zelén -i ž (ẹ̑) knjiž. zelenje: bujna pomladna zelen / bukova zelen
// zelenina: čista zelen jezera
zélenin in zêlenin -a -o prid. (ẹ̑; ȇ) nanašajoč se na zeleno: zelenin list, gomolj / zelenina juha
zelenína -e ž (í) - 1. lastnost zelenega, zelena barva: zelenina dreves, travnika; zelenina jezera
- 2. knjiž. zelenje: trgati zelenino; okrasna zelenina
- 3. redko kar je zeleno: pokrajina s pasovi zelenine med kamenjem
zelenjád -i ž (ȃ) - 1. knjiž. zelenjava: pridelovati, prodajati zelenjad; zalagati trg z zelenjadjo; mlada, sveža zelenjad / vlagati zelenjad
- 2. star. zelenje: bele hiše, postavljene v zelenjad
● star. zelenjad tihih potokov zelenina, zelenost - 3. ekspr. otroci, otročad: učiti neizkušeno zelenjad
zelênje -a s (é) - 1. zeleno rastlinje: nizka vratca prekriva zelenje; zasaditi prostor okrog bloka z zelenjem; bujno tropsko zelenje / hiša je skrita v zelenju; pot se vije med zelenjem
- 2. zeleni deli rastlin, zlasti listi, vršički: drevesa so že brez zelenja; nabirati, smukati zelenje za koze; okrasiti sobo z zelenjem / zelenje peteršilja, zelene
- 3. površina, porasla z (zelenim) rastlinjem: hodili so po samem zelenju / mestno zelenje zelene površine v naselju in ob njem
● temno zelenje gozdov zelenina, zelenost