Slovar slovenskega knjižnega jezika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

áeroterapíja in aêroterapíja -e ž (ȃ-ȋ; ȇ-ȋ) med. zdravljenje z zrakom
akupresúra -e ž (ȗ) med. zdravljenje bolezni s pritiskanjem na določene dele telesa: akupunktura in akupresura
akupunktúra -e ž (ȗ) med. ugotavljanje in zdravljenje bolezni z zabadanjem igle v telo
alkoholomán -a m (ȃ) med. kdor je kronično, bolezensko nagnjen k uživanju alkoholnih pijač: zdravljenje alkoholomanov
alopátičen -čna -o (á) pridevnik od alopatija: alopatično zdravljenje
alopatíja -e ž (ȋ) med. zdravljenje z zdravili, katerih učinek je nasproten simptomom bolezni
ambulánčen -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ambulanco: ambulančni vagon; ambulančna pošta / ambulančni pregled; ambulančno zdravljenje
ambulánta -e ž (ȃ) 
  1. 1. zdravstvena ustanova za bolnike, ki lahko sami hodijo na preglede ali zdravljenje: ambulanta je odprta dopoldne; obratna, splošna, šolska, zobna ambulanta
    // žarg. zdravniški pregled v ambulanti: brezplačna ambulanta
  2. 2. seljiva vojna bolnišnica: štabna ambulanta
    // redko rešilni avtomobil: z ambulanto Rdečega križa je prihitel tudi gasilni avtomobil
ambulánten -tna -o prid. (ȃ) 
  1. 1. nanašajoč se na ambulanto: ambulantni bolnik; ambulantni pregled; ambulantni zdravnik ga je poslal k specialistu; ambulantno zdravljenje / ambulantni voz z ranjenci / ambulantni vozel ploščat vozel pri zasilnem obvezovanju
  2. 2. premičen, potujoč: ambulantna knjižnica; cestna ambulantna informacijska služba; ambulantna trgovina
ambulatórij -a m (ọ́) raba peša zdravstvena ustanova za bolnike, ki lahko sami hodijo na preglede ali zdravljenje; ambulanta: zobni ambulatorij; ambulatorij za otroke
amenoróičen -čna -o (ọ́) pridevnik od amenoreja: zdravljenje amenoroičnih bolnic
asépsa -e ž (ẹ̑) med. zdravljenje, ki izključuje vsako možnost sepse: pri operaciji je potrebna najstrožja asepsa
// aseptično stanje, brezkužnost
aséptika -e ž (ẹ́) med.  
  1. 1. žarg. aseptični oddelek v bolnici: ležal je na aseptiki
  2. 2. zdravljenje, ki izključuje vsako možnost sepse: takrat še niso poznali aseptike / tečaj o sterilizaciji in aseptiki
ávtosugestíven -vna -o (ȃ-ȋ) pridevnik od avtosugestija: avtosugestivno zdravljenje
bálneoterapíja -e ž (ȃ-ȋ) med. zdravljenje z zdravilnimi vodami ali zdravilnim blatom: balneoterapija želodčnega čira
bánka -e ž (ȃ) 
  1. 1. ustanova, ki opravlja denarne, plačilne in kreditne posle: vložiti denar v banko; najeti posojilo v banki; gospodarska, investicijska banka; podružnica banke / komunalna banka; Narodna banka SFRJ
    ♦     fin. emisijska banka pooblaščena za izdajanje denarja
  2. 2. med. zaloga človeške krvi, kosti, namenjena za zdravljenje: kostna, krvna banka
  3. 3. igr. vsota, ki jo založijo vsi igralci igre s kartami, da se iz nje krijejo dobljene stave soigralcev: banko naj ima on!
  4. 4. star. bankovec: dal mu je pet bank po tisoč
bólnica -e ž (ọ̑) zavod za zdravljenje bolnikov: odpeljali so ga v bolnico; ležati v bolnici; otroška, vojaška bolnica; bolnica za duševne bolezni / partizanska bolnica zasilna bolnica na skritem kraju
bólničen -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na bólnico: bolnični oddelki / bolnično zdravljenje raka
bolníšnica -e [u̯n] ž (ȋ) zavod za zdravljenje bolnikov: bolnišnica sprejema vsak dan; odpeljali ga bodo v bolnišnico; otroška, splošna bolnišnica; klinične bolnišnice; bolnišnica za duševne bolezni / veterinarska bolnišnica
diabétik -a m (ẹ́) kdor ima sladkorno bolezen: zdravljenje diabetikov; kruh za diabetike
diatermíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na diatermijo: diatermijski aparat / diatermijsko zdravljenje
dietétičen -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na dietetiko: dietetični napotki; dietetično zdravljenje / dietetična hrana
dispanzêr -ja m (ȇ) zdravstvena ustanova za preprečevanje, ugotavljanje in zdravljenje nekaterih bolezni: iti na pregled v dispanzer; ginekološki, otroški, protituberkulozni dispanzer; dispanzer za socialno in duševno higieno
dolgoróčen -čna -o [u̯g] prid., dolgoróčnejši (ọ̑) nanašajoč se na dolg rok: najeti dolgoročni kredit; dolgoročno posojilo / dolgoročni načrt razvoja našega gospodarstva; skleniti dolgoročni trgovinski sporazum; dolgoročne investicije, pogodbe; dolgoročna napoved vremena za daljši čas
// brez dolgoročnejšega planiranja ni možen velik gospodarski napredek ki se nanaša na razmeroma dolgo dobo
// redko dolgotrajen: dolgoročna brezposelnost; dolgoročno zdravljenje
eléktrošók -a in eléktrošòk -ôka m (ẹ̑-ọ̑; ẹ̑-ȍ ẹ̑-ō) psiht. z električnim tokom povzročen šok: zdravljenje z elektrošoki
eléktroterapíja -e ž (ẹ̑-ȋ) med. zdravljenje z električnim tokom: predpisati kopeli in elektroterapijo; oddelek za elektroterapijo
etiolóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na etiologijo: etiološko raziskovanje / etiološki faktorji prestopništva / etiološko zdravljenje zdravljenje vzroka bolezni
♦ lit. etiološka pripovedka
fármakoterapíja -e ž (ȃ-ȋ) med. zdravljenje z zdravili
fízioterapíja -e ž (ȋ-ȋ) zdravljenje s fizikalnimi sredstvi, zlasti z električnim tokom, masažo, vodo: inštitut za fizioterapijo; na polikliniki so odprli oddelek za fizioterapijo
foniatríja -e ž (ȋ) med. zdravljenje govornih in glasovnih motenj: odprli so oddelek za foniatrijo / strokovnjak za foniatrijo
geriatríja -e ž (ȋ) proučevanje in zdravljenje starostnih bolezni: pediatrija in geriatrija
glikozíd -a m (ȋ) farm. v vodi topna organska spojina v rastlinah, sestavljena iz sladkorja in aromatske spojine: zdravljenje srčnih bolezni z glikozidom
hélioterapíja -e ž (ẹ̑-ȋ) med. zdravljenje s sončno svetlobo in toploto: helioterapija kostne tuberkuloze
hemeroídi -ov m mn. (ȋ) pog. hemoroidi: zdravljenje hemeroidov
hídroterapíja -e ž (ȋ-ȋ) med. zdravljenje z vodo
hipertoníja -e ž (ȋ) med. bolezensko povečanje krvnega pritiska: zdravljenje hipertonije
// bolezensko povečanje napona mišičja
histêrik -a m (é) 
  1. 1. psiht. kdor ima histerijo: hipohondri in histeriki; zdravljenje histerikov
  2. 2. nav. ekspr. neuravnovešen, nerazsoden človek: ne bodi tak histerik
homeopatíja -e ž (ȋ) med. zdravljenje z zdravili, katerih učinek je podoben simptomom bolezni: bil je navdušen pristaš homeopatije
homeopátski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na homeopatijo: homeopatsko zdravljenje / homeopatska doza zdravila izredno majhna, neznatna doza
hormonálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na hormone: hormonalni sistem; hormonalne motnje; hormonalno ravnovesje / hormonalna žleza
♦ med. hormonalno zdravljenje
hormónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na hormone: hormonska žleza / hormonski preparati; hormonska injekcija; hormonska in vitaminska krema
♦ med. hormonsko zdravljenje
hospitálen -lna -o prid. (ȃ) knjiž. bolničen, bolnišničen: hospitalno zdravljenje / hospitalni zavod bolnica
individuálen -lna -o prid. (ȃ) 
  1. 1. nanašajoč se na posameznika: akcija za individualne prispevke; individualna in družbena korist; individualna vzgoja; individualna in kolektivna zavest; individualno delo, mišljenje, ustvarjanje / individualni potni list; individualno zdravljenje
  2. 2. mišljen, obravnavan izvzeto, ločeno od skupnosti ali celote, posamezen: v tem hotelu bodo stanovali individualni udeleženci kongresa, ne skupine / prodaja deviz za individualne turiste
  3. 3. ki izhaja iz posameznika, ki je posamezniku lasten, oseben: uporabljati individualni jezik, slog; individualni nazori, problemi; pevčev individualni repertoar; individualne lastnosti, posebnosti, značilnosti
    // ki ima lastnosti, značilnosti, po katerih se razlikuje od ljudi, stvari svoje vrste, poseben: človekovi individualni znaki; orisal je osebe po njihovih individualnih potezah
    ♦     agr. individualno kmetijsko gospodarstvo posestvo, kmetija, ki jo obdeluje kmet sam z družino ali z najeto delovno silo; ekon. individualni kapital kapital posameznikov; individualna vrednost blaga vrednost blaga, katere višino določa delo posameznikov; fin. individualna zadolžnica zadolžnica, za katero jamči posameznik ali posamezna gospodarska organizacija; grad. individualna gradnja gradnja enodružinskih hiš; jur. individualna odgovornost odgovornost posameznikov; ped. individualni pouk pouk, pri katerem se ukvarja učitelj s posameznimi učenci in upošteva pri tem njihove osebne, posebne lastnosti, sposobnosti; individualna pedagogika pedagogika, ki zahteva svoboden razvoj osebnosti učencev; psih. individualna psihologija po Adlerju psihologija, ki proučuje posameznika glede na težnjo po uveljavljanju, moči; soc. individualna privatna lastnina lastninska pravica posameznika do proizvajalnih sredstev; šport. individualno tekmovanje tekmovanje posameznikov
inštitút tudi institút -a m (ȗ) navadno s prilastkom  
  1. 1. samostojen zavod ali oddelek na univerzi ali znanstveni ustanovi za znanstveno raziskovanje: inštitut je letos izdal več publikacij; akademijski, univerzitetni inštituti; vodja inštituta / geografski, narodopisni, nuklearni inštitut; inštitut za zgodovino delavskega gibanja / Inštitut za slovenski jezik SAZU
    // prostor ali stavba tega zavoda ali oddelka: tudi vse popoldneve dela v inštitutu
  2. 2. zavod ali ustanova za proučevanje in delovanje na kakem področju: kozmetični inštitut; inštitut za zunanjo trgovino
    // zavod ali ustanova za proučevanje določenih bolezni in zdravljenje bolnikov: onkološki inštitut; inštitut za pljučne bolezni
  3. 3. zastar. ustanova, ki omogoča bivanje in daje oskrbo; dom: stanuje v inštitutu / gojenci industrijskega inštituta
íti grém in grèm nedov. in dov., grémo in grêmo stil. gremò, gréste in grêste stil. grestè, gredó in gredò in gréjo stil. grejò; bom šèl in pójdem itd.; pójdi pójdite tudi pojdíte, stil. ídi ídite; šèl šlà šlò tudi šló (ī ẹ́, ȅ pọ̑jdem pọ̄jdi) 
  1. 1. premikati se s korakanjem zlasti v določeno smer: ko je šel po prehodu za pešce, ga je zadel avto; žival je šla vsa razdražena proti lovcu; stražar je šel pred njim; šel je mimo, ne da bi nas pogledal; molče sta šla po cesti / za hip se je ustavil, nato pa šel dalje; gosi so šle druga za drugo; šel bi hitreje, če bi mogel / po strmini smo šli po vseh štirih / pog.: ko smo šli v klanec, je avto nenadoma obstal ko smo se peljali; ob predsednikovem avtomobilu sta šla dva motorista sta se peljala
    // premikati se zlasti v določeno smer sploh: ko gre vlak skozi tunel, je treba zapreti okna; letalo je šlo hitro in visoko je letelo; pog. avto je šel osemdeset kilometrov na uro, ko se je zaletel vozil s hitrostjo; žarg. koliko gre ta avto kakšno največjo hitrost ima
    // oblaki gredo čez nebo; pog. opazoval je, kako delci snovi počasi gredo na dno se usedajo; sonce že gre za goro zahaja
    // tolkli so po zagozdi, da je šla globlje in globlje / kri gre od srca po vsem telesu
  2. 2. opraviti kako pot: vsak dan gre na pokopališče; zjutraj je šel v mesto; seznanili smo se, ko smo šli v planine / vsako leto gre v kako drugo deželo potuje; tja bomo šli z letalom, vračali se bomo pa z vlakom / si že šel na Triglav si že bil na Triglavu
    // pog. ta vlak gre na Jesenice bo peljal
    // opraviti kako pot z določenim namenom: iti k sorodnikom na obisk; iti v bolnico na pregled; iti v gostilno h kosilu; iti v gozd po drva; iti v mesto nakupovat / iti k frizerju, zdravniku; iti k izpitu, na delo, kopanje; iti po zdravnika; v službo, šolo sta šla skupaj; iti čakat brata, pozdravit goste / iti na predavanje, prireditev; nihče ni šel na sestanek ni bil na sestanku, se ga ni udeležil
    // z oslabljenim pomenom izraža dejavnost, dejanje, kot ga nakazuje dopolnilo: ni še šel k izpitu; po kosilu grem pol ure na sprehod se pol ure sprehajam; pog.: si že šel na operacijo si se že dal operirati; celo popoldne se je šel z nami igrat se je z nami igral; zjutraj bomo šli kosit, popoldne bomo pa pospravljali seno zjutraj bomo kosili; z njim je šla večkrat plesat je večkrat plesala
  3. 3. izraža, da osebek s hojo, premikanjem napravi, da ni več ali da je na določenem mestu: čas je, da gremo od tod; ob štirih je šel z doma; živali gredo pozimi v večjo globino; šel je v sobo in se zaprl; ptice v jeseni gredo, spomladi se pa vrnejo / kot vljudnostna fraza lahko greste / pog.: žebelj ne gre iz deske se ne da izvleči; meso gre rado od kosti se rado loči; jermen je šel z jermenika padel, zdrsnil; kdaj gre vlak odpelje; zamudili ste, vlak je že šel odpeljal
    // pog. šel bi k vam, če me marate priselil bi se k vam; zaposlil bi se pri vas; iz teh krajev je šlo dosti ljudi v Ameriko se je odselilo
    // pog., ekspr. bolezen je zelo huda, bojimo se, da bo šel da bo umrl
  4. 4. pog. premikajoč se pojavljati iz česa ali kje: iz dimnika gre dim; iz rane gre kri teče, se cedi; moka gre iz vreče se raztresa, se usipa
    // mokrota mu je šla v čevlje prodirala, pronicala
    // ajda gre iz zemlje klije
    // od pečenke je šel prijeten vonj
    // premikajoč se pojavljati sploh: že tri dni gre dež dežuje; po nekaterih krajih je šla toča padala
    // širiti se: slab zrak gre tudi v sosednje prostore / mraz mu je šel po celem telesu; novica je šla od vasi do vasi
  5. 5. pog. potegniti, seči: iti z roko čez čelo; šel je s pinceto globoko v rano, da bi izvlekel drobec; po tem mestu boste morali še nekajkrat iti s cunjo / iti s svedrom v notranjost zemlje vrtati; na ovinku je šel nekoliko preveč desno zavil; pri skoku je šel s telesom preveč naprej se je nagnil; pren. v svojih raziskavah ni šel tako daleč
  6. 6. pog. teči, delovati: mlin stoji, stope pa gredo; posluša, če ura gre; stroj je šel zelo tiho / ta avtomobil sploh ne gre je pokvarjen; ura gre točno; njegova ura gre naprej prehiteva, nazaj zaostaja
    // ob praznikih pošta ne gre / ekspr. gotovo bi ji jezik šel do jutra, ko bi jo hoteli poslušati bi govorila, pripovedovala
  7. 7. pog. biti speljan, voditi: železnica gre mimo tistega kraja; cesta gre čez hrib; daljnovod gre po dolini; na tem mestu gre reka nekoliko na desno zavije
    // vrata gredo na dvorišče; stopnice gredo v klet / del kolesa, skozi katerega gre os / žile gredo od srca po vsem telesu
    // segati, razprostirati se: tukaj gre kopno daleč v morje / tu je znamenje, do kod je šla voda ob poplavi
  8. 8. z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža
    1. a) usmerjenost v stanje, kot ga nakazuje določilo: iti v lepšo prihodnost; publ.: iti v socializem; vse je kazalo, da gre država v vojno
    2. b) brezoseb. bližnji nastop stanja, kot ga nakazuje določilo: šlo je na jesen in se je že nekoliko ohladilo; na poldne je šlo in vsi smo bili lačni / ura gre na enajsto kmalu bo enajst; otrok gre v deveto leto bo star devet let
      // z glagolskim samostalnikom izraža
    3. a) udeleženost pri nastopu stanja, dejanja: iti na dopust; tudi najmlajši je šel že v službo; ekspr. iti v smrt za domovino umreti; star. iti v zakon s kom poročiti se
      // publ.: razložili so, zakaj so šli v revolucijo so začeli revolucijo; za to stvar država ne bo šla v vojno ne bo začela vojne
      // iti v spopad s kom spopasti se
      // ekspr. za to dejanje boš šel gotovo pred sodnika boš obtožen, te bodo zaprli
    4. b) publ. da se z osebkom dogaja, kot določa samostalnik: s prevajanjem so šle lepote izvirnika v izgubo; predlog bo šel na glasovanje o njem se bo glasovalo, v obravnavo se bo obravnaval; veliko izdelkov gre v izvoz se izvaža
      // postati član, pridružiti se: iti k partizanom, tabornikom; iti v partijo / pog.: iti k dimnikarjem postati dimnikar; šla je k filmu postala je filmska igralka; šel je med postopače postal je postopač; iti za poroka komu biti komu porok; šel bo za šoferja postal bo šofer
  9. 9. s prislovnim določilom izraža obstajanje dejanja, dogajanja, kot ga nakazuje določilo: gibanje gre v krogu; zdravljenje gre počasi; pog. vsako delo gre sprva počasi se opravlja, dela
    // pog., ekspr. tiskanje knjige nikamor ne gre zelo počasi napreduje / pog.: trgovina gre dobro dobro uspeva; ekspr. ta knjiga gre se dobro prodaja
    // tisti dan je šlo vse narobe / brezoseb. tako v podjetju ne bo moglo iti več dolgo v takih razmerah ne bo moglo dolgo obstajati
    // s smiselnim osebkom v dajalniku ali orodniku biti, živeti v določenih gmotnih, zdravstvenih razmerah: gre mu dobro, slabo / s trgovino sedaj ne gre najbolje
  10. 10. pog., z dajalnikom biti dostopen, razumljiv: matematika mu ne gre / otroku pisanje že gre ga že obvlada
    // to delo mu ne gre ga ne mara opravljati; ga ne opravlja uspešno
    // biti všeč, tekniti: meso mu gre; polenta mu ne gre
  11. 11. izraža, da je kaj glede na obseg, količino lahko na kakem prostoru, v kaki posodi: v sobo gresta le miza in kavč; vse bo šlo v nahrbtnik, samo treba je prav zložiti; jabolka ne bodo šla v košaro / pog. v ta avto gre pet oseb avto je registriran za pet oseb
    // izraža, da je kaj ustrezno
    1. a) glede na velikost, obliko: ta ključ ne gre v ključavnico; te rokavice ne bodo šle na mojo roko / pog. os ni šla v luknjo se ni dala namestiti
    2. b) glede na estetske lastnosti: k tej obleki ne gredo visoki čevlji / ti barvi gresta lepo skupaj
    3. c) glede na kvaliteto: to gre po kakovosti v tretji razred
  12. 12. pog., z dajalnikom biti določen komu, pripadati: kakšen delež gre podjetju / ekspr. tebi gre hvala; za zvestobo ti gre plačilo / ekspr. slišal je, kar mu gre ošteli so ga, kot je bilo glede na njegovo vedenje, lastnosti potrebno
  13. 13. pog. miniti, minevati: čas mu gre počasi; tako je šel dan za dnem; leto je šlo ko blisk
  14. 14. pog. porabiti se, potrošiti se: denar je šel za hrano in elektriko; papir gre za knjige, za časopise pa ga primanjkuje; za kosilo je šlo več kilogramov mesa / na sto kilometrov gre deset litrov bencina / to blago je že zdavnaj šlo pošlo; sladke stvari pri hiši hitro gredo se hitro pojedo
    // žarg. uničiti se, pokvariti se: na taki cesti bo guma šla; žarnica je šla je pregorela
  15. 15. brezoseb., v zvezi z za izraža, da je kaj predmet dela, prizadevanja: kadar gre za človeka, se je treba bolj potruditi, kot pa če gre za stvari; moramo iti na sejo, ker gre za nas / za kaj je šlo v predavanju kaj se je obravnavalo
    // gre za to, da bo vsak človek čimbolj svoboden / ekspr. šlo je za življenje in smrt naroda narod je bil v nevarnosti, da bi bil čisto uničen
    // pog., s smiselnim osebkom v dajalniku prizadevati se, truditi se: gre mu za čast; njemu gre za človeka; nižje pog. gre se mu za to, da bi bilo vse prav gre
    // izraža istost, opredelitev: tu ne gre za nesrečo, pač pa za prekršek; v tem primeru gre za zanemarjanje službene dolžnosti
  16. 16. brezoseb., z nedoločnikom ali odvisnim stavkom izraža nedopustnost česa: (to) ne gre, da bi jaz samo delal, ti pa užival; po mojem ne gre dvomiti o tem; tega ne gre podcenjevati
    // z glavnim stavkom moči, zmoči: naloga je sicer težka, vendar upamo, da bo kako šlo; poskušal je vstati, pa ni šlo / (to) ne bo šlo, pa če si še tako prizadevate tega ne boste mogli napraviti
    // pog., z nedoločnikom poudarja dejanje, ki ga izraža nedoločnik: vse stori zate, kar more, ti mu greš pa nagajati; kaj si se šel tako neumno zlagati / s teboj se ne grem prepirati se nočem
    // no, ona pa gre in se poroči
    ●     pog., ekspr. opazil je, da je denarnica šla da je ukradena; ekspr. prišlo je vse, kar leze in gre veliko ljudi; pog. kako že gre tista pesem se glasi; ekspr. stvari gredo svojo pot se razvijajo, potekajo normalno, mirno; ekspr. priznati komu mesto, ki mu gre pravilno, ustrezno koga oceniti, ovrednotiti; pog. staviti grem, da bo spet zamudil stavim; knjiž. iti stvarem do jedra popolnoma jih spoznati; pog. plašč mi gre do kolen sega; ekspr. iti do zadnjih mej storiti vse, kar se da, ne glede na težave, posledice; jok jim ni šel več tako do živega jih ni več motil, spravljal v nejevoljo; ekspr. molče so šli mimo dogodka niso mu posvetili nobene pozornosti; iti brez dote od hiše ne dobiti dote pri odhodu od doma za stalno; ekspr. delo mu gre hitro od rok hitro dela; iti molče preko česa ne reagirati na kaj, zlasti z besedami; iti komu s poti umakniti se mu; pog. pojdi mi z luči umakni se, ker mi s svojim telesom zaslanjaš svetlobo; ekspr. z njim gre h koncu, kraju umrl bo; pog., ekspr. vse je šlo k hudiču je propadlo; pog. šel je čez to tega ni upošteval; gre mu na bolje zdravstveno stanje se mu izboljšuje; pog. ladja je šla na dno se je potopila; pog. kozarec je šel na drobno se je zdrobil; klada je šla na dvoje se je razklala; pog., ekspr. iti na jetra, živce dražiti, povzročati nejevoljo; ekspr. na jok mi gre, ko vidim tako nesrečo zelo sem prizadet; ekspr. iti (komu) na led dati se prevarati, ukaniti; ekspr. iti (komu) na limanice dati se prevarati, ukaniti; ekspr. iti na magistrat v Ljubljani poročiti se; žarg., rib. ribe gredo najbolj na muho ribe najrajši zgrabijo za trnek z umetno muho; ekspr. zdaj bo šlo na nož stvar se bo obravnavala nepopustljivo ostro; ekspr. gre mu na otročje postaja otročji; pog. na roke jim gre dela zanje tako, kot želijo; pomaga jim; evfem. iti na stran nastran; evfem. šel je na drugi svet umrl je; publ. mladina je šla na ulice je javno manifestirala, demonstrirala; ekspr. iti na matični urad poročiti se; nižje pog., ekspr. šel je po gobe umrl je; ekspr. tat je šel pod ključ zaprli so ga v ječo; evfem. zelo je bolan, vse gre podenj malo in veliko potrebo opravlja v posteljo; ekspr. iti pod nož dati se operirati; star. iti pred oltar poročiti se; pog. ne vem, če bo šel ta spis skozi cenzuro če ga bo cenzura odobrila; ekspr. to piskanje mi gre skozi ušesa neprijetno deluje name; solata gre v cvet poganja steblo s cveti; pog. knjiga gre v denar proda se dosti izvodov knjige; ekspr. iti v krtovo deželo umreti; iti v ekstrem zelo pretiravati v kaki stvari; novica mu ni šla v glavo ni mogel verjeti, da je resnična; pog. poštevanka mu ne gre v glavo ne more si je zapomniti; ekspr. kupčija mu gre v klasje mu uspeva, se uspešno končuje; pšenica gre v klasje poganja klasje; ekspr. šli so v korak, v koraku premikali so se s hitrostjo navadne hoje; ekspr. iti v korak s časom prilagajati se razmeram; biti napreden; evfem. mož gre že v leta se stara; ekspr. škoda gre že v milijone je zelo velika; šalj. pijača mu je šla v noge tako je vinjen, da zelo težko hodi; ekspr. to mu je šlo v nos peklo ga je v nosu; čutil se je užaljenega, prizadetega; nižje pog. v kateri razred greš kateri razred obiskuješ; ekspr. iti v Rim roditi; ekspr. stvar gre iz rok v roke hitro menja uporabnika, lastnika; ekspr. iti vase razmišljati o svojih duševnih stvareh, značaju, morali, etiki; ekspr. to gre v mojo škodo pri tem imam škodo jaz; iti v vas h komu v kmečkem okolju obiskati koga, iti na obisk h komu; ekspr. gremo v zimo zima se približuje; ekspr. tovarna je šla v zrak tovarno je uničila eksplozija; zastar. njegova hči je šla za nekega generala se je poročila z nekim generalom; pog. med vojno ji je šlo za glavo bila je v nevarnosti, da jo usmrtijo; ekspr. vse je šlo za med zelo lahko, zelo dobro se je prodalo; ekspr. za nohte nam gre znašli smo se v težkem položaju; žarg., šol. samostalnik roka gre po tipu gora se sklanja; iti s časom prilagajati se razmeram; biti napreden; iti z modo oblačiti se po najnovejši modi; evfem. šla je z njim (spat) spolno je občevala z njim; evfem. vse gre z njim ukrade, kar se da; pog. z očmi je šel po vseh zbranih pogledal je vse zbrane; ekspr. iti za delom iskati delo; šalj. kam pa greš? Za nosom izraža izogibanje odgovoru, zavrnitev; pog. šla je za njegovim očesom pogledala je v isto smer kot on; iti za pogrebom udeležiti se pogrebnega sprevoda, obreda; pog. mleko gre čez kipi in gre čez rob; pog. spet gre nekaj dol rosi, malo dežuje, malo sneži; pog. noht je šel dol je odpadel; pog. sonce gre dol zahaja, gor vzhaja; pa pojdi, če (že) ne gre drugače če misliš, da moraš oditi; star. po božiču gre dan gor postaja daljši; nižje pog. sladkor bo šel gor se bo podražil; žarg., šol. iti naprej obravnavati novo snov; izdelati razred in biti sposoben za prestop v višji razred; evfem. šlo je naprej imela je spontani splav; pog. šla bosta narazen razvezala se bosta; ekspr. pri hiši je takrat začelo iti navzdol družina, rodbina je začela gospodarsko, moralno, zdravstveno propadati; pog. s fantom gre navzdol moralno, zdravstveno postaja čedalje slabši; pog. iti z glasom navzdol začeti govoriti, peti z nižjim, navzgor začeti govoriti, peti z višjim glasom; pog. ko smo šli nazaj, smo ga spet srečali ko smo se vračali; star. mrzla jesen noter gre se približuje; star. po bliskovo mu gre sablja zamahuje s sabljo; iron. v tovarni je šlo vse preveč po domače ni bilo prave delovne discipline in odgovornosti; pog. lasje so mi šli pokonci, ko sem to poslušal občutil sem grozo, odpor; zgražal sem se; ekspr. s svojimi zahtevami gre predaleč preveč zahteva; star. glava mu bo šla proč obglavljen bo; pog. kolo rado gre se rado vrti, teče; pog. blago je šlo skupaj se je skrčilo, uskočilo; iron. ej, dragec, tako pa ne bo šlo izraža opozorilo, svarilo; ekspr. tesno mi gre za čas, s časom imam zelo malo časa (za kaj); ekspr. trda mi gre za denar primanjkuje mi denarja; žarg., igr. igralec je šel ven z adutom, s kraljem dal, položil adut, kralja, ko je bil na vrsti; ekspr. prvi dobiček ne gre v mošnjiček začetni (materialni) uspeh navadno ni zanesljiv, trajen; v tretje gre rado
    ♦     ekon. prispevki gredo v breme proračuna se plačujejo iz proračuna; voj. iti v strelcih premikati se drug ob drugem korakoma ali v teku z ročnim orožjem, pripravljenim za streljanje
izključeváti -újem nedov. (á ȗ) 
  1. 1. prekinjati (s stikalom) električni tok in s tem ustavljati delovanje česa: izključevati aparate / izključevati tok
  2. 2. delati, da kdo ni več član kake organizacije, skupnosti, društva: preveč izključujejo iz stranke
  3. 3. ne upoštevati, ne obravnavati v kaki celoti: v svojih delih govori pisatelj le o drugih ljudeh, sebe pa popolnoma izključuje
  4. 4. ne biti možen hkrati s čim drugim v kaki celoti: ta način dela izključuje napake; tako zdravljenje izključuje vsako možnost okužbe
    // ekspr., z nikalnico priznavati za možno: ne izključujem, da je moje mnenje zmotno / ne izključujem možnosti, da si bil na sestanku
izotóp -a m (ọ̑) fiz. element v obliki, ki se po atomski masi razlikuje od drugih oblik tega elementa: uranovi izotopi / zdravljenje z radioaktivnimi izotopi
kémoterapíja -e ž (ẹ̑-ȋ) med. zdravljenje s kemičnimi sredstvi: kemoterapija raka, tuberkuloze
kinínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kinin: kininski preparati / kininsko zdravljenje malarije
kirurgíja -e ž (ȋ) 
  1. 1. veda o zdravljenju bolezni z operacijo: razvoj kirurgije / čeljustna kirurgija; plastična kirurgija ki se ukvarja z operativnim obnavljanjem poškodovanih, iznakaženih tkiv ali delov telesa
    ♦     med. mala kirurgija ki se ukvarja z manjšimi operacijami
    // tako zdravljenje: takrat še niso poznali kirurgije
  2. 2. pog. kirurški oddelek v bolnici: šef kirurgije / leži na kirurgiji
klimátičen -čna -o prid. (á) knjiž. klimatski: klimatični faktorji; gre za ugodne klimatične razmere / klimatično zdravljenje / klimatične naprave
konservatíven in konzervatíven -vna -o prid., konservatívnejši in konzervatívnejši (ȋ) 
  1. 1. ki izhaja iz konservativizma: konservativna miselnost; prevladovalo je konservativno stališče / liberalni mladoslovenci in konservativni staroslovenci; konservativna stranka
    // v nekaterih deželah nanašajoč se na konservativno stranko: podprli so ga konservativni poslanci
  2. 2. nav. ekspr. nesodoben, zastarel: ima konservativne nazore o vzgoji / glede mode je zelo konservativna
    ♦     med. konservativno zdravljenje zdravljenje, pri katerem se skuša ohraniti ali obnoviti okvarjeni del telesa
kopél tudi kópel -éli [druga oblika eu̯] ž (ẹ̑; ọ́ ẹ̑) 
  1. 1. dajanje (dela) telesa v določeno tekočino, sipko snov zaradi zdravljenja, krepitve: po kopeli se dobro počuti; ozebline je pregnal z izmeničnimi kopelmi v mrzli in vroči vodi; kopeli v morju / zdravnik mu je predpisal kopeli / mrzla, topla kopel; sedeča kopel v sedežni kopalni kadi; zdravljenje z morskimi, peščenimi kopelmi
    // s prilastkom izpostavljanje (dela) telesa delovanju zraka, sonca, pare zaradi zdravljenja, krepitve: pripraviti parno kopel; sončna, zračna kopel
    ●     vznes. prišel je iz krvave kopeli hudega, težkega boja
  2. 2. zastar. toplice, zdravilišče: ženo in otroka je poslal v kopel; zelo obiskana kopel / palače s kopelmi kopališči
    ♦     agr. peščena, prašna kopel v pesku, prahu, ki mu je primešan prašek proti mrčesu; fot. kopel kemična raztopina za razvijanje filma; fiksirna kopel v kateri se kemično odstrani za svetlobo občutljiva snov z neosvetljenih delov filma; razvijalna kopel v kateri se s pomočjo kemikalij razvijajo osvetljeni deli filma; kem. kopel navadno tekočina, v kateri se s potapljanjem kemično in fizikalno obdelujejo trdne snovi, ali tak postopek; med. blatna kopel; teh. elektrolitna kopel ki vsebuje elektrolit
kortizón -a m (ọ̑) med. hormon nadledvične žleze: žleze izločajo kortizon / zdravljenje s kortizonom
kratkoróčen -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kratek rok: kratkoročni kredit; kratkoročno posojilo / kratkoročni načrt podjetja; skleniti kratkoročni trgovinski sporazum
// redko kratkotrajen: kratkoročno zdravljenje
kúra2 -e ž (ȗ) 
  1. 1. med., navadno s prilastkom izboljševanje zdravstvenega stanja z načrtnim dajanjem zdravil, dieto, razgibavanjem telesa, s kopelmi, zdravljenje: napraviti kuro; priporočiti kako kuro; hitra kura / ležalna, mlečna kura
  2. 2. navadno v zvezi shujševalna kura manjšanje telesne teže z uporabo kake diete, razgibavanjem telesa: uspehi shujševalne kure so bili že vidni
kuratíva -e ž (ȋ) žarg., med. zdravljenje: stroški kurative so zelo visoki; skrb za kurativo / oddelek za kurativo / ukvarjati se s kurativo s kurativno medicino
kuratíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zdravljenje: kurativni preparati / kurativno delovanje zdravila zdravilno
// preventivna in kurativna skrb za družino
♦ med. kurativna medicina veda o zdravljenju
lekárna -e ž (ȃ) 
  1. 1. zdravstvena ustanova, ki izdeluje, pripravlja, izdaja zdravila: kupiti zdravilo v lekarni; dežurna lekarna ki je odprta ponoči ali med prazniki
    // v nekaterih deželah prodajalna z istimi, podobnimi nalogami: imeti lekarno
    // poslopje, prostori te ustanove, prodajalne: prenoviti lekarno
  2. 2. navadno s prilastkom zbirka zdravil, potrebščin za prvo pomoč ali za preprosto zdravljenje: izpopolniti lekarno / domača, hišna, šolska lekarna; popotna, ročna lekarna / obesiti domačo lekarno na steno v kopalnici omarico z najnujnejšimi zdravili
ležálen -lna -o prid. (ȃ) namenjen za ležanje: ležalna ploskev žimnice / ležalni sedež sedež v vozilu, ki se da nagniti nazaj; ležalni stol stol iz ogrodja z vpetim platnom za sedenje ali ležanje; ležalni vagon vagon z oddelki, v katerih so ležišča, brez omaric za obleko in brez umivalnika; ležalna blazina blazina za ležanje, napolnjena z zrakom; razpeti ležalno mrežo med dve drevesi
♦ agr. ležalna posoda veliki sodi, cisterne za shranjevanje vina v kleteh; med. ležalna doba čas, ko mora bolnik ležati; ležalno zdravljenje zdravljenje, pri katerem je ležanje njegov bistveni del; obrt. ležalno pohištvo kosi pohištva, namenjeni za ležanje
lúes -a m (ȗ) med. sifilis: pravočasno zdravljenje luesa
luétik -a m (ẹ́) med. sifilitik: zdravljenje luetikov
malárik -a m (á) med. kdor ima malarijo: zdravljenje malarikov
malignóm -a m (ọ̑) med. skupek izrojenih malignih celic kakega tkiva: zdravljenje malignomov
mamílar -ja m (ȋ) kdor uživa mamila iz bolezenske sle; narkoman: zdravljenje mamilarjev
maniják in maniák -a m (ā) 
  1. 1. nav. slabš. kdor močno pretirava v kakem početju: je čudak in manijak; erotični manijak / nacistični manijak
  2. 2. psiht. manični bolnik: zdravljenje manijakov
mazáč -a m (á) 
  1. 1. nav. slabš. kdor nestrokovno opravlja kako delo, zlasti zdravljenje: stroj je popravljal neki mazač; pomoči ni iskal pri zdravnikih, ampak pri domačih mazačih / novinarski mazač
  2. 2. slabš. slikar: mazač je razstavil svoje delo kot umetnino; jezil se je, da mazaču ne da hčere
  3. 3. redko mazalec: napravil je izpit za mazača na ladji
    ●     slabš. papirni mazač pisatelj, pesnik
mazáčka -e ž (ȃ) nav. slabš. ženska, ki nestrokovno opravlja kako delo, zlasti zdravljenje: pri porodu ni pomagala babica, ampak neka mazačka; ker ni dobila dovoljenja za splav, je šla k mazački
medikamènt -ênta m (ȅ é) knjiž. zdravilo: vzeti kak medikament za prebavo; zdravljenje z medikamenti
medikamentózen -zna -o prid. (ọ̑) med. nanašajoč se na medikament: medikamentozno zdravljenje / medikamentozni izpuščaj izpuščaj, ki se pojavi zaradi uživanja zdravil
načŕten -tna -o prid. (ȓ) ki poteka po načrtu: načrtna akcija, proizvodnja; načrtno zdravljenje; njegovo delovanje, opazovanje je načrtno / načrtno gospodarstvo / knjiž. v svojem ravnanju ni načrten dosleden
narkomán -a m (ȃ) kdor uživa mamila iz bolezenske sle: zanj pravijo, da je narkoman; zdravljenje narkomanov
nemárščina -e ž (ā) nar. nemarnost: zanemariti zdravljenje iz nemarščine / pooseb. ali je Janez res taka nemarščina, kot pravijo
névrokirurgíja -e ž (ẹ̑-ȋ) kirurgija, ki se ukvarja z boleznimi živcev: razvoj nevrokirurgije
// tako zdravljenje: nevrokirurgija se je zadnje čase zelo razširila
nevrótik -a m (ọ́) med. kdor ima nevrozo: zdravljenje nevrotikov
nèzmóžen -žna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̑) ki mu manjka zmožnosti: morda se ni dovolj potrudil ali pa je nezmožen; življenjsko nezmožen človek / plačila nezmožni bolniki so bili oproščeni stroškov za zdravljenje / spolno nezmožen
// ki zaradi bolezni, starosti ne more opravljati določenega dela ali funkcije; nesposoben: spoznali so, da je nezmožen za službo / za delo nezmožni ljudje
obravnáva -e ž (ȃ) 
  1. 1. glagolnik od obravnavati:
    1. a) obravnava poročila; obravnava perečih gospodarskih problemov; izčrpna obravnava narodnega vprašanja; predmet obravnave / dati, predložiti osnutek zakona v javno obravnavo; publ. predlog bo šel v obravnavo se bo obravnaval
    2. b) obravnava predpisane učne snovi
    3. c) statistična obravnava podatkov obdelava
    4. č) publ. njegove težave so zahtevale psihiatrično obravnavo pregled, zdravljenje pri psihiatru
  2. 2. jur. upravni ali sodni postopek, pri katerem se razčiščujejo zadeve v navzočnosti strank: obravnava bo javna; obravnava bo ob deseti uri; udeležiti se obravnave; končati, odložiti, prekiniti obravnavo; priti na obravnavo; vabilo na obravnavo; zapisnik o obravnavi / razpisati obravnavo / disciplinska, pritožbena, sodna, zapuščinska obravnava; glavna obravnava na kateri odloča sodišče o utemeljenosti tožbe
obséven -vna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na obsevanje: obsevno zdravljenje
♦ med. obsevna doza
odpréti -prèm dov., odpŕl (ẹ́ ȅ) 
  1. 1. dati kaj v tak položaj
    1. a) da je mogoč prehod, vstop ali izstop: odpreti okno, vrata; odpreti zapornice; odpreti za ped; hrupno, tiho odpreti; odpreti nastežaj; vrata so se nenadoma sama odprla
    2. b) da postane notranjost dostopna: odpreti omaro, sobo / odprla je klavir in začela igrati; odpreti predal
      // navadno z dajalnikom z odprtjem vrat omogočiti komu vstop ali izstop: odprl jim je sam gospodar; kdo nam pride odpret; dolgo ji ni nihče odprl / odpreti ovcam stajo / odpreti kokoši izpustiti jih iz kurnika
      // kot nagovor ljudje, odprite
  2. 2. z odstranitvijo določenega dela na čem narediti dostopno notranjost, vsebino: odpreti kozarec, škatlo; odpreti steklenico / odpreti pismo; oporoko so odprli na sodišču
    // s prerezom narediti notranjost dostopno: odpreti pacientu glavo, prsni koš / odpreti gnojno bulo, veno na vratu / odpreti divjad odstraniti ji drobovje
    // pog. bolnico so samo odprli in takoj zašili
  3. 3. narediti, da prilegajoči se deli česa niso več drug ob drugem: odpreti školjko; na široko je odprl veke; zrel strok se je odprl / odpreti oči, usta / roža odpre cvet / pri potresu se je zemlja odprla je nastala razpoka, jama v njej
    // narediti, da kaj ni sklenjeno: odpreti člen na verigi; odpreti obroček / odpreti krog pri plesu
    // narediti, da kaj pride v položaj, značilen pri uporabljanju: odpreti dežnik, pahljačo; padalo se ni hotelo odpreti / odpreti knjigo; odprla je note, kakor da bi igrala / odpreti žepni nož izvleči rezilo
  4. 4. dati del priprave v tak položaj, da ima kaj prosto pot: odpreti pipo, ventil / pog.: odpreti radio, televizor vključiti; sedel je k radiu in odprl Ljubljano poiskal zvezo z radijsko oddajno postajo Ljubljana
    // na tak način omogočiti izhod česa: odpreti paro, plin / odpreti vodo v kopalnici
  5. 5. začeti delati, poslovati: lokal, trgovino odprejo ob sedmih; blagajna se odpre čez pol ure
  6. 6. narediti, da se kje začne kaka (poklicna) dejavnost: odpreti nov obrat; banka je odprla dve podružnici; odpreti veleposlaništvo v kaki državi / odpreti novo linijo v avtobusnem prometu / pog. odprl je obrt postal je samostojen obrtnik
    // pog. sovražnik je odprl novo bojišče začel napad drugje, na drugem ozemlju
    // odpreti novo delovno mesto
  7. 7. izročiti, dati v javno, splošno uporabo, navadno slovesno, po predpisih: odpreti dom, most; cesto bodo odprli za republiški praznik / odprli so novo smučarsko središče uredili, zgradili
    // dati v uporabo: predor so po dolgotrajnem popravljanju le odprli / odpreti prekop za mednarodno plovbo / miličnik je odprl cesto, križišče
    // narediti kaj dostopno za javnost, obiskovalce: odpreti grad, park / odpreti kaj za javnost / odpreti dom številnim obiskovalcem / odpreti revijo mlajšim sodelavcem
  8. 8. narediti, da kaj začne potekati, navadno slovesno, po predpisih: kongres je odprl predsednik mednarodnega združenja; odpreti prireditev / odpreti sejo, zasedanje
    // začeti kaj sploh: s tem delom so odprli letošnjo gledališko sezono / odpreti debato; publ. odpreti polemiko / publ. odpreti problem, vprašanje začeti govoriti, razpravljati o njem
  9. 9. v zvezi odpreti pot, vrata omogočiti komu, da lahko kam gre, pride: ta poraz je odprl sovražniku pot v zaledje; s prekopom se je ladjam odprla direktna pot na morje / nova iznajdba mu je odprla pot, vrata v svet
    // publ. omogočiti nastop, uveljavljanje česa: odpreti vrata tržnemu gospodarjenju; odpreti vrata novim težnjam v umetnosti / odpreti vrata mirovni konferenci; gledališče je že v prvi sezoni odprlo pot, vrata klasiki je začelo uprizarjati klasična dela
  10. 10. voj., v zvezi z ogenj začeti močno obstreljevati določen cilj: četa je odprla strojnični, topovski ogenj; odpreti ogenj iz pušk; odpreti ogenj na sovražno postojanko
    ●     ekspr. starši so bili pripravljeni odpreti denarnico dati denar za kaj; ekspr. odpreti komu svojo dušo, svoje srce izpovedati mu svoja čustva, misli; dijak sploh ni odprl knjige se ni učil, bral; ekspr. svojim učencem je odprl lepote domačih pesnikov pokazal, razkril; odpreti mejo dovoliti prihod, uvoz v državo, na ozemlje ali odhod, izvoz iz države, z ozemlja; publ. odpreti možnosti za kaj dati; ekspr. odpreti komu oči omogočiti mu, da zagleda, spozna stvar, kakršna dejansko je; ekspr. odprla je vse svoje registre zelo glasno je govorila, pela; odpreti usta od začudenja zelo se začuditi; ekspr. ne odpre ust nič ne (spre)govori, reče; ekspr. dobro odpri ušesa poslušaj, prisluhni; ekspr. hoteli so si odpreti vrata za morebitno vrnitev zagotoviti si možnost vrnitve; ekspr. odpreti je moral veliko vrat, da je preskrbel potrebna potrdila moral je iti v veliko uradov; ekspr. zaradi graje se učenčku glava ni odprla ni postal bolj bister, razumen; ekspr. vsak dan se odpre nov grob kdo umre; ekspr. nad vasjo se je odprlo nebo se je močno zabliskalo; ekspr. ob njej se mu je odprlo nebo zelo ga je osrečila; ekspr. prepozno so se jim odprle oči so spoznali stvari, kakršne dejansko so; preg. zlat ključ vsaka vrata odpre z denarjem se vse doseže
    ♦     fin. odpreti akreditiv prevzeti obveznost plačati akreditiv; odpreti konto narediti prvo vknjižbo; odpreti tekoči račun; grad. odpreti gradbišče začeti z gradnjo
ogríz -a m (ȋ) poškodba, rana zaradi grizenja, ugriza: zajčji ogrizi na mladem drevju / zdravljenje ogriza
okupacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na okupacijo, zasedben: okupacijska oblast / okupacijsko obdobje / okupacijska cona / okupacijske čete; okupacijska vojska / okupacijski denar denar, ki je v veljavi med okupacijo
♦ med. okupacijsko zdravljenje zdravljenje s primerno dejavnostjo, z opravljanjem primernega dela
opečênec -nca m (é) 
  1. 1. kdor se je opekel: zdravljenje opečencev
  2. 2. gastr. na tanke kose narezan, opečen beli oljnati kruh, navadno brez skorje: postregla mu je s čajem in opečencem, namazanim z maslom
operatíven -vna -o prid. (ȋ) 
  1. 1. nanašajoč se na operacijo:
    1. a) operativna odstranitev obolelega tkiva; operativno zdravljenje / operativni trakt v bolnici
    2. b) operativni bataljon; operativna enota / operativni oficir; operativno poveljstvo / vojska je napredovala po operativnem načrtu / operativno področje
  2. 2. nanašajoč se na operativo: vzgajati operativni kader; operativno vodstvo / opravljati operativne naloge / operativni postopek
    ●     publ. operativni prostori so premajhni delovni prostori; publ. ugotovili so, da policija ni bila dovolj operativna uspešna, zavzeta
    ♦     aer. operativni dnevnik letala; ekon. operativni plan podrobno, natančno podan načrt za krajše časovno obdobje; operativna evidenca sprotno (dnevno) spremljanje poslovnih dogajanj; navt. operativna obala obala, urejena za pristajanje ladij
ordinírati -am nedov. (ȋ) 
  1. 1. pregledovati bolnike in določati način zdravljenja: ordinira vsako popoldne; ordinira tudi doma
    // dov. in nedov., žarg. predpisati zdravila, zdravljenje: ordinirati antibiotike, kopeli
  2. 2. dov. in nedov., rel. podeliti kleriški red: škof je ordiniral dvajset diakonov / ordinirali so ga v mariborski stolnici posvetili
ortopédičen -čna -o prid. (ẹ́) ortopedski: ortopedični čevlji, vložki / ortopedična delavnica / ortopedično zdravljenje
ortopédski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na ortopedijo: nositi ortopedske čevlje, vložke; ortopedski voziček / ortopedska delavnica / ortopedski oddelek; predstojnik ortopedske klinike / ortopedska telovadba; ortopedsko plavanje, zdravljenje
pádarstvo -a s (ȃ) zdravljenje brez ustrezne poklicne izobrazbe: ukvarjati se s padarstvom / slabš. s padarstvom ni obogatel z zdravništvom
pediatríja -e ž (ȋ) proučevanje in zdravljenje otroških bolezni: pediatrija in gerontologija / razvoj pediatrije
penicilínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na penicilin: penicilinsko zdravljenje / penicilinsko zdravilo
perorálen -lna -o prid. (ȃ) med. ki se jemlje skozi usta: peroralna zdravila / peroralno zdravljenje
pijánec -nca m (ȃ) kdor daljši čas pretirano uživa alkoholne pijače: postati pijanec; druži se s pijanci in pretepači; ekspr. to je star pijanec; zdravljenje pijancev alkoholikov
// pijanec je kričal, se opotekal, razgrajal; ekspr. vse je spil, pijanec
● drži se svojih nazorov kot pijanec plota zelo; preg. pijanec se spreobrne, ko se v jamo zvrne kdor je vdan pijači, se tega do smrti ne more znebiti
♦ med. kvartalni pijanec človek, občasno bolezensko nagnjen k uživanju alkoholnih pijač; notorični pijanec kdor je stalno bolezensko nagnjen k uživanju alkoholnih pijač
pohábljenček -čka m (ȃ) ekspr. manjšalnica od pohabljenec: dolgotrajno zdravljenje pohabljenčkov
pòinfárkten -tna -o prid. (ȍ-ȃ) med. nanašajoč se na čas po infarktu: poinfarktno zdravljenje
poliklíničen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na polikliniko: poliklinično zdravljenje / poliklinična mreža
poliklínika -e ž (í) zdravstvena ustanova za bolnike, ki lahko sami hodijo na specialistične preglede in zdravljenje: oditi na polikliniko / šolska poliklinika; nezgodni oddelek poliklinike
pomóč -i in -í ž (ọ̑) 
  1. 1. kar kdo naredi namesto drugega: obljubiti, odreči, potrebovati pomoč; računali so na njegovo pomoč; prositi, zahvaliti se za pomoč; učinkovita, velika, znatna pomoč; pomoč na polju, pri košnji, v gospodinjstvu / klic na pomoč / kot vzklik na pomoč / z oslabljenim pomenom: dajati, publ. nuditi pomoč pomagati; prihiteti, priskočiti, priti na pomoč; ker jim delo ni šlo od rok, so poklicali na pomoč mizarja; otroci so ji že v pomoč ji pomagajo
    // kar kdo naredi za koga sploh: iskati pomoč pri zdravniku; strokovna pomoč nerazvitim deželam; tehnična pomoč avtomobilistom; da ni škoda še večja, se je treba zahvaliti takojšnji pomoči gasilcev
  2. 2. kar se da komu, da pride iz neugodnega položaja: pomoč prihaja prepočasi; prizadetim prebivalcem poslati pomoč; prejemati pomoč; živeti od pomoči drugih; denarna pomoč; moralna pomoč; pomoč v hrani, obleki, šotorih / zimska pomoč denarna pomoč socialno ogroženim občanom za nakup kurjave, zimskih oblačil; sklad za pomoč nerazvitim; pren. on je bil njena pomoč
    // dodatna vojaška enota: poslati polku pomoč
  3. 3. med., v zvezi prva pomoč najnujnejša zdravstvena opravila pri poškodovanih ali nenadoma obolelih, preden je mogoče normalno zdravljenje: ponesrečenci so takoj dobili prvo pomoč; usposobiti se za prvo pomoč; prva pomoč ob elementarnih nesrečah / dajati, publ. nuditi prvo pomoč / tečaj prve pomoči; omarica za prvo pomoč; zavoj za prvo pomoč
  4. 4. v prislovni rabi, z oslabljenim pomenom, v zvezi s pomočjo izraža, da je kaj narejeno s tem, kar določa samostalnik: s pomočjo krajevne skupnosti so organizirali izlet za invalide; publ.: prevajati s pomočjo slovarja s slovarjem; s pomočjo svojega vpliva pri vodstvu je dosegel, kar je hotel s svojim vplivom
    ●     ekspr. druge pomoči ni bilo možnosti, rešitve; ekspr. ni mu več pomoči ne bo ozdravel, umrl bo; ekspr. tu ni pomoči izraža položaj, stanje, ki se ne da spremeniti, izboljšati; komur moč, temu tudi pomoč kdor ima oblast, nima nikjer težav
    ♦     jur. pravna pomoč pomoč pri uveljavljanju in varstvu zakonitih pravic in koristi občana ali pravne osebe; šol. dodatna pomoč slabšim učencem
pòoperacíjski -a -o prid. (ȍ-ȋ) nanašajoč se na čas po operaciji: pooperacijski potek bolezni; pooperacijsko zdravljenje
posláti póšljem dov., pôšlji pošljíte (á ọ́) 
  1. 1. narediti, da pride kaj na določen kraj, naslov, navadno z določenim namenom: poslati brzojavko, pismo; naročene knjige so jim že poslali; poslal ji je rože / poslati prošnjo komisiji / poslati pomoč ponesrečenim / poslati sporočilo sporočiti
    // poslati knjigo po kurirju, po pošti / poslati delo v oceno
  2. 2. izraziti željo, zahtevo
    1. a) navadno s prislovnim določilom da kdo odide kam, navadno z določeno nalogo, z določenim naročilom: poslal ga je ven; tja smo poslali delegacijo; poslati otroka v trgovino po mleko in kruh / poslati enoto v boj; poslal ga je v izvidnico / otroke je poslala spat; poslali so ga na zdravljenje / oče ga je poslal v šole ga je šolal
    2. b) v zvezi s po da kdo pride h komu: poslala je ponj; poslati so morali po zdravnika / poslati po pomoč
  3. 3. ekspr. izraziti svoja čustva, razpoloženje, navadno z gibom, pogledom: z roko ji je poslal poljub / poslala mu je zapeljiv pogled
    ●     publ. poslati silovito bombo v gol močno, neubranljivo brcniti žogo v gol; ekspr. poslati komu kroglo v glavo ustreliti ga; pog., ekspr. poslati koga k hudiču zelo grobo ga zavrniti; evfem. poslati koga na oni svet povzročiti njegovo smrt, usmrtiti ga; publ. podjetje je poslalo na trg nov izdelek dalo v prodajo; ekspr. lahko te pošljem po cigarete si mlajši; ekspr. poslali so ga po kostanj v žerjavico opraviti je moral nevarna dela, od katerih imajo drugi koristi; ekspr. njega bi bilo treba poslati po smrt je zelo počasen; ekspr. okupatorji so veliko ljudi poslali pred puške obsodili na smrt z ustrelitvijo; publ. poslati sporočilo v eter, po etru sporočiti po radiu; žarg., šol. poslati učenca v klop reči mu, naj se vrne na svoje stalno mesto v razredu; dati mu negativno oceno; pog. poslati most v zrak minirati ga; preg. kamor si hudič sam ne upa, pošlje babo ženski se posreči izpeljati tudi navidez nerešljivo zadevo
povrátnik -a m (ȃ) 
  1. 1. kdor se iz kraja začasnega bivanja vrne domov: ameriški povratnik je; vojni povratniki; povratniki iz taborišča, tujine / izseljenci povratniki
    // kdor pride po ozdravljenju znova na zdravljenje iste bolezni v zdravstveni zavod: število povratnikov se je povečalo / alkoholiki povratniki
  2. 2. jur. kdor je že bil obsojen, pa stori novo kaznivo dejanje: biti, postati povratnik; večkraten povratnik / delinkventni povratniki
    ♦     geogr. povratnik vzporednik 23,5° severne in južne geografske širine; južni povratnik vzporednik, po katerem se sonce ob svojem zimskem obratu navidezno premika; kozorogov povratnik južni povratnik; rakov povratnik severni povratnik; severni povratnik vzporednik, po katerem se sonce ob svojem poletnem obratu navidezno premika
prizadéti -dénem dov., prizadêni prizadeníte (ẹ́) 
  1. 1. povzročiti duševno bolečino, trpljenje: njegove besede so jo prizadele; vsaka krivica, smrt ga zelo prizadene; brezobzirno, neprijetno prizadeti; ekspr. prizadeti v živo zelo
    // branje te pesmi ga je prizadelo vznemirilo
    // čustveno prizadeti
    // povzročiti škodo, težave: ta kazen bo prizadela vse, ne samo krivca; povodenj je prizadela zlasti kmečko prebivalstvo; raznarodovalni pritisk je najbolj prizadel mlajšo generacijo / pomagati deželam, ki jih je vojna najbolj prizadela / duhovno, materialno prizadeti
  2. 2. povzročiti poškodbe, okvare: potres je prizadel zlasti neustrezno zgrajene stavbe; bombni napad je mesto zelo prizadel / ta bolezen lahko prizadene oči, srce; paraliza jo je zelo prizadela / mraz rastline prizadene
  3. 3. povzročiti, da je kaj v slabšem položaju, v nevarnosti: prizadeti interese, koristi koga; to bo prizadelo red in mir / kazen je prizadela njegov ponos / publ. ta ukrep je prizadel osebne dohodke zaradi tega ukrepa so se osebni dohodki znižali, zmanjšali
  4. 4. z oslabljenim pomenom narediti, da je kdo deležen tega, kar izraža samostalnik: prizadeti komu bolečino, žalost; prizadeti sitnosti, škodo; veliko hudega jim je prizadel
    // izraža, da je kdo deležen tega, kar določa osebek: dosti hudega ga je prizadelo v življenju; človeštvo so prizadele nadloge / te kraje pogosto prizadene potres v teh krajih je potres pogosten
  5. 5. nedov. in dov., redko tikati se, zadevati: ta predpis nas ne prizadene
    ●     nar. otroci ji veliko prizadenejo z njimi ima veliko dela, skrbi; ekspr. ti stroški jih niso dosti prizadeli so jih lahko poravnali; star. očeta je prizadelo zadela ga je kap; ekspr. ni bilo fanta, ki mu ne bi prizadela srca ki se ne bi zaljubil vanjo
protrahíran -a -o prid. (ȋ) med. ki traja dalj časa kakor normalno, podaljšan: protrahiran potek bolezni; protrahirano zdravljenje
psíhoanalítičen -čna -o prid. (ȋ-í) nanašajoč se na psihoanalizo: freudovska psihoanalitična metoda / psihoanalitično zdravljenje
psihopátski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na psihopate ali psihopatijo: zdravljenje psihopatskih oseb / psihopatski pojavi
psíhoterapíja -e ž (ȋ-ȋ) med. zdravljenje duševnih motenj in bolezni s psihološkimi sredstvi: rehabilitacija s pomočjo psihoterapije
rádij2 -a m (ā) kem. redka radioaktivna kovina bele barve, ki se v temi sveti, element Ra: zdravljenje z radijem; radij in polonij
radiolóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na radiologijo: radiološke preiskave; radiološko zdravljenje / radiološki inštitut, laboratorij / radiološki detektor aparat za odkrivanje radioaktivnega sevanja; radiološka zaščita zaščita pred radioaktivnim okuženjem
rádioterapíja -e ž (ā-ȋ) med. zdravljenje z radijevimi ali rentgenskimi žarki: kemoterapija in radioterapija
sanatórij -a m (ọ́) 
  1. 1. v nekaterih državah zdravstvena ustanova za zdravljenje bolnikov z določenimi, zlasti kroničnimi boleznimi: poslali so ga v sanatorij; sanatorij za duševne bolezni, tuberkulozo; sanatorij na morju, v hribih
  2. 2. nekdaj manjša bolnica s stalnim hišnim zdravnikom in možnostjo izbire zdravnikov specialistov: sanatorij Emona v Ljubljani
sanatórijski -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na sanatorij: sanatorijski hišni red / sanatorijsko zdravljenje
sedatíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na sedativ: sedativni preparati / sedativno zdravljenje
séptičen -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na sepso: septična bolezen / septični bolnik / septični oddelek oddelek za zdravljenje septičnih bolezni
septikemíja -e ž (ȋ) med. sepsa: zdravljenje septikemije
sêroterapíja -e ž (ȇ-ȋ) med. zdravljenje s serumi: seroterapija davice, tetanusa
shizofrénik -a m (ẹ́) psiht. kdor ima shizofrenijo: zdravljenje shizofrenikov
sífila -e ž (ȋ) knjiž. sifilis: zdravljenje sifile
sifilída -e ž (ȋ) knjiž. sifilis: imeti sifilido; zdravljenje sifilide
sifilítik -a m (í) med. kdor ima sifilis: zdravljenje sifilitikov
silikóza -e ž (ọ̑) med. bolezen zaradi nabiranja kremenovega prahu v pljučih: zdravljenje silikoze
simptomátičen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na simptom: simptomatičen pojav; grizenje nohtov je simptomatična razvada
♦ med. simptomatično zdravljenje simptomatsko zdravljenje
// knjiž. značilen, tipičen: to se kaže v simptomatični obliki; ta kriza je simptomatična za takratne razmere / posebno simptomatičen pa je dvig mladinskega kriminala
simptomátski -a -o prid. (ȃ) knjiž. simptomatičen: simptomatski znaki
♦ med. simptomatsko zdravljenje zdravljenje simptomov
sistemátičen -čna -o prid., sistemátičnejši (á) ki poteka, je narejen po sistemu; urejen, načrten, premišljen: sistematičen izbor, opis; raziskovanje, zdravljenje je bilo sistematično / sistematična metoda; sistematično mišljenje / pri delu je zelo sistematičen; njegovo znanje ni sistematično
♦ fiz. sistematična napaka napaka zaradi nenatančnosti merilne priprave; jur. sistematična razlaga zakona razlaga zakonskega besedila po določenem sistemu
skrofulóza -e ž (ọ̑) med. tuberkuloza vratnih bezgavk: zdravljenje, znaki skrofuloze
stacionáren -rna -o prid. (ȃ) knjiž.  
  1. 1. ki je na stalno določenem mestu; stalen, nepremičen: tovarna je organizirala stacionarne servise za svoje izdelke; stacionarne prodajalne / stacionarni oddajnik; stacionarni satelit
  2. 2. ki se ne spreminja, ne spremeni; stalen, ustaljen: vrednost izvoza je stacionarna / politični položaj je stacionaren; stacionarne vremenske razmere; stacionarno stanje bolezni / živeti v stacionarni revščini trajni
    ♦     fiz. stacionarno gibanje gibanje, ki se v celoti ne spreminja s časom; med. stacionarna zdravstvena ustanova zdravstvena ustanova za stacionarno zdravljenje; stacionarno zdravljenje zdravljenje, med katerim bolnik biva v zdravstvenem zavodu; tur. stacionarni turizem turizem, za katerega je značilno daljše bivanje turistov v določenem kraju
stíl -a m (ȋ) 
  1. 1. kar je določeno z izborom in uporabo izraznih, oblikovnih sredstev v posameznem delu ali v več delih: analizirati, opisati stil avtorja, dobe; oblikovati nov stil; umetnostni stili in smeri; stili v glasbi / Cankarjev, Jakopičev stil / ima jedrnat, slikovit stil se jedrnato, slikovito izraža
    ♦     lingv. stil tipični izbor jezikovnih prvin v besedilu; časopisni stil časopisna zvrst jezika; lit. baladni stil; um. baročni stil; bidermajerski stil
  2. 2. uporaba zlasti sintaktičnih jezikovnih sredstev in izrazov glede na normo: izboljševati, knjiž. brusiti stil; imeti slab stil; napake v stilu
  3. 3. s prilastkom skupek značilnih elementov pri opravljanju kake dejavnosti: imeti poseben delovni stil; prikazati nov režijski in igralski stil / stil oblačenja / publ. nadaljevati zdravljenje v enakem stilu na enak način
    // življenjski stil stalne značilnosti človekovega ravnanja, vedenja
  4. 4. individualen način izvajanja športne discipline: ocenjevati dolžino in stil smučarskih skokov / konj je skakal v lepem stilu
    // šport. ustaljen, predpisan način izvajanja športne discipline; slog: stili v plavanju, rokoborbi
    ●     ekspr. ta pa ima stil se lepo oblači in uglajeno vede; iron. no, to pa res ni bilo v tvojem stilu ni bilo običajno, ni bilo primerno zate; ekspr. zabava v velikem stilu imenitna, razkošna; ekspr. politik velikega stila sposoben, znan
strés -a m (ẹ̑) med. odziv organizma na škodljive (zunanje) vplive: tako delo povzroča strese; zdravljenje motenj, ki nastanejo zaradi stresa
sulfonamíd -a m (ȋ) farm. zdravilo, ki uničuje mikroorganizme, zlasti bakterije, ali zavira njihovo rast: zdravljenje s sulfonamidi
šarlatánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na šarlatane ali šarlatanstvo: šarlatansko govoričenje; zdravljenje po tej metodi ni šarlatansko / šarlatanski človek
šarlatánstvo -a s (ȃ) slabš.  
  1. 1. lastnost, značilnost šarlatanov: očitali so mu šarlatanstvo; razgalil je njegovo šarlatanstvo
  2. 2. goljufija, sleparija: tako zdravljenje je navadno šarlatanstvo
šèn šêna m (ȅ é) med. nalezljivo vnetje kože, ki ga povzročajo streptokoki: zdravljenje šena
škíljenje -a s (ī) glagolnik od škiliti: kadar ni imel očal, je bilo njegovo škiljenje še opaznejše; pogost vzrok škiljenja je slabši vid enega očesa / zdravljenje škiljenja / škiljenje navznoter, navzven / oprezujoče škiljenje; škiljenje v sošolčev zvezek
šók -a in šòk šôka m (ọ̑; ȍ ó) 
  1. 1. med. zelo močen odziv organizma na hujšo telesno poškodbo, na duševni pretres: ponesrečenec je doživel šok; motnje v krvnem obtoku, dihanju in drugi znaki šoka / biti v šoku / psihični šok kot posledica duševnega pretresa; travmatski šok kot posledica hujše telesne poškodbe; živčni šok katerega glavna motnja je v delovanju osrednjega živčevja
    // psiht. tak odziv organizma, povzročen umetno: pripraviti duševnega bolnika na šok; zdravljenje s šokom / inzulinski šok
  2. 2. ekspr. veliko presenečenje, osuplost: taki prizori vzbudijo pri gledalcih šok / dogodek je bil zanjo šok; neskl. pril.: pog. šok soba soba za intenzivno nego
šušmárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na šušmarje ali šušmarstvo: šušmarsko pisanje, zdravljenje / šušmarski prevod / s šušmarskim delom dobro zasluži
tálasoterapíja -e ž (ȃ-ȋ) med. zdravljenje z morskimi kopelmi, morskim zrakom, sončno svetlobo, toploto: talasoterapija kroničnega bronhitisa
téden -dna m (ẹ̑) 
  1. 1. čas sedmih dni od ponedeljka do nedelje: prihodnji teden bo odločilen; ekspr. tedna ni in ni konec; sreda je tretji dan v tednu / prejšnji teden sem bil na dopustu; vsak teden jih obišče; ob koncu tedna se bo otoplilo; na tečaj hodi dvakrat na teden / med tednom zgodaj vstaja vse dni razen v nedeljo
  2. 2. navadno s števnikom čas sedmih dni: od dogodka so minili trije tedni / seminar traja en teden; bolezen se od tedna do tedna slabša; vrne se čez dva tedna; včasih je po cele tedne izostajal; posoditi za štiri tedne; v nekaj tednih bo delo končano; pred enim tednom je bila še zdrava; oditi po tednu bivanja domov; teden dni bom doma / pridi danes teden čez sedem dni
    // s prilastkom ta čas glede na kako značilnost, dejavnost: začetni tedni šolskega leta / ekspr. medeni tedni čas prvih tednov po poroki
    // teden otroka v katerem se posebno opozarja na pravice otrok do zdravstvenega varstva, vzgoje, izobrazbe in igre; teden Rdečega križa v katerem se posebno opozarja na zdravstvene, mirovne in druge humane akcije
    // s števnikom ta čas za označevanje starosti koga ali česa: pet tednov star dojenček
  3. 3. v zvezi delovni teden ustaljeno število delovnih dni, ur v enem tednu: začenja se nov delovni teden; skrajšanje delovnega tedna / dvainštirideseturni delovni teden; petdnevni delovni teden
  4. 4. v zvezi konec tedna sobota in nedelja, ko se navadno ne dela: konec tedna bomo preživeli doma / ob koncu tedna hodijo na izlete
    ●     ekspr. zakonca imata tihi teden ne govorita, sta sprta; ekspr. zdravljenje se lahko vleče tedne in tedne zelo dolgo
    ♦     rel. veliki teden teden pred veliko nočjo
terapíja -e ž (ȋ) zdravljenje: predlagati terapijo; odločiti se za terapijo; za uspešno terapijo je potrebna pravilna diagnoza; primerna terapija; učinkovitost terapije / individualna, skupinska terapija; psihiatrična terapija; terapija s kemičnimi sredstvi, z električnim tokom
● publ. tudi najboljši avtomobil je včasih potreben terapije popravila
♦ med. delovna terapija ki z delom usposablja telesno, duševno prizadetega zlasti za opravljanje vsakdanjih opravil; fizikalna terapija fizioterapija; funkcionalna terapija ki z vajami usposablja prizadeti del telesa za opravljanje njegovih funkcij; kavzalna ali vzročna terapija s katero se želi odpraviti vzrok bolezni; mikrovalovna terapija elektroterapija z mikrovalovi; okupacijska ali zaposlitvena terapija pri kateri se zdravi s primerno dejavnostjo, z opravljanjem primernega dela
teratóm -a m (ọ̑) med. prirojeni tumor, navadno v jajčnikih ali modih, iz tkiv, ki jih normalno v teh organih ni: zdravljenje teratoma
termálen -lna -o prid. (ȃ) ki izvira iz zemlje in ima povprečno letno temperaturo navadno višjo od povprečne letne temperature kraja, topel: termalna voda
// nanašajoč se na termalno vodo: termalni bazen; termalno kopališče / termalno zdravljenje / termalni izvir, vrelec
têrmoterapíja -e ž (ȇ-ȋ) med. zdravljenje s toploto: hidroterapija in termoterapija
toplíški -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na toplico: topliška voda / topliško zdravljenje / topliški turizem
trótovec -vca m (ọ̑) čeb. čebelja družina, v kateri matica ali čebele zalegajo neoplojena jajčeca: čebelja družina se izrodi v trotovec; zdravljenje trotovca
tuberkulótik -a m (ọ́) med. tuberkulozni bolnik: zdravljenje tuberkulotikov
umobólen -lna -o prid. (ọ̑) knjiž. duševno bolan: biti umobolen; umobolna ženska; sam.: zdravljenje umobolnih
urtikárija -e ž (á) med. kožna bolezen, pri kateri se pojavijo zelo srbeči, rdeče obrobljeni izpuščaji; koprivnica: jedel je jagode, ribe in dobil urtikarijo; zdravljenje urtikarije
uspéšen -šna -o prid., uspéšnejši (ẹ́ ẹ̄) 
  1. 1. ki daje take rezultate, kot se želi, pričakuje: uspešno poslovanje / uspešno pogajanje / finančno uspešen film ki prinaša dobiček; to leto je bilo za nas zelo uspešno
    // ki pri svojem delu dosega take rezultate, kot se želi, pričakuje: uspešen gospodarstvenik, politik; uspešen učenec / nogometno moštvo je uspešno / pri delu ni uspešen; biti uspešen v poklicu
  2. 2. s katerim se dosega, kar se želi, pričakuje: uspešna metoda zdravljenja; uspešno sredstvo, zdravilo
  3. 3. ki poteka tako, kot se želi, pričakuje: uspešna izstrelitev rakete; uspešno zdravljenje
  4. 4. ki dosega ugoden sprejem pri porabnikih, občinstvu: uspešen izdelek; uspešna knjiga, predstava
várstvo -a s (ȃ) 
  1. 1. prizadevanje, skrb, da se odvrne nevarnost od koga: zaupati komu varstvo otroka / organizirati, urediti otroško varstvo / celodnevno varstvo; žarg., šol. šolsko varstvo bivanje učencev v šoli določen čas pred poukom ali po njem; podaljšano bivanje
    // izročiti konje hlapcu v varstvo
  2. 2. prizadevanje, skrb, da kdo ni deležen česa neprijetnega, nezaželenega: dajati, nuditi komu varstvo / okrepiti miličniško, vojaško varstvo / vzeti koga pod svoje varstvo, v svoje varstvo / ekspr. zateči se v varstvo okopov, trdnjave / socialno varstvo družbene dejavnosti, s katerimi se posameznikom, družinam organizirano zagotavljajo ustrezne življenjske razmere; zdravstveno varstvo družbene dejavnosti, katerih namen je varovanje zdravja, zdravljenje prebivalstva; skupnost socialnega varstva; zavod za varstvo pri delu
  3. 3. prizadevanje, da se kaj ohrani: ukrepi za varstvo narave, okolja / varstvo morja pred onesnaževanjem / zavod za spomeniško varstvo / spomeniško varstvo je izdalo dovoljenje zavod, organ za spomeniško varstvo
    ●     redko dati komu denar v varstvo da ga varuje, hrani; odpeljati obsojenca pod močnim varstvom močno zastraženega, da ne bi pobegnil ali da ga ne bi kdo rešil, napadel
    ♦     jur. pravno varstvo ki ga uživa posameznik kot stranka pravnega razmerja pred sodiščem ali drugim pravnim organom; zahteva za varstvo zakonitosti izredno pravno sredstvo, s katerim javni tožilec zahteva razveljavitev pravnomočne odločbe, s katero je prekršen zakon; začasni ukrepi družbenega varstva do 1989 začasni ukrepi družbenopolitične skupnosti v zvezi z organizacijo združenega dela za varstvo samoupravnih pravic in družbene lastnine
vráčarstvo -a s (ȃ) 
  1. 1. pri nekaterih primitivnih ljudstvih vplivanje na koga z dejanji, stvarmi, ki imajo nenavadno, skrivnostno moč ali napovedovanje prihodnosti po določenih znamenjih: vračarstvo in šamanstvo
  2. 2. star. zdravljenje, padarstvo: ukvarjati se z vračarstvom
vzróčen -čna -o prid. (ọ̄ ọ̑) nanašajoč se na vzrok: vzročni in posledični vidik; vzročna utemeljenost / ugotoviti med pojavi vzročno zvezo / vzročno mišljenje mišljenje, ki iz skupnega nastajanja pojavov sklepa, da je eden od njih vzrok drugemu, drugim
♦ lingv. vzročni prislov, veznik; vzročno priredje priredje, v katerem drugi stavek prvega pojasnjuje glede na vzrok; med. vzročno zdravljenje zdravljenje, s katerim se želi odpraviti vzrok bolezni
zalóga -e ž (ọ̑) 
  1. 1. določena količina česa, ki se hrani, da je na razpolago za uporabo v daljšem časovnem obdobju: zaloga poide; delati, pripraviti, ustvariti si zalogo; načeti, porabiti zaloge; jemati iz zaloge; gospodinjske zaloge; zaloga moke, živil; zaloga za zimo / kupovati za sproti in za zalogo; pren. porabiti še zadnje zaloge moči
  2. 2. količina, množina določene vrste blaga, materiala v skladišču, prodajalni, namenjena, pripravljena za prodajo, proizvodnjo: prodati celotno zalogo; trgovina ima veliko zalogo; zaloge materiala, proizvodov v skladišču; popis zaloge / obnoviti zalogo nadomestiti porabljeno, prodano z novim
  3. 3. v zvezi z na izraža večjo količino od sproti potrebne, nujne: okenske okvire izdelujejo na zalogo; kupovati vino na zalogo; ekspr. hotel se je najesti na zalogo
  4. 4. navadno s prilastkom celotna količina stvari, ki so navadno podlaga kake dejavnosti: knjižnice z bogato zalogo; urediti knjižno zalogo; zaloga krvi za zdravljenje / zagotoviti si potrebno zalogo cementa za delo količino
  5. 5. nav. mn. kar je kje namenjeno za izkoriščanje: zaloge električne energije; svetovne zaloge nafte
    ●     ekspr. v zalogi ima veliko zabavnih zgodb pozna veliko zabavnih zgodb; žarg. teh izdelkov nimamo na zalogi nimamo, ne prodajamo; zastar. zaloga poučnih knjig založba
    ♦     agr. gnojiti na zalogo dodajati rastlini več gnoja, gnojil, kot jih porabi v enem letu; gozd. lesna zaloga količina lesa vseh rastočih dreves na določeni površini; mat. zaloga vrednosti množica vrednosti, ki jih zavzame funkcija
zapéka -e ž (ẹ̑) nenormalno redko, težavno iztrebljanje; zaprtje: vzroki, zdravljenje zapeke / kronična zapeka
zapráviti -im dov. (á ȃ) 
  1. 1. z nepremišljenim ravnanjem narediti, da ni več razpoložljive materialne dobrine: zapraviti denar, premoženje; s pijančevanjem, tožbami zapraviti posestvo
    // ekspr. porabiti, potrošiti: vso plačo zapravi zase; zapraviti za zdravljenje veliko vsoto; za hrano se dosti zapravi
  2. 2. zaradi kakega negativnega, nepremišljenega ravnanja izgubiti: zapraviti čast, ugled; zapraviti duševni mir; zapraviti prijateljstvo koga; zapraviti zdravje
    // ekspr. ne izrabiti, ne izkoristiti: zapraviti možnosti za dobro uvrstitev, priložnost za gol / s čakanjem zapraviti veliko časa nekoristno porabiti
    ●     pog. zapraviti klobuk izgubiti; evfem. zapravila je otroka imela je splav; ekspr. zapraviti zmago ne doseči je zaradi svoje krivde; ekspr. zapraviti življenje lahkomiselno, nedejavno ga preživeti
zdravílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zdravljenje: zdravilni učinki mazila; rastlina z zdravilnimi lastnostmi; zdravilna moč vode; zdravilno delovanje / zdravilni vrelec; zdravilna rastlina; nabirati zdravilna zelišča / piti zdravilni čaj; zdravilna kopel; naravna zdravilna sredstva / zdravilne metode
♦ bot. zdravilna homulica zdravilna rastlina s širokimi, mesnatimi listi in rumeno zelenimi cveti; hermelika; zdravilna špajka zdravilna rastlina z rožnatimi cveti, ki raste navadno na vlažnih tleh, Valeriana officinalis; farm. zdravilna kroglica zdravilo v obliki kroglice; med. zdravilno blato blato za zdravilne blatne kopeli
zdravilíšče -a s (í) zdravstvena ustanova za zdravljenje bolnikov z določenimi boleznimi z izkoriščanjem naravnih okoliščin: zdravnik ga je poslal v zdravilišče; gorsko zdravilišče; zdravilišče za tuberkulozo; zdravilišče ob morju / klimatsko zdravilišče ki ima ugodne podnebne razmere; termalno zdravilišče s termalno vodo
// naravno zdravilišče
zdravílstvo -a s (ȋ) zdravljenje bolnikov in varovanje zdravja: ukvarjati se z zdravilstvom
// knjiž. medicina: študirati zdravilstvo; razvoj zdravilstva / ljudsko zdravilstvo ljudska medicina
zdrávljenje -a s (á) glagolnik od zdraviti: zdravljenje mu ni pomagalo; podaljšati zdravljenje; poslati na zdravljenje v bolnico; biti na zdravljenju; dolgotrajno, pravočasno, uspešno zdravljenje; zdravljenje alkoholikov, narkomanov; zdravljenje z obsevanjem, zelišči; stroški zdravljenja / zdravljenje srčnih bolezni, pljučnice / ambulantno, domače zdravljenje; individualno, skupinsko zdravljenje; klimatsko zdravljenje
♦ med. konservativno zdravljenje pri katerem se skuša ohraniti ali obnoviti okvarjeni del telesa; ležalno zdravljenje pri katerem je ležanje njegov bistveni del; odprto zdravljenje opeklin, ran brez povoja; okupacijsko zdravljenje s primerno dejavnostjo, z opravljanjem primernega dela; stacionarno zdravljenje med katerim bolnik biva v zdravstvenem zavodu
znójavica -e ž (ọ̑) med. močno, nenormalno izločanje žlez znojnic, zlasti na dlaneh, stopalih, v pazduhah; čezmerno znojenje: zdravljenje znojavice
žàl [žau̯] prisl. (ȁ) 
  1. 1. v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža neprijetno čustvo, žalost zaradi storjenega slabega, nepravilnega dejanja ali opustitve česa dobrega, koristnega: najprej je bil surov, potem mu je bilo pa žal; žal mu je, da ga je udaril; iz srca, neizmerno, zelo mu je žal za vse hudo, ki ga je povzročil / kot opravičilo ne bom več tega storil, žal mi je
    // izraža nezadovoljstvo, prizadetost zaradi česa sploh: še žal mu bo, če ne bo šel; žal jim je, da prireditev ni uspela; zaradi izgube pri stavi mu ni žal; ekspr. žal mu je, kolikor ima las na glavi, da avtomobila ni prodal zelo
  2. 2. v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža žalost, sočutje s kom zaradi njegovih težav, neprijetnosti: žal mu je fanta, ki je tako osamljen; njemu nikogar ni žal / žal mu je rož, ki se bodo posušile
    // v zvezi z za izraža nezadovoljstvo, pridržek ob porabi, uporabi, dajanju česa: žal mu je časa za potepanje; za knjige mu ni žal denarja; žal mu je stroškov za zdravljenje / žal mu je avtomobila za tako pot
    // v zvezi s po, za izraža boleče čustvo zaradi odsotnosti, izgube česa: zapustil jih je, pa ni bilo nikomur žal po njem; izgubili so psa, še zdaj jim je žal za njim
  3. 3. z oslabljenim pomenom izraža prizadetost, nezadovoljstvo ob povedanem: bal se je, da bo zbolel. Žal so se slutnje uresničile; to, kar pravite, je žal resnično / v medmetni rabi: naj gre kdo drug, on, žal, zdaj nima časa; boš šel z nami? Žal, ne morem

Slovar novejšega besedja

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 6. 2024.

adjuvántni -a -o prid. (ȃ) med.
ki dopolnjuje osnovno zdravljenje in tako poveča njegovo učinkovitost: adjuvantna terapija; Kemoterapijo onkologi običajno predpisujejo kot adjuvantno zdravljenje po kirurškem posegu in obsevanju E ← lat. adiuvans 'pomožni' iz adiuvāre 'pomagati, koristiti'
agresívniSSKJ -a -o prid. (ȋ)
akrátotêrma -e ž (ȃ-ȇ) nav. mn.
1. izvir, vrelec s temperaturo več kot dvajset stopinj Celzija in majhno vsebnostjo raztopljenih mineralnih snovi: Ob pojmu termalne vode moramo ločiti izvire, ki so po količini rudnin podobni mineralnim vodam, in akratoterme, ki imajo rudnin manj od enega grama v kilogramu vode
2. zdravilišče z vodo takega izvira, vrelca: Akratoterme ponujajo strokovne terapevtske programe in zdravljenje skozi vse leto E ← nem. Akratotherme iz gr. ákrātos 'čist, nemešan' + (↑)têrma
akupunktúrni -a -o prid. (ȗ)
ki je v zvezi z akupunkturo: akupunkturna igla; akupunkturna masaža; akupunkturno zdravljenje; Hongkonški zdravnik je vodilni strokovnjak za akupunkturo jezika in prvi, ki je narisal zemljevid akupunkturnih točk na jeziku E (↑)akupunktúra
alergologíja -e ž (ȋ)
proučevanje in zdravljenje alergij: ukvarjati se z alergologijo; oddelek za alergologijo; Alergologija je ena izmed najmlajših in najhitreje rastočih medicinskih vej E ← agl. allergology, nem. Allergologie iz (↑)alergíja + tvor. od gr. lógos 'beseda, govor'
alkohológ -a m, člov. (ọ̑)
zdravnik, strokovnjak za zdravljenje odvisnosti od alkohola: Alkohologi si že leta prizadevajo za sankcioniranje opitosti na delovnem mestu E ← nem. Alkohologe iz (↑)alkoh(ól) + gr. -logos iz (↑)lógos
ápiterapíja -e ž (ȃ-ȋ)
zdravljenje s čebelarskimi pridelki: V apiterapiji se uporabljajo med, matični mleček, cvetlični prah, propolis in čebelji strup E ← nem. Apitherapie iz lat. apis 'čebela' + (↑)terapíja
arómaterapíja -e ž (ọ̑-ȋ)
zdravljenje z eteričnimi olji: V kozmetičnih salonih, toplicah ali centrih dobrega počutja si lahko privoščimo postopek celostne nege kože z aromaterapijo, ki ob soju sveč in prijetni glasbi uravnoteži telo, dušo in duha E ← agl. aromatherapy, nem. Aromatherapie iz (↑)aróma + (↑)terapíja
bíblioterapíja -e [biblijoterapija] ž (ȋ-ȋ) med.
zdravljenje, zlasti čustvenih težav, z branjem ustreznih knjig: Razvojna interaktivna biblioterapija pomeni uporabo literature, pogovor o njej in kreativno pisanje kot pomoč pri rasti in razvoju pa tudi kot preventivo za mentalno zdravje E ← agl. bibliotherapy iz gr. biblíon 'knjiga' + (↑)terapíja
bíoenergétika -e [bijoenergetika] ž (ȋ-ẹ́)
1. panoga, ki proučuje spremembe energije v organizmih, med organizmi in v povezavi z okoljem: Proučuje osnove celičnega metabolizma in bioenergetike
2. zdravljenje duševnih stisk, strahov, frustracij z gibalnimi, dihalnimi in drugimi telesnimi vajami: Bioenergetika je pomembna za tiste, ki hočejo ostati zdravi, saj se pozablja, da se bolezni začnejo v psihi in da šele pozneje obolijo notranji organi E po zgledu agl. bioenergetic analysis 'bioenergetska analiza' iz ↑bío… + (↑)energétika
bíoenergétski -a -o [bijoenergetski] prid. (ȋ-ẹ̑)
ki se nanaša na bioenergijo ali bioenergetiko: bioenergetsko naselje; bioenergetsko zdravljenje; V Londonu sem se učila meditacije in raznih bioenergetskih pristopov E ↑bíoenergétika
bíoenergíjski -a -o [bijoenergijski] prid. (ȋ-ȋ)
ki se nanaša na bioenergijo: bioenergijski center; bioenergijsko zdravljenje; Na temelju bogatih izkušenj ugotavlja, da pri bioenergijskem zdravljenju ni nobenega pravila E (↑)bíoenergíja
biolóškiSSKJ -a -o [bijološki] prid. (ọ̑)
bíoterapíja -e [bijoterapija] ž (ȋ-ȋ)
zdravljenje z bioenergijo: Malčku z epilepsijo so zdravniki po bioterapiji zaradi izboljšanja za 60 odstotkov zmanjšali dozo zdravila E ← agl. biotherapy, nem. Biotherapie iz ↑bío… + (↑)terapíja
borélija -e ž (ẹ́)
1. biol. spiralasta bakterija iz rodu Borrelia: V različnih raziskavah so ugotovili, da je v Sloveniji z borelijami okuženih od 11 do 82 odstotkov klopov
2. bolezen, ki se prenaša s piki klopa, okuženega z bakterijo borelijo; borelioza, lymska bolezen, lymska borelioza: zboleti za borelijo; Zdravljenje borelije v akutni fazi dokaj uspešno izvaja uradna medicina, in sicer z bolnišničnim zdravljenjem z antibiotiki E ← nlat. Borrelia po francoskem bakteriologu Amédéeju Borrelu (1867–1936)
diétoterapíja -e [dijetoterapija] ž (ẹ̑-ȋ)
zdravljenje z dieto: Spregovoril je o metodi, ki jo s pridom uporablja tudi znotraj svojega celostnega terapevtskega programa, torej o dietoterapiji, samozdravljenju s prehrano E ← nem. Diätotherapie iz (↑)diéta + (↑)terapíja
emocionálec -lca [emocijonaləc] m, člov. (ȃ)
kdor ne skriva emocij oziroma svoja čustva javno izraža: Pesnik je emocionalec, pisatelj mislec, zato je poezija terapija čustev, za zdravljenje misli pa je treba vzeti v roke roman E univerbizirano iz emocionálen člôvek
fítofarmacévtski -a -o prid. (ȋ-ẹ̑)
ki se nanaša na proizvodnjo pripravkov, izdelkov za zdravljenje rastlin, preprečevanje njihovih bolezni ali njihovo varovanje pred škodljivci: fitofarmacevtska sredstva; Ob pogostem škropljenju se pojavljajo vprašanja, ali so fitofarmacevtski pripravki res neškodljivi, tudi če jih pridelovalci uporabljajo v neposredni bližini naselja E iz fitofarmacevt ← nem. Phytopharmazeut k ↑fítofarmacíja
fítofarmacíja -e ž (ȋ-ȋ)
veda o proizvodnji pripravkov, izdelkov za zdravljenje rastlin, preprečevanje njihovih bolezni ali njihovo varovanje pred škodljivci: Odrekli se bomo proizvodom fitofarmacije in raje za rekreacijo prijeli za motiko, ko nas bo motil plevel na vrtu E ← nem. Phytopharmazie iz gr. phytón 'rastlina' + (↑)farmacíja
fítoterapíja -e ž (ȋ-ȋ)
zdravljenje bolezni in motenj počutja z rastlinami, rastlinskimi deli in njihovimi učinkovinami: Uporabo zdravilnih rastlin tudi moderna medicina vse pogosteje uvaja kot fitoterapijo, predvsem pri zdravljenju kroničnih obolenj E ← nem. Phytotherapie, agl. phytotherapy iz gr. phytón 'rastlina' + (↑)terapíja
genómski -a -o prid. (ọ̑) biol.
ki se nanaša na genom: genomska mutacija; genomske raziskave; Zdravniki bodo morali med študijem pridobiti ustrezno izobrazbo, ki jim bo omogočala, da bolniku pojasnijo genomsko sliko in na njeni podlagi postavijo diagnozo, prognozo ali odredijo ustrezno zdravljenje E ↑genóm
geomantíja -e ž (ȋ)
raziskovanje celostnega prostora z namenom vzpostaviti njegovo optimalno, harmonično energijsko stanje: geomantija in zdravljenje Zemlje; Geomantija je igrala pomembno vlogo pri določanju lokacij za katedrale, cerkve, samostane in mesta E ← srlat. geōmantia ← gr. geōmanteía iz (↑)geo... + manteía 'vedeževanje, prerokba'
glásbeniSSKJ -a -o prid. (ȃ)
hemofílik -a m, člov. (í)
kdor ima hemofilijo: društvo hemofilikov; zdravljenje hemofilikov; Brez zdravniške pomoči so hemofiliki v življenjski nevarnosti, kajti že majhne rane privedejo do neustavljivih krvavitev E (↑)hemofilíja
hípnoterapíja -e ž (ȋ-ȋ)
zdravljenje s hipnozo: Britanska pevka se je udeležila hipnoterapije, s katero naj bi brzdala svoje prehranjevalne navade E ← agl. hypnotherapy iz (↑)hipno(tizírati) + (↑)terapíja
hípoterapíja -e ž (ȋ-ȋ)
zdravljenje, pri katerem se uporablja konj, ježa na konju: Predsednik koprskega odbora je društvu predal konja, ki ga bodo v društvu uporabljali za že uveljavljeno terapevtsko metodo – hipoterapijo E ← nem. Hippotherapie iz (↑)hipo… + (↑)terapíja
ibogaín -a m (ȋ) med.
alkaloid v afriški rastlini Tabernanthe iboga, ki deluje kot antidepresiv ali stimulans: učinki ibogaina; uživanje ibogaina; zdravljenje z ibogainom; Izkušnje in raziskave so pokazale, da ibogain res prekine zasvojenost, da pa ne zaleže pri vzdrževanju abstinence E ← agl. ibogaine po rastlini iboga
imúnoterapíja -e ž (ȗ-ȋ)
zdravljenje z aktivnimi ali pasivnimi imunskimi sredstvi: izvajati imunoterapijo; zdravljenje z imunoterapijo; Možne terapije so različno obsežna odstranitev bolnega tkiva z okolico, obsevanje, kemoterapija, imunoterapija in zdravljenje s hormoni E ← agl. immunotherapy iz (↑)imún + (↑)terapíja
ìnkontinénca -e ž (ȉ-ẹ̑) med.
nezmožnost zadrževanja seča ali blata: urinska inkontinenca; zdravljenje inkontinence; bolnik z inkontinenco; Nekontrolirano uhajanje vode – strokovno temu rečemo inkontinenca – je pri ženskah pogost problem E ← nem. Inkontinenz, agl. incontinence ← (pozno)lat. incontinentia iz in- 'ne-' + continentia 'zadrževanje, vzdržnost'
kinézioterapíja -e [kinezijoterapija] ž (ẹ̑-ȋ)
terapija, zdravljenje z gibanjem: S kinezioterapijo izboljšamo gibljivost sklepov in hrbtenice ter zagotovimo boljši krvni obtok in sproščenost mišic E ← agl. kinesiotherapy, nem. Kinesiotherapie iz gr. kinēsis 'gibanje' + (↑)terapíja
komplementárniSSKJ -a -o prid. (ȃ)
kompulzívni -a -o prid. (ȋ)
ki je v zvezi s ponavljajočim se obnašanjem, ki se mu oseba ne more upreti: kompulzivno prenajedanje; obsesivno-kompulzivna motnja; Preden se odločijo za zdravljenje, se zasvojenim zdi, da je njihovo kompulzivno vedenje neizogibno E ← nem. kompulsiv, agl. compulsive ← frc. compulsif iz lat. tvor. od compellere 'zbrati, nabrati skupaj'
kórtikosteroíd -a m (ọ̑-ȋ) med.
hormon nadledvične žleze ali snov z biološko aktivnostjo tega hormona: inhalacijski kortikosteroidi; uporaba kortikosteroidov; Za boleče sklepe lahko predpišemo nesteroidna protivnetna zdravila, po potrebi pa klinični specialist lahko začne zdravljenje s kortikosteroidi E ← nlat. corticosteroidum iz (↑)kórteks + ↑steroíd
kristáloterapíja -e ž (ȃ-ȋ)
zdravljenje s pomočjo kristalov in njihove domnevne energije: Opravljajo različne vrste zdravljenja, denimo kristaloterapijo in kromoterapijo E ← agl. crystallotherapy, nem. Kristallotherapie iz (↑)kristál + (↑)terapíja
krómoterapíja -e ž (ọ̑-ȋ)
zdravljenje s pomočjo barv: Najprimernejši odtenki za kromoterapijo so tisti, ki jih v posameznih dneh ponuja narava E ← agl. chromotherapy, it. cromoterapia iz gr. khrōma 'barva' + (↑)terapíja
limfóm -a m (ọ̑) med.
vsaka od bolezni, ki nastanejo zaradi trajnega nenadzorovanega razraščanja malignih celic limfatičnega tkiva: zdravljenje različnih vrst limfomov; Znaki limfoma so lahko podobni znakom prehladnih obolenj, zato se zgodi, da se bolniki ne menijo zanje E ← nlat. lymphoma iz (↑)límfa
litopunktúra -e ž (ȗ) ekol., po Marku Pogačniku
1. metoda zdravljenja zemlje, podobna akupunkturi, temelječa na filozofskih in geomantičnih raziskavah zemljinih energijskih vibracij in blokad: Če je pretok energije oviran, ga akupunktura vzpostavi z iglami, ki jih zabadamo v energetske točke, litopunktura pa s pozicioniranjem kamnitih stebrov na energetske točke v pokrajini
2. skulptura z izklesanimi kozmogrami, risbami energetskih valovanj in arhetipov nekega kraja, arhitekture, bitja, namenjena za zdravljenje zemlje, temelječe na filozofskih in geomantičnih raziskavah zemljinih energijskih vibracij in blokad: Dodani so litopunktura, z lesenimi čoki obkrožena lipa, nekaj zvezdastih tlakov in še grobo betoniran zidec ob pločniku E iz gr. líthos 'kamen' + lat. punctūra 'zbodljaj'
lymska bolézen -e -zni cit. [lájmska] in lájmska bolézen -e -zni ž (ȃ, ẹ̑) med.
bolezen, ki se prenaša s piki klopa, okuženega z bakterijo borelijo; borelija (2), borelioza, lymska borelioza: Zdravljenje z antibiotiki je smiselno v vseh stadijih lymske bolezni, najbolj učinkovito pa je na začetku bolezni | Računalniški modeli in raziskave na terenu kažejo, da kolikor bolj pester je ekosistem, toliko manjša je nevarnost pojava lajmske bolezni E po ameriškem mestu Lyme, kjer so 1975 zabeležili več pojavov te bolezni
magnétoterapíja -e ž (ẹ̑-ȋ)
zdravljenje z utripajočim magnetnim poljem nizkih frekvenc: Poglejte samo, koliko stvari je uradna medicina prevzela od alternative – naj omenim samo ročno masažo, magnetoterapijo, desensibilizacijo E (↑)magnét + (↑)terapíja
MŔSA -e in -- in mŕsa 1 -e in -- ž (ȓ) krat.
patogena bakterija, odporna proti več znanim antibiotikom in v posebnih okoliščinah glavna povzročiteljica bolnišničnih okužb; mrsa2 širjenje MRSE; Zdravljenje okužb z MRSA je problematično, ker so antibiotiki, ki še ostajajo na voljo, vse manj učinkoviti – oziroma so bakterije vse bolj odporne E ← agl. MRSA, skrajšano iz m(ethicillin)-r(esistant) s(taphylococcus) a(ureus) 'sev bakterije Staphylococcus aureus, odporen na meticilin'
múzikoterapíja -e ž (ȗ-ȋ)
zdravljenje z glasbo: Pacienti so prostovoljno vključeni tudi v muzikoterapijo E ← agl. musicotherapy iz (↑)múzika + (↑)terapíja
napótni -a -o prid. (ọ̑)
ki je v zvezi z napotitvijo: napotna ambulanta; Kljub napotni diagnozi, da gre verjetno za raka, histološkega izvida odvzetega tkiva ni dobila skoraj pet mesecev E (↑)napotíti
narkolepsíja -e ž (ȋ) med.
nevrološka bolezen z motnjo spanja, ki se kaže v napadih nepremagljive potrebe po spanju sredi dneva: zdravljenje narkolepsije; Zdravniki narkolepsije ne morejo pozdraviti, vendar je z zdravili – s poživili in antidepresivi – mogoče ublažiti tegobe E ← nlat. narcolepsia iz gr. nárkē 'omamljenost' + tvor. od lẽpsis 'napad'
néonatologíja -e ž (ẹ̑-ȋ) med.
preprečevanje, razpoznavanje in zdravljenje bolezni pri novorojenčkih: ultrazvočna diagnostika v neonatologiji; Sodoben inkubator bo nadomestil dotrajanega in zastarelega v službi za neonatologijo
// veda o tem: Danes na katedri za pediatrijo medicinske fakultete študentom predava izbrana poglavja iz neonatologije E ↑néonatológ
névrodermítis -a m (ẹ̑-ȋ) med.
kronična alergijska kožna bolezen z zelo močnim srbenjem: zdravljenje nevrodermitisa; Že od otroštva imam nevrodermitis, predvsem na obrazu, komolcih in kolenih E ← nlat. neurodermitis iz (↑)nevro… + tvor. od gr. dérma 'koža'
nóni1 -ja m (ọ̑)
1. tropska rastlina ali njen kot jajce velik zeleni sadež: Nekatere spojine v plodovih in koreninah nonija so pri biološkem testiranju pokazale protibakterijsko delovanje, kar se ujema s tradicionalno rabo rastline za zdravljenje okužb
2. sok iz sadeža te rastline: Ob sodobnem hitrem in stresnem življenju je noni lahko koristno dopolnilo k prehrani, s katerim okrepimo imunski sistem E ← agl. noni, nem. Noni ← havajsko noni
nukleárniSSKJ -a -o prid. (ȃ)
odtegnítiSSKJ odtégnitiSSKJ -em dov. (ī; ẹ́ ẹ́) med.
ukiniti uživanje zdravila, alkohola, tobaka, mamila pri zasvojencu: V ljubljanskem centru za zdravljenje in preprečevanje odvisnosti so pacientu, ki se je pretepal pred vhodom, odtegnili metadon E (↑)tegníti
odvísnikSSKJ -a m, člov. (ȋ)
kdor je odvisen od česa, zlasti mamil; odvisnež: odvisnik od mamil; center za pomoč odvisnikom; zdravljenje odvisnikov; Odvisnik je in preprodaja mamila E (↑)odvísen
odvísnostSSKJ -i ž (í)
stanje človeka, ki je odvisen od česa, zlasti mamil: zmanjšati odvisnost; odvisnost od alkohola; zdravljenje odvisnosti; Novo zdravilo ne povzroča odvisnosti E (↑)odvísen
opiátni -a -o [opijatni] in opijátni -a -o prid. (ȃ)
ki je v zvezi z opiati: opiatne droge; Ameriška in evropska organizacija za zdravljenje opiatne odvisnosti sta nas prosili, naj ustanovimo prvo federacijo različnih združenj na tem področju in pripravimo kongres E (↑)opiát
osteopatíja -e ž (ȋ)
1. med. obolenje kosti: imeti osteopatijo
2. v alternativni medicini zdravljenje različnih bolezni z ročnim mehaničnim delovanjem na okostje, mišičevje: homeopatija in osteopatija; Osteopatija se ukvarja predvsem z boleznimi mišično-skeletnega sistema, pri čemer verjamejo, da bolezni enega sistema porušijo ravnotežje v drugih sistemih E ← nlat. osteopathia iz gr. ostéon 'kost' + tvor. od páthos 'občutenje, trpljenje, bolezen'
plák -a m (ȃ)
1. obloga na zobeh, kjer se zadržujejo in razmnožujejo bakterije; zobna oblogaSSKJ: zobni plak; Priporočam mehke ščetine, zlasti zato, ker enako uspešno odstranijo plak z zobnih površin, le da so veliko prijaznejše do dlesni
2. obloga, navadno maščobna, ki se nabira na notranji steni žile in zožuje njen premer: Telesna dejavnost naj bi preprečevala nastanek strdkov in plakov v krvnem obtoku
3. med. ploščata bolezenska sprememba na koži, v tkivu: Zdravilo se, tako kot druga biološka zdravila s to indikacijo, uporablja za zdravljenje zmerne do hude psoriaze s kožnimi plaki pri odraslih, ki se niso odzvali na drugo sistemsko zdravljenje E ← agl. plaque, nem. Plaque ← frc. plaque 'plošča, ploščica', prim. (↑)plakéta
pòbolníšnični -a -o [in pobou̯nišnični] prid. (ȍ-ȋ)
ki je v zvezi s časom po zdravljenju v bolnišnici: pobolnišnična obravnava; pobolnišnično zdravljenje; Priliv bolnikov bo treba reševati v sodelovanju s primarnim nivojem, ob tem pa dvigniti delež dnevnih obravnav in urediti pobolnišnično oskrbo, s čimer bi sprostili prezasedenost postelj E iz po bolníšnici
podjezíčniSSKJ -a -o prid. (ȋ)
poláganjeSSKJ -a s (ȃ)
pránoterapíja -e ž (ȃ-ȋ) v alternativni medicini
zdravljenje z dotikom, drsenjem rok nad obolelim mestom, kar spodbuja obrambni mehanizem in vodi k samoozdravitvi: pranoterapija in refleksoterapija; Zdravljenje s pranoterapijo je preprosta tehnika dotikanja oziroma polaganja rok na telo in del tradicionalnega, naravnega zdravilstva E ← agl. pranotherapy, nem. Pranotherapie iz ↑prána + (↑)terapíja
présoterapíja -e ž (ẹ̑-ȋ)
zdravljenje, pri katerem se z zunanjim nadtlakom pospešuje krvni obtok in izvaja limfna drenaža v okončinah: opravljati presoterapijo; presoterapija za noge; Sočasno poteka program zdravstvenih terapij (elektrostimulacija mišic, hidromasaža, presoterapija) in kozmetičnih tehnik E ← agl. pressotherapy, nem. Pressotherapie iz lat. pressus 'stisnjen' + (↑)terapíja
rádiofármak -a [radijofarmak] m (ā-ȃ) farm.
farmacevtski izdelek, ki vsebuje enega ali več radioaktivnih izotopov in je namenjen za diagnostiko ali zdravljenje: Nekatere specifične radiofarmake lahko uporabljamo za obsevanje določenih tumorjev, torej v v terapevtske namene E ← nlat. radiopharmacum iz (↑)radio…2  + gr. phármakon 'zdravilno zelišče, zdravilo'
refleksologíja -e ž (ȋ) v alternativni medicini
dopolnilno zdravljenje, ki z masažo refleksnih con pomaga odpraviti blokade v delovanju posameznih organov oziroma spodbujati njihovo ustrezno delovanje: Kljub mnogim dobrim lastnostim refleksologije ne smemo pozabiti, da sama ne more postavljati diagnoz, saj tisti, ki jo izvajajo, navadno niso medicinsko izobraženi E ↑refleksológ
refléksoterapíja -e ž (ẹ̑-ȋ) v alternativni medicini
dopolnilno zdravljenje z masažo refleksnih con: Refleksoterapija je terapevtska metoda, pri kateri terapevt s pritiskanjem na posamezne cone stopala ali dlani sprosti in harmonizira vse telo, kar blagodejno vpliva na zdravje in počutje E ← agl. reflexotherapy iz (↑)refléks + (↑)terapíja
sámozdrávljenje -a s (ȃ-á)
1. zdravljenje samega sebe z uporabo zdravil brez recepta, s pomočjo zdravilnih zelišč, alternativne medicine, s postom: Vsakdo se lahko nauči praktičnih znanj samozdravljenja, slabše telesno in duševno počutje pa lahko izboljšamo z uravnoteženjem energij v telesu
2. zdravljenje samo od sebe: Telo ima izjemno moč samozdravljenja in z različnimi terapijami mu pri tem pomagamo E (↑)samo... + (↑)zdrávljenje
shiatsu1 -- in -ja cit. [šijácu] in šiácu -- in -ja [šijacu] m (ȃ)
japonska masažna tehnika, pri kateri se s pritiskanjem na določene točke telesa spodbuja pretok energije v njem: Shiatsu je tradicionalna japonska masažna tehnika, ki ima temelje v tradicionalni kitajski medicini | Po njegovih izkušnjah šiacu učinkovito preprečuje stres in odpravlja njegove škodljive posledice E ← agl. shiatsu, nem. Shiatsu ← jap. šiatsu(-ryōhō) iz shi 'prst' + atsu 'pritisk' + ryōhō 'terapija, zdravljenje'
spéleoterapíja -e ž (ẹ̑-ȋ)
zdravljenje bolezni dihal v naravnih votlinah in nekdanjih rudnikih: S speleoterapijo pri pacientih skušajo normalizirati delovanje imunskega sistema, ugodna je pri alergijah, še posebej pri mlajših ljudeh, in pri zdravljenju dihalnih poti E ← nem. Speleotherapie iz (↑)speleo... + (↑)terapíja
steroídni -a -o prid. (ȋ)
ki je v zvezi s steroidom: steroidni hormoni; Za zdravljenje zgornjih in spodnjih dihalnih poti priporočajo z uporabo ustreznih steroidnih pršilcev E ↑steroíd
tárčni -a -o prid. (ȃ)
1. ki ima točno določen cilj, namen; ciljani, ciljni (1): tarčna zdravila; tarčno zdravljenje
2. ki je v zvezi s stvarjo, na katero je usmerjeno kako dejanje: V mreže se poleg tarčnih ujamejo tudi organizmi, ki niso neposreden ribiški cilj
3. ki je v zvezi s tarčo: tarčno lokostrelstvo; Na prvem letošnjem tekmovanju za veliko nagrado v Poreču so se slovenski tarčni lokostrelci izkazali in v močni evropski konkurenci osvojili štiri kolajne E (↑)tárča
umétnostniSSKJ -a -o prid. (ẹ́)
vedênjskiSSKJ -a -o prid. (ē)
vôdniSSKJ -a -o prid. (ó)
zúnajbolníšnični -a -o [zunajbou̯nišnični] prid. (ú-ȋ)
ki ne poteka v bolnišnici: zunajbolnišnična dejavnost; zunajbolnišnično zdravljenje; Strokovnjaki opozarjajo, da je nujna zunajbolnišnična obravnava bolnikov, ki bi dopolnjevala zdravljenje v bolnišnicah E iz zúnaj bolníšnice
Število zadetkov: 226