zbǫ̑rnica, f. 1) das Versammlungslocal, der Versammlungssaal, Mur., Cig., Jan., C., nk.; (nesti reče liste) V lepo zbornico ljubljansko, Npes.-K.; — 2) die Kammer (eine Körperschaft): gospodska z., das Herrenhaus, z. poslancev, das Abgeordnetenhaus, trgovska in obrtna z., die Handels- und Gewerbekammer, notarska (beležniška), advokatska (odvetniška) z., die Notariats-, die Advocatenkammer, nk.
advokȃtski, adj. Advocaten-; advokatska zbornica, die Advocatenkammer; — prim. odvetniški.
gospóski, adj. Herren-; gosposka zbornica, das Herrenhaus, nk.; den Herrenleuten gehörig, sie betreffend, ihnen entsprechend; gosposke šege, po gosposko živeti, oblačiti se.
odvẹ̑tniški, adj. Advocaten-, nk.; odvetniška zbornica, die Advocatenkammer, nk.