih kdo pozna in jih lahko uporablja: bogatiti svoj besedni zaklad / aktivni, pasivni besedni zaklad
7. zastar. sklad: dobiti denar za kaj iz različnih zakladov / rezervni zaklad
● minister za javni zaklad v nekaterih državah zakladni minister
♦ ekon. denar, ki začasno ni v prometu in pri zlati valuti uravnava količino denarja v obtoku

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

zaklàd-ádasamostalnik moškega spola

spravljene dragocene stvari, zbirka
- zaklad česa
- , zaklad iz česa, od kod, od kdaj
- , zaklad pod čem, kje
- , zaklad v/na čem, kje
vir, iz katerega se kaj pridobiva, uporablja
- zaklad česa
- , zaklad iz česa, od kod, od kdaj
- , zaklad pod čem, kje
- , zaklad v/na čem, kje

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

zakoník -a m (í)
1. pravn. zbirka zakonov, ki v celoti in sistematično urejajo širše pravno področje: sprejeti zakonik; soditi po zakoniku / civilni, kazenski zakonik; obči državljanski zakonik civilni zakonik stare Avstrije iz leta 1811 / Dušanov, Napoleonov zakonik
2. knjiž., navadno s prilastkom pravila, zakoni1: knjižni jezik ne more brez jezikovnih zakonikov / nravni zakonik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

zakoník -a m

zbirka zakonov, ki v celoti in sistematično urejajo širše pravno področje

SINONIMI:

kodeks

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024

záljšati -am nedov. (ȃ)
knjiž. krasiti, lepšati: zaljšati sobo / stene je zaljšala bogata zbirka slik; zaljšati se z nakitom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

zalóžbin -a -o (ọ̑)
pridevnik od založba: založbina prodajna služba; založbina zbirka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

zalóžbin -a -o (ọ̑) ~a zbirka

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Zapisovanje šahovskih potez

Kako bi pravopisno pravilno zapisali niz šahovskih potez?

Ali takole: 1.e4 e5 2.Nf3 Nc6 (brez presledka med števko s piko in potezo)

Mogoče takole: 1. e4 e5 2. Nf3 Nc6 (s presledkom med števko s piko in potezo)

Kaj pa, ko se niz začne s potezo črnega igralca in se mora uporabiti tripičje: 1. ... e5 (še najbolj pravilno, ampak v šahovskih knjigah bi to zasedlo preveč prostora) ali 1...e5 (zelo čudaško, ampak v angleških šahovskih knjigah že ustaljeno)

Kako je z zapisovanjem šahovskih potez v slovenskem pravopisu?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

zaznamováti -újem dov. in nedov. (á ȗ)
1. narediti znamenje, znamenja, da se kaj opazi, prepozna: zaznamovati dohode do prireditvenega prostora; zaznamovati premik vojaških enot na zemljevidu; zaznamovati rob cestišča; zaznamovati žival na ušesu; zaznamovati z barvo, puščicami, zastavicami / zaznamovati drevesa za sečnjo / zaznamovati planinske poti z markacijami / ekspr. njihovo pot zaznamujejo sledovi požarov
// tako sporočiti, izraziti kaj: te besede niso zaznamovali s krožcem; s posebnimi znaki je zaznamoval, kaj naj odtisnejo z drugačnim tiskom / zaznamovati stoto obletnico pesnikove smrti s proslavo
2. biti znamenje, znak za to, kar izraža dopolnilo: ta črta zaznamuje Gorjance / ekspr.: roman zaznamuje začetek nove smeri z njim se začne; ta zbirka zaznamuje vrh pesnikovega razvoja je, predstavlja / glagoli najpogosteje zaznamujejo dejavnost ali stanje pomenijo
3. ekspr. biti značilen, tipičen za kaj: to razpravo zaznamujeta jasnost in nazornost; zadnji mesec vojne so zaznamovali močni napadi zaveznikov
4. ekspr. pustiti sledi, posledice: udarec ga je zaznamoval za zmeraj / preteklost ga je zelo zaznamovala / vojna je usodno zaznamovala njeno življenje / s tako oceno so mladostnika zaznamovali pred družbo / ti dogodki so zaznamovali ljudi s sovraštvom in nestrpnostjo
5. publ. ugotoviti, opaziti: v podjetju so zaznamovali porast proizvodnje / zaznamovati primanjkljaj v menjavi s tujino imeti / najbolj razvita gospodarstva so zaznamovala najhitrejšo rast so dosegla
6. knjiž. zapisati: zaznamovati spremembe v zemljiško knjigo; zaznamovati stroške / dogajanje, ki ga je zaznamovala kamera posnela
● ekspr. narava ga je zaznamovala z grbo bil je grbast; ekspr. smrt je zaznamovala njihove obraze na njihovih obrazih se je poznalo, da so videli mnogo mrtvih, ubitih; bili so zapisani smrti

zaznamujóč

-a -e:

hodil je, zaznamujoč pot z vejicami

zaznamován

-a -o:

ustaviti na zaznamovanem delu cestišča

s številkami zaznamovani listi

biti zaznamovan za vse življenje

igrati z zaznamovanimi kartami

bukev je zaznamovana za posek

vsa družina je bila zaznamovana z nesrečo

●

star. v oporoki je bilo vse natančno zaznamovano določeno, zapisano

♦

jezikosl. stilno zaznamovana beseda beseda, ki poleg stvarnih vzbuja tudi čustvene, časovne predstave ali pripada določeni zvrsti; sam.: bil je eden izmed zaznamovanih

♦

filoz. zaznamovano pomen, vsebina znaka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

zbír -a m (ȋ) neobč. ~ podatkov zbirka, seznam

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

zbȋra, f. die Sammlung: z. raznega lesa, eine Holzsammlung, Cig.; pogl. zbirka.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

zbírčica -e ž (ȋ)
manjšalnica od zbirka: zbirčica novel

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

zbírka -e ž (ȋ)
1. kar je nabrano, zbrano: zbirka dokazov se veča; dopolnjevati zbirko narečnih besed; to delo je zbirka nasprotujočih si trditev; ekspr. kupil mu je celo zbirko svinčnikov veliko
2. navadno s prilastkom sistematično urejena skupina predmetov, stvari, navadno istovrstnih: imeti, urejati zbirko hroščev; dragocena zbirka starih knjig, listin; zbirka matematičnih nalog; velika zbirka plošč, znamk / muzejska zbirka; stalna razstavna zbirka
3. skupek, izbor tiskanih del, sistematično urejenih po določenih merilih: zbirka obsega petnajst enot; prvo delo v novi zbirki je roman znanega pisatelja / redna zbirka Mohorjeve družbe / delo bo izšlo v zbirki Znameniti Slovenci / knjižna zbirka
4. delo, ki vsebuje sistematično urejena krajša literarna dela: zbirka je izšla v samozaložbi; ponatisniti, urediti zbirko aforizmov; te pesmi avtor ni hotel uvrstiti v zbirko; samostojna pesniška zbirka / Župančičeva zbirka Samogovori
● star. organizirala je zbirko v prid revnih otrok zbiranje denarja, (rabljenih) stvari
♦ filat. študijska zbirka znamke, pisma, dopisnice določenega področja, z določenim motivom in dokumentacija o njih; tematska zbirka zbirka znamk z določeno tematiko; rač. podatkovna zbirka urejena skupina podatkov pri računalniku

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

zbírka -e ž (ȋ) ~ matematičnih nalog; knjižna, pesniška ~; rač. podatkovna ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

zbírka -e ž

1.

kar je nabrano, zbrano

SINONIMI:

knj.izroč. bera, knj.izroč. nabirek

2.

sistematično urejena skupina predmetov, stvari, navadno istovrstnih

SINONIMI:

kolekcija, knj.izroč. korpus

3.

delo, ki vsebuje sistematično urejena krajša literarna dela

SINONIMI:

ekspr. zbirčica, ekspr. zbirkica

BESEDNE ZVEZE S SINONIMI:

zbirka podatkov

GLEJ ŠE: datoteka, korpus

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024

zbȋrka – glej bráti

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

zbȋrka, f. die Sammlung, die Collection, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; z. prirodnin, starih pisem, živali i. t. d., Cig. (T.), nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

zbírka -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

zbírka kultúr álg -e -- -- ž

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

zbírka lístin -e -- ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

zbírka prostórskih podátkov -e -- -- ž

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

zbírkica -e ž (ȋ)
manjšalnica od zbirka: zbirkica pesmi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske

Kateri zapis je pravilen, Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska ali Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

zemljevídən, -dna, adj. Landkarten-: zemljevȋdna zbirka, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

zgodovínski spomeník -ega -a m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

zoolóški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na zoologijo: zoološka raziskovanja / zoološki strokovni izrazi / zoološke vrste / zoološka zbirka v muzeju; zoološki vrt zemljišče, na katerem se gojijo živali zlasti za študijske in splošnoizobraževalne namene; živalski vrt

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

zvézek -zka m (ẹ̑)
1. skupek trdno sešitih, spetih nepotiskanih listov v platnicah iz papirja ali kartona: zvezek ima štirideset listov; iztrgati list iz zvezka; pisati v zvezek; debel, tanek, velik zvezek / črtani ki ima črte, karirasti zvezek ki ima pravokotno se križajoče črte / fizikalni, matematični zvezek; notni zvezek
● šol. žarg. učitelj je popravil zvezke izdelke v njih
♦ šol. delovni zvezek knjiga, večji zvezek z nalogami, vprašanji in praznim prostorom za vpisovanje rešitev, odgovorov
2. vsak od posameznih delov knjige, tiskanega dela: roman izhaja v zvezkih; pet zvezkov slovarja; končal je drugi zvezek spominov / pri navajanju vira Zbrano delo, 2. zvezek [zv.] / knjižna zbirka ima petdeset zvezkov knjig
3. star. sveženj: zvezek listin, pisem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

žêpnica -e ž (ȇ)
1. knjiga manjšega formata, vezana navadno v mehke platnice: žepnice se danes prodajajo v knjigarnah, na poštah in v trgovinah; brati žepnico; naslovnica, platnice žepnice; zbirka žepnic
2. knjiž. žepna ura: tiktakanje žepnice; ura žepnica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

žívec Frazemi s sestavino žívec:
bíti jeklénih žívcev, bíti na kôncu z žívci, bíti želéznih žívcev, ígra z žívci [kóga], igráti se z žívci kóga, iméti dôbre žívce, iméti jekléne žívce, iméti želézne žívce, íti na žívce kómu, izgubíti žívce, izgúbljati žívce, jekléni žívci, obdržáti mírne žívce, ohrániti mírne žívce, poigráti se z žívci kóga, poigrávanje z žívci kóga, poigrávati se z žívci kóga, požréti kómu žívce, príti kómu do žívca, správiti kóga ob žívce, správljati kóga ob žívce, zadéti kóga v žívec, želézni žívci, žívci so izdájali kóga, žívci so izdáli kóga, žívci so odpovédali kómu, žívci so popustíli kómu, žívci so popúščali kómu

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.