prikrívati -am nedov. (í) delati, da kdo česa ne more izvedeti, odkriti: prikrivati komu resnico / prikrival jim je prave namene, resnost položaja
♦ jur. prikrivati kaznivo dejanje // delati, da kdo česa ne more opaziti: skrbno prikrivati zehanje / pred materjo je skrb, žalost spretno prikrivala / visoka trava in drevje sta jih varno prikrivala zakrivala; prikrival se je za zidprikrívati se ne izražati svojih misli, nazorov: ni se jim mogel več prikrivati / prikrivala sta se drug pred drugim
prikrivajóč -a -e: pretehtavala sta drug drugega, prikrivajoč svoje namene
prikrívan -a -o: spretno prikrivana zloba
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
zdéhanje -a s (ẹ́) zehanje: prikrivati zdehanje;
glasno zdehanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
zéh -a m (ẹ̑) - 1. nehotno široko odprtje ust ter globok vdih in izdih zraka: ob drugem zehu je vstal in odšel / širok zeh
- 2. star. zehanje: zeh se je spremenil v smeh
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
zéhanje -a s (ẹ́) glagolnik od zehati: zehanje je nalezljivo;
komaj je zadrževal zehanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.
zéhec -hca m (ẹ̑) knjiž. zehanje: trudila se je prikriti zehec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.