zdravílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zdravljenje: zdravilni učinki mazila;
rastlina z zdravilnimi lastnostmi;
zdravilna moč vode;
zdravilno delovanje / zdravilni vrelec; zdravilna rastlina; nabirati zdravilna zelišča / piti zdravilni čaj; zdravilna kopel; naravna zdravilna sredstva / zdravilne metode
♦ bot. zdravilna homulica zdravilna rastlina s širokimi, mesnatimi listi in rumeno zelenimi cveti; hermelika; zdravilna špajka zdravilna rastlina z rožnatimi cveti, ki raste navadno na vlažnih tleh, Valeriana officinalis; farm. zdravilna kroglica zdravilo v obliki kroglice; med. zdravilno blato blato za zdravilne blatne kopeli
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
bláto -a s (á) - 1. razmočena zemlja: blata je do gležnjev; gaziti blato; noge se jim vdirajo v mehko blato; oškropiti z blatom; cestno blato; mastno blato; krtača za blato / ti sediš doma, jaz sem pa dve uri mešal blato po hribih hodil po blatu
// ekspr. moralna propalost, pokvarjenost: utoniti, valjati se v blatu - 2. neprebavljeni delci hrane, ki jih organizem izloča skozi črevo: bolnikovo blato ima nenavadno barvo; bolnik težko iztreblja blato; pregledati blato; gosto, redko blato / iti na blato iztrebiti se
- 3. tudi mn., nar. močvirje: izsuševanje Kobariškega blata; V daljavi nekje proti Škocjanu so se svetila blata kot razlito srebro (I. Pregelj)
● ekspr. z združenimi močmi se bomo izvlekli iz blata rešili iz težkega položaja; ekspr. brskati po tujem blatu stikati za tujimi slabostmi; ekspr. nasprotniki me obmetavajo z blatom sramotijo, obrekujejo
♦ elektr. anodno blato ki se pri elektrolizi nabira pod anodo; med. zdravilno blato za zdravilne blatne kopeli
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
éncijan in enciján -a m (ẹ̑; ȃ) - 1. gorska ali travniška rastlina z modrimi, navzgor obrnjenimi zvončastimi cveti: šopek planik in encijana
♦ bot. rumeni encijan gorska rastlina z rumenimi cveti in zdravilno koreniko; košutnik
// tinktura iz korenik rumenega encijana: zdraviti se z encijanom - 2. grenka žgana pijača, ki vsebuje izvlečke iz korenik rumenega encijana: popiti kozarček encijana
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
poskúšati -am tudi poizkúšati -am nedov. (ú) - 1. z nedoločnikom izraža prizadevanje osebka
- a) za uresničitev dejanja: poskušal je odnesti vrečo, odpreti vrata; poskušal je zibelko narediti sam / večkrat je že poskušal zbežati / poskuša govoriti razločno; poskušala se je vesti naravno / elipt.: otrok poskuša prve korake; najprej je poskušal zlepa
- b) za ugotovitev možnosti uresničitve dejanja: poskušal je gibati s prsti, hoditi / poskušal je močna železna vrata, ali se dajo odpreti
- 2. delati kaj, da se ugotovi ustreznost kake lastnosti: poskušal je žice, če so dovolj napete
- 3. delati kaj, da se ugotovijo bistvene lastnosti, značilnosti česa: poskušati zdravilo na ljudeh / ekspr. hodili so poskušat zdravilno moč vrelca preizkušat
// poskušati vina pokušati
poskúšati se tudi poizkúšati se nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: poskuša se v pesništvu / poskušal se je tudi kot dramatik, igralec / v ribniku so se poskušale prve žabe so se oglašale
poskušajóč tudi poizkušajóč -a -e: padel je, poskušajoč zaustaviti sovražno enoto
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
cepívo -a s (í) - 1. snov za cepljenje proti nalezljivim boleznim: vbrizgniti cepivo; zaščitno, zdravilno cepivo; cepivo proti otroški paralizi
- 2. agr. snov za sirjenje mleka: pri izdelovanju sira dodajajo mleku mikrobiološka cepiva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
tráva -e ž (á) rastlina z dolgimi ozkimi listi in kolenčastim steblom brez izrazitih cvetov: spomladi trava ozeleni;
po dvorišču se razrašča trava;
kositi travo;
krave mulijo travo;
pohoditi, pomendrati, potlačiti travo;
popleti, populiti, požeti travo v vinogradu;
skriti se v travo;
gosta, mehka, mlada, rosna, sočna, visoka trava;
šop trave;
bilo jih je kot listja in trave zelo veliko // ekspr.: trave so se zibale v vetru; vonj junijskih trav / povsod je pesek, le tu in tam raste kaka trava šop trave; ekspr. pozna vse trave in njihovo zdravilno moč zelišča // nakositi trave, travo za živino; grabiti, obračati, sušiti travo; naročje trave / angleška trava nizka, gosto rastoča trava za gojene trate; gorska, gozdna, močvirska trava // travnata površina: otroci se igrajo na travi; hoditi po pesku in travi / kot opozorilo ne hodi po travi / ekspr. petje murnov v travah
● ekspr. še preden je trava prerasla njegov grob, so ga pozabili kmalu po njegovi smrti; ekspr. naj raste trava ali ne, ko nas ne bo vseeno nam je, kako bo po naši smrti; evfem. ne bo več dolgo trave tlačil ne bo več dolgo živel; žarg. kaditi, uživati travo hašiš; ekspr. videti travo rasti in slišati planke žvižgati videti in slišati stvari, ki jih v resnici ni; ekspr. neumen, da sliši travo rasti zelo; poljud. marijina trava trava z dolgopecljatimi in od strani sploščenimi klaski, strok. migalica; z morsko travo polnjene žimnice s posušenimi listi, stebli morskih trav; plastična trava travi podobna plastična snov za blazine, pakiranje; nar. severovzhodno trava krompirja cima
♦ agr. kisla trava ki raste na kislih tleh; bot. trave rastline s kolenčastim steblom, navadno črtalastimi sedečimi listi in cveti v klaskih, Poaceae; klasasta s klasastim socvetjem, latasta trava z latastim socvetjem; medena trava z navadno belkastimi in puhastimi klaski, Holcus; morske trave morske rastline s črtalastimi listi, Zostera; pasja trava z zgoščenim socvetjem, Dactylis; vrtn. pisana trava vrtna rastlina z dolgimi suličastimi listi z belimi ali rumenkastimi vzdolžnimi progami, Phalaris arundinacea var. picta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
injicírati -am dov. in nedov. (ȋ) - 1. med. dati zdravilno tekočino v žilo, mišico ali pod kožo, vbrizgati: injicirati kalcij / injicirati (si) mamilo
- 2. grad. vtisniti polnilo ali vezivo v zemljino, gradbeni element: injicirati cementno malto v zid
// s tako vtisnjenim polnilom ali vezivom utrditi: injicirati nasip, zid
injicíran -a -o: injicirani antibiotiki; injicirano pročelje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
kuratíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zdravljenje: kurativni preparati / kurativno delovanje zdravila zdravilno // preventivna in kurativna skrb za družino
♦ med. kurativna medicina veda o zdravljenju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
terapíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na terapijo: terapijska navodila / knjiž. terapijsko delovanje zdravilno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
vlív -a m (ȋ) - 1. glagolnik od vliti: po vlivu čistila se je cev odmašila
- 2. med. odvajalno, zdravilno ali hranilno sredstvo, ki se daje v danko; klistir: dati bolniku vliv
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
vlívek -vka m (ȋ) - 1. med. odvajalno, zdravilno ali hranilno sredstvo, ki se daje v danko; klistir: dobiti vlivek / odvajalni vlivek
- 2. metal. odprtina ali lijak na zaprti formi za vlivanje staljene kovine: vliti staljeno jeklo skozi vlivek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
vplívanje -a s (í) glagolnik od vplivati: učiteljevo vzgojno vplivanje na učence;
zavestno vplivanje na kaj / vplivanje literarnega dela na bralce; medsebojno vplivanje različnih kultur / zdravilno vplivanje sonca in vode
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
vsrkováti -újem nedov. (á ȗ) vsrkavati: vsrkovati zdravilno tekočino
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
klistír -ja m (í) med. odvajalno, zdravilno ali hranilno sredstvo, ki se daje v danko: dobiti klistir / hranilni, odvajalni, zdravilni klistir // dajanje takega sredstva: začeti s klistirjem / delati klistir
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
košútnik -a m (ȗ) bot. gorska rastlina z rumenimi cveti in zdravilno koreniko, Gentiana lutea: tam rastejo košutniki in jegliči
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.
učinkovína -e ž (í) nav. mn., farm. snov, ki učinkuje zdravilno: pridobivati učinkovine iz rastlin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 5. 2024.