blago -a (blagu, blago) samostalnik srednjega spola
1. kar je namenjeno prodaji na tržišču; SODOBNA USTREZNICA: blago, roba
1.1 kar se kam prevaža; SODOBNA USTREZNICA: tovor
2. kar ima kdo v svoji lasti; SODOBNA USTREZNICA: imetje, premoženje
2.1 del, enota imetja, premoženja
2.2 zemljišče, ki ga ima kdo v svoji lasti, ga uporablja; SODOBNA USTREZNICA: posest
2.3 mn., redko kar je namenjeno za zadovoljitev človekovih potreb; SODOBNA USTREZNICA: dobrina
3. stanje bogatega človeka; SODOBNA USTREZNICA: bogastvo
4. velike materialne dobrine; SODOBNA USTREZNICA: bogastvo
5. navadno s prilastkom velike duhovne dobrine; SODOBNA USTREZNICA: bogastvo
FREKVENCA: približno 1800 pojavitev v 43 delih
TERMINOLOGIJA: kupsko blago, ležeče blago

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

boršt -a (boršt, borst°, voršt) samostalnik moškega spola
z drevjem strnjeno poraslo zemljišče; SODOBNA USTREZNICA: gozd
FREKVENCA: 58 pojavitev v 4 delih
TERMINOLOGIJA: malikovski boršt

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

celina [celína] samostalnik ženskega spola

neobdelana zemlja; ledina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

česnišče [česníšče] samostalnik srednjega spola

gredica, na kateri raste česen

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

četrtȋnski, adj. Viertel-: četrtinsko zemljišče, eine Viertelhube, Levst. (Nauk); — četrtinska oblika, das Quartformat, Raič (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

dẹdnodáčən, -čna, adj. Erbzins-: dednodačno zemljišče, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

dno [dnȍ] samostalnik srednjega spola

tla

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

donȃšək, -ška, m. to, kar zemljišče donaša, das Erträgnis, Dol.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

držati -im (držati, držeti) nedovršni in dovršni glagol
1. kdo; koga/kaj imeti (z rokami) oprijeto; SODOBNA USTREZNICA: držati
1.1 kot slovarski zgled imeti roke položene/položiti roke okrog koga v znamenje ljubezni, prijateljstva; SODOBNA USTREZNICA: objemati, objeti
2. kdo; koga/kaj s prijemom ohranjati/ohraniti na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: zadrževati, zadržati
2.1 kdo/kaj; koga delati/narediti, da kdo določen čas ostane na določenem kraju; SODOBNA USTREZNICA: zadrževati, zadržati
2.2 kdo/kaj; komu, kaj, s prisl. določilom kraja delati, da kaj ostaja v določenem položaju, na določenem mestu; SODOBNA USTREZNICA: držati
3. kaj; kaj zadrževati tekočino; SODOBNA USTREZNICA: držati
3.1 z izrazom količine, kaj imeti določeno prostornino; SODOBNA USTREZNICA: držati
4. kaj; s prislovnim določilom kraja obstajati na določeni površini; SODOBNA USTREZNICA: razprostirati se
5. kdo/kaj; kaj, koga k čemu, koga/kaj v čem prizadevati si, da kaj pri kom ne preneha biti, obstajati; SODOBNA USTREZNICA: ohranjati
6. kdo; koga [nikalni rodilnik] od česa delati, povzročati, da kdo česa ne more narediti; SODOBNA USTREZNICA: braniti komu kaj
7. kdo; kaj, na čem, v čem biti prepričan, da je povedano, navedeno v skladu z resnico; SODOBNA USTREZNICA: verjeti
8. kdo; kaj obvladovati, imeti v lasti zemljišče, nepremičnine; SODOBNA USTREZNICA: posedovati
9. kaj; kaj, v čem izraža, da je pri osebku kaj kot njegova sestavina, del; SODOBNA USTREZNICA: vsebovati
10. v zvezi z za, kdo; koga za koga/kaj za kaj pripisovati komu/čemu določene lastnosti, značilnosti; SODOBNA USTREZNICA: imeti za
10.1 kdo; koga/kaj, s prisl. določilom načina izražati, kazati razpoloženje, odnos do koga; SODOBNA USTREZNICA: ravnati s kom, obravnavati koga
10.2 kdo; od koga/česa, na kaj prisojati komu/čemu vrednost, pomen; SODOBNA USTREZNICA: ceniti, upoštevati
11. kdo; koga/kaj proti komu/čemu ugotavljati enakost, podobnost ali različnost med dvema ali več osebami, lastnostmi; SODOBNA USTREZNICA: primerjati
12. kdo/kaj; česa, od koga/česa, komu, kaj, po čem, s prisl. določilom načina delati, da kaj zahtevanega, obvezujočega postane stvarnost, dejstvo; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevati
12.1 kdo; kaj, po čem pri delovanju, ravnanju upoštevati kaj
13. kdo; kaj delati/narediti, da kaj obljubljenega, napovedanega postane stvarnost, dejstvo; SODOBNA USTREZNICA: izpolnjevati, izpolniti
14. kdo; kaj, na koga, nad čim z aktivnostjo, prizadevanjem omogočati uresničitev, normalen potek česa ali zadovoljitev potreb koga; SODOBNA USTREZNICA: skrbeti za
15. kdo; komu, koga/kaj biti uspešen v prizadevanju priti do koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: priskrbeti
16. kdo; s kom strinjati se s kom in ga podpirati pri delovanju; SODOBNA USTREZNICA: držati s kom
17. kdo; kaj, s čim biti dejaven pri kakem delu opravilu; SODOBNA USTREZNICA: opravljati, izvajati, opraviti, izvesti
17.1 s samostalnikom, navadno izglagolskim, ali pridevnikom, z oslabljenim pomenom, kdo; kaj, s prisl. določilom načina izraža dejanje, kot ga določa samostalnik
FREKVENCA: približno 4000 pojavitev v 48 delih
FRAZEOLOGIJA: držati jezik za zobmi / držati usta, držati na uzdi/v brzdah, držati pod levim sescem, držati pod šibo, držati pred očmi, držati pred usta, držati usta odprta, držati v pameti

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

erbov -a -o pridevnik
1. ki se dobi po umrlem; SODOBNA USTREZNICA: deden, podedovan
2. ki se dobi od prednikov; SODOBNA USTREZNICA: deden
FREKVENCA: 54 pojavitev v 17 delih
TERMINOLOGIJA: erbovi greh

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

erbpogreb -a samostalnik moškega spola
zemljišče z grobovi sorodstveno povezanih ljudi iz različnih generacij
FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

fratje [frȃtje] ali [fratjȅ] samostalnik srednjega spola

z grmovjem poraslo zemljišče

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

fùnduš -a m fundament, zemljišče za hišo: Popom po szili pográblene funduse nazájpusztijo KOJ 1845, 67

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

gládək, -dka, adj. 1) glatt; g. pot, gladka koža; gladki lasje, schlichte Haare, Erj. (Som.); gladka živina, wohlgenährtes Vieh, M.; glaji kruh = bel kruh, Polj.; gladko vino, milder Wein, C.; beseda mu gladko teče, er spricht fließend; gladka beseda, fließende Sprache, Cig. (T.); — 2) einfach: gladkemu davku podvreči, DZ.; gladko število, runde Zahl, Navr. (Kop. sp.); gladko za pet goldinarjev, BlKr.-M.; — schuldenfrei: gladko zemljišče komu dati, Dol.; — 3) gladko, platterdings, ganz und gar: gladko prepovedati, Cig.; gladko brez nobene koristi, Levst. (Nauk); gladko vse, durchaus alles, C.; vse gladko snesti, Jsvkr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

greda [grẹ́da] samostalnik ženskega spola
  1. vrtna greda, gredica
  2. palica, na kateri prenočujejo kokoši

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

grùnt, grúnta, m. = zemljišče, der Bauerngrund; — iz nem.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

grǜnt tudi grǜnd -a m
1. zemljišče, posest: Plebánusom szo povrnyeni grünti KOJ 1848, 107; na ſzrejdi Jordána ſzo na ſzühom grünti ſztáli KM 1796, 42
2. temelj: Kotere recſi ſzo gründ, fundamentom TF 1715, 44; Trdi gründ Bo'zi obſztoji KŠ 1754, 130; Bog mi je tak grünt mojga vüpanya KAJ 1848; ka ni eden zgrünta ſzrczá ſzvojega ne zdr'záva KŠ 1771, 436; ár dobroga grünta nemajo BKM 1789, 4; od zlocsasztnoszti neverni z grünta szrcza mojega TA 1848, 28; Ino tu más gründ ino fundamentom czeile ſzvéte Troicze TF 1715, 38; Trbej je znati, ſzrczá grünt KŠ 1771, 440; Oni razvr'zejo i grünt TA 1848, 9; ka má V-szebi grünt düsne skode KAJ 1848, 29; je nevöra vu ſzrczá grünti na teliko KŠ 1771, 440; drügi zvékſim grüntom právijo KŠ 1771, 725

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

hmelje [hmẹ̑lje] samostalnik srednjega spola

hmeljišče

PRIMERJAJ: hmeljevje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

hmeljevje [hmẹ́ljevje] samostalnik srednjega spola

hmeljišče

PRIMERJAJ: hmelje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

hrenovica [hrẹ́novica] samostalnik ženskega spola
  1. njiva, na kateri raste hren
  2. njiva, na kateri raste vodna kreša

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

kmę́titi, kmę̑tim, vb. impf. = kmetovati, Cig., Dol., LjZv.; začel je po malem zopet kmetiti, LjZv.; — kmetiti grunt (zemljišče), Svet. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

kmę́tovati, -ujem, vb. impf. Bauer sein, den Landbau betreiben; Noe kmetuje, kakor je poprej, Ravn.; umno k., rationellen Landbau betreiben, Cig.; — die landwirtschaftlichen Arbeiten verrichten; spomladi začnejo k., Jurč., Dol.; — k. grunt (zemljišče), Svet. (Rok.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

koseze [kosẹ̄ze] množinski samostalnik ženskega spola

travnik, senožet

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

ledina [ledína] samostalnik ženskega spola

neobdelana zemlja; ledina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

loka1 [lọ́ka] samostalnik ženskega spola

močvirnat travnik; loka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

makovje [mákovje] samostalnik srednjega spola

gredica z makom

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

naslẹdováti, -ȗjem, vb. impf. 1) nach einer Sache oder einer Person in der Reihenfolge kommen, folgen: zdaj nasleduje molitev, na blisk nasleduje grmljavica, ogr.-Valj. (Rad); — n. kaj: dober žitek nasleduje srečna smrt, C.; to biblijo so nasledovale mnoge druge, ogr.-Levst. (Rok.); — Nachfolger sein, folgen: n. koga ali komu, Mur., Met., nk.; — n. domovanje, zemljišče po svojega ujca smrti, erben, (naslẹ̑dovati) Levst. (Nauk); — hervorgehen Jan. (H.); — 2) nachgehen, fröhnen: n. svoje želje, nasladnost svojega telesa, C., ogr.-Valj. (Rad); nachfolgen, sich nach jemandem oder einer Sache richten, nachahmen, befolgen. Mur., Jan., Cig. (T.); Kristusa, njegove nauke n., kajk.-Valj. (Rad); — tudi: naslẹ̑dovati in náslẹdovati, kajk.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

navòd, -vǫ́da, m. 1) die Anleitung, die Anweisung, Cig., Jan., nk.; návod, ogr.-Valj. (Rad); die Anstiftung, Mur., Cig., Danj.-Mik.; — 2) návod, eine heimische Kommission zur Beilegung von Grenzstreitigkeiten: župan in mejači imajo navod ali navode, da določijo mejo, kadar se kje za njo prepirajo, Št.; na navod ali navode iti, Št.; oblastvo, ki pride pregledavat zemljišče, o katerem se pravdajo, Notr., Gor., Tolm.; navod vzdigniti, eine Commission (bei Grenzstreitigkeiten) herbeirufen, Jan., Notr., Gor.; — die Commission übhpt., C., Levst. (Močv., Nauk); naborni n., die Assentierungscommission, Levst. (Nauk); sodnji n., die Gerichtscommission, Cig.; — 3) die Induction (phys., phil.), Cig., Jan., Cig. (T.), C., Lampe (D.); — magnetni n., die Magnetinduction, Sen. (Fiz.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

njiva [njíva] samostalnik ženskega spola

njiva

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

nograd [nọ́grad] samostalnik moškega spola

vinograd

PRIMERJAJ: vinograd

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

obrsje [obȓsjenepopoln podatek] samostalnik srednjega spola

vrsta, niz vinskih trsov v vinogradu

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

ogrȃjnica, f. ograjeno zemljišče, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

olegica [olẹ̄gica] samostalnik ženskega spola

neobdelana njiva, praha

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

opustíti, -ím, vb. pf. 1) verwüsten, Dalm., ogr.-C.; — entvölkern, Cig.; — 2) auflassen; o. rudnik, Cig.; unbestellt liegen lassen: opuščeno zemljišče, poslopje, Jurč.; — aufgeben, lassen: o. navado; kar se odloži, to se ne opusti, aufgeschoben ist nicht aufgehoben, Mur., Cig.; — verlassen, Cig., Jan.; ljudje so ga opustili, er hat seine Kundschaft verloren, Cig.; — o. se, sich verwahrlosen = zapustiti se, Levst. (M.); — 3) unterlassen, vernachlässigen, verabsäumen; o. navadne molitve, o. dobra dela, Škrb.; ukaže, kaj naj stori ali opusti, Ravn.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

parcēla, f. zemljišče, kot del posestva, die Parcelle.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

pȋtom, adj. 1) zahm, kirre, Mur., Cig., Jan.; pitomo pušča, a divje lovi = er vernachlässigt das Gewisse und jagt nach dem Ungewissen, Ist.-Z.; — 2) gepflegt, veredelt: pitoma rastlina, die Culturpflanze, Cig. (T.), Jes.; pitomo sadje, edles Obst, Jan., Šol.; — 3) urbar, Cig. (T.); pitomo zemljišče, Vest.; pitome njive, Erj. (Izb. sp.); (hs.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

podcẹ́viti, -im, vb. pf. drainieren: p. zemljišče, h. t.-Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

polje [pọ̑lje] samostalnik srednjega spola

polje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

posẹ̑vək, -vka, m. 1) die Aussaat, die Ansaat, Mur., Cig., Jan.; tri mernike posevka, Polj.; malo zemljišče: deset mernikov posevka, Jurč.; — 2) pl. posẹ̑vki, das Nachmehl, grobes Mehl, Mur., Cig., Jan., C., Mik., Gor.; — die Kleien, C., Mik., Ip., Lašče-Erj. (Torb.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

praha [práha] samostalnik ženskega spola

preorana in neposejana njiva; praha

PRIMERJAJ: prašnica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

prašnica [prȃšnica] samostalnik ženskega spola

preorana in neposejana njiva; praha

PRIMERJAJ: praha

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

prelog [prelȍg prelọ́ga] samostalnik moškega spola

krčevina, tj. zemljišče, s katerega je odstranjeno drevje, grmovje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

premẹnjeváłən, -łna, adj. = premenjalen: premenjevȃłnọ zemljišče, der Wandelgrund, Jan. (H.); — premenjevalno, abwechselnd, wechselweise, Jan. (H.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

prȋmski, adj. zinsbar (emphyteutisch), Pohl.-Mik.; in Erbpacht stehend: primsko zemljišče, Svet. (Rok.); primsko pismo, die Übergabsurkunde bei Erbpacht, M.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

pristȃvən, -vna, adj. zur Meierei gehörig; pristavno zemljišče, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

pròst, prósta, adj. 1) zwanglos, ungehindert, frei; prosti lasje, proste zastave, fliegende Haare, Fahnen, C.; s prostimi očmi, mit unbewaffneten Augen, ogr.-Valj. (Rad), nk.; pusti proste, katere si po krivici zvezal, Dalm.; p. hudičevih zvez, Trub.; iz prostih rok v zakup dati, freiwillig verpachten, Levst. (Pril.); prosta glava, freier Kopf, C.; prosto ležati, eine freie Lage haben, prosta hoja, freier Gang, Cig.; prosto zemljišče, die Freihufe, Cig.; prosta beseda, ungebundene Rede, Cig., Jan., Cig. (T.); — p. česa, frei von etwas: greha p., C.; plačaj, pa si od mene prost, Svet. (Rok.); poštnine p., Cig., Jan., nk.; — = svoboden, nk.; prosto! herein! Str.; — beziehlos, absolut: prosta težina, absolutes Gewicht, h. t.-Cig. (T.); — 2) = preprost, gewöhnlich, einfach, schlicht, gemein, Cig., Jan., nk.; prosta reja, C.; prosta obleka, Cig.; prosti kmet, der gemeine Landmann, Cig.; prosti govor, die Bauernsprache, Cig.; prostemu ljudstvu umeriti, ubrati, popularisieren, Cig. (T.); — einfältig, Mur.; — aufrichtig, C.; — tudi: prǫ̑st, prǫ́sta.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

pustlica [pustlíca] samostalnik ženskega spola

pusta, neobdelana zemlja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

ravnica [ravníca] samostalnik ženskega spola

ravno zemljišče; ravnica

PRIMERJAJ: ravnik, ravnišče, ravnost

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

ravnik [rȃvnik] samostalnik moškega spola

ravno mesto, zemljišče

PRIMERJAJ: ravnica, ravnišče, ravnost

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

ravnišče [ravníšče] samostalnik srednjega spola

ravno mesto, zemljišče

PRIMERJAJ: ravnica, ravnik, ravnost

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

razsípən, -pna, adj. 1) Zerstreuungs-: razsȋpna moč naočnic, razsipni krog, Žnid.; — 2) = razsipčen 1), Kras-Erj. (Torb.); — 3) verschwenderisch, C., Prip.-Mik., nk.; razsipna baba je svoje zemljišče kmalu zadejala, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

repišče [repíšče] samostalnik srednjega spola

repišče, tj. njiva, na kateri raste repa

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

rovte [rọ̑vte] (rote) množinski samostalnik ženskega spola

izkrčen in obdelan svet; krčevina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

senožet [senožẹ̑t] samostalnik ženskega spola

travnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

strnišče [strníšče] samostalnik srednjega spola

požeto polje; strnišče

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

suhotina [suhotína] samostalnik ženskega spola

suha, presušena vroča zemlja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

tikvišče [tikvíšče] samostalnik srednjega spola

bučno polje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

tla [tlȁ tlẹ́h] množinski samostalnik srednjega spola

tla, zemeljska površina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

travnik [trávnik] samostalnik moškega spola

travnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

važa [váža] samostalnik ženskega spola
  1. ruša
  2. trata, travnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

vinograd [vinọ́grad] samostalnik moškega spola

vinograd

PRIMERJAJ: nograd

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

zadẹjáti, -dẹ́nem, vb. pf. 1) = zadelati: razpokline z., Bes.; — suknjo z. (= zapeti), Rez.-C.; — 2) verlegen: z. kaj med šaro, Cig.; — 3) verthun, vergeuden, Meg., Dict., Cig., M., Svet. (Rok.); z. veliko denarjev, darove, Krelj; z. život in blago, Dalm.-C.; vse je zadejal, Jap. (Sv. p.); razsipna baba je svoje zemljišče kmalu zadejala, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

zadẹ́vən, -vna, adj. 1) beschwerlich: zemljišče je zadevno, t. j. težavno se obdeluje, Temljine (Tolm.), Cerkno-Štrek. (Let.); — 2) = dotičen, bezüglich, betreffend, Cig., Jan., M., nk.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

zamejníčiti, -ȋčim, vb. pf. mit Grenzsteinen abgrenzen, Svet. (Rok.), Fr.-C.; zamejničeno zemljišče, jvzhŠt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

zelnik [zẹ̑lnik] samostalnik moškega spola

zelenjavni vrt, zelnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

zemlìšče -a s zemljišče, posest: veliki Spán vu szvojem vármegyévi zemliscse more meti KOJ 1848, 94; Privina je doubo prece presztrano zemliscse vu Panonii KOJ (1914), 98

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

zemlja [zémlja] samostalnik ženskega spola

zemlja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

zemljíšče, n. der Grund, das Grundstück; — die Area, Jan., nk.; — die Länderei, Cig., Jan.; — das Terrain, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 26. 7. 2024.

Število zadetkov: 68