zemljíšče, n. der Grund, das Grundstück; — die Area, Jan., nk.; — die Länderei, Cig., Jan.; — das Terrain, Cig. (T.).
kmę́titi, kmę̑tim, vb. impf. = kmetovati, Cig., Dol., LjZv.; začel je po malem zopet kmetiti, LjZv.; — kmetiti grunt (zemljišče), Svet. (Rok.).
kmę́tovati, -ujem, vb. impf. Bauer sein, den Landbau betreiben; Noe kmetuje, kakor je poprej, Ravn.; umno k., rationellen Landbau betreiben, Cig.; — die landwirtschaftlichen Arbeiten verrichten; spomladi začnejo k., Jurč., Dol.; — k. grunt (zemljišče), Svet. (Rok.).
naslẹdováti, -ȗjem, vb. impf. 1) nach einer Sache oder einer Person in der Reihenfolge kommen, folgen: zdaj nasleduje molitev, na blisk nasleduje grmljavica, ogr.-Valj. (Rad); — n. kaj: dober žitek nasleduje srečna smrt, C.; to biblijo so nasledovale mnoge druge, ogr.-Levst. (Rok.); — Nachfolger sein, folgen: n. koga ali komu, Mur., Met., nk.; — n. domovanje, zemljišče po svojega ujca smrti, erben, (naslẹ̑dovati) Levst. (Nauk); — hervorgehen Jan. (H.); — 2) nachgehen, fröhnen: n. svoje želje, nasladnost svojega telesa, C., ogr.-Valj. (Rad); nachfolgen, sich nach jemandem oder einer Sache richten, nachahmen, befolgen. Mur., Jan., Cig. (T.); Kristusa, njegove nauke n., kajk.-Valj. (Rad); — tudi: naslẹ̑dovati in náslẹdovati, kajk.-Valj. (Rad).
premẹnjeváłən, -łna, adj. = premenjalen: premenjevȃłnọ zemljišče, der Wandelgrund, Jan. (H.); — premenjevalno, abwechselnd, wechselweise, Jan. (H.).
četrtȋnski, adj. Viertel-: četrtinsko zemljišče, eine Viertelhube, Levst. (Nauk); — četrtinska oblika, das Quartformat, Raič (Let.).
dẹdnodáčən, -čna, adj. Erbzins-: dednodačno zemljišče, Cig.
donȃšək, -ška, m. to, kar zemljišče donaša, das Erträgnis, Dol.
gládək, -dka, adj. 1) glatt; g. pot, gladka koža; gladki lasje, schlichte Haare, Erj. (Som.); gladka živina, wohlgenährtes Vieh, M.; glaji kruh = bel kruh, Polj.; gladko vino, milder Wein, C.; beseda mu gladko teče, er spricht fließend; gladka beseda, fließende Sprache, Cig. (T.); — 2) einfach: gladkemu davku podvreči, DZ.; gladko število, runde Zahl, Navr. (Kop. sp.); gladko za pet goldinarjev, BlKr.-M.; — schuldenfrei: gladko zemljišče komu dati, Dol.; — 3) gladko, platterdings, ganz und gar: gladko prepovedati, Cig.; gladko brez nobene koristi, Levst. (Nauk); gladko vse, durchaus alles, C.; vse gladko snesti, Jsvkr.
grùnt, grúnta, m. = zemljišče, der Bauerngrund; — iz nem.
navòd, -vǫ́da, m. 1) die Anleitung, die Anweisung, Cig., Jan., nk.; návod, ogr.-Valj. (Rad); die Anstiftung, Mur., Cig., Danj.-Mik.; — 2) návod, eine heimische Kommission zur Beilegung von Grenzstreitigkeiten: župan in mejači imajo navod ali navode, da določijo mejo, kadar se kje za njo prepirajo, Št.; na navod ali navode iti, Št.; oblastvo, ki pride pregledavat zemljišče, o katerem se pravdajo, Notr., Gor., Tolm.; navod vzdigniti, eine Commission (bei Grenzstreitigkeiten) herbeirufen, Jan., Notr., Gor.; — die Commission übhpt., C., Levst. (Močv., Nauk); naborni n., die Assentierungscommission, Levst. (Nauk); sodnji n., die Gerichtscommission, Cig.; — 3) die Induction (phys., phil.), Cig., Jan., Cig. (T.), C., Lampe (D.); — magnetni n., die Magnetinduction, Sen. (Fiz.).
ogrȃjnica, f. ograjeno zemljišče, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
opustíti, -ím, vb. pf. 1) verwüsten, Dalm., ogr.-C.; — entvölkern, Cig.; — 2) auflassen; o. rudnik, Cig.; unbestellt liegen lassen: opuščeno zemljišče, poslopje, Jurč.; — aufgeben, lassen: o. navado; kar se odloži, to se ne opusti, aufgeschoben ist nicht aufgehoben, Mur., Cig.; — verlassen, Cig., Jan.; ljudje so ga opustili, er hat seine Kundschaft verloren, Cig.; — o. se, sich verwahrlosen = zapustiti se, Levst. (M.); — 3) unterlassen, vernachlässigen, verabsäumen; o. navadne molitve, o. dobra dela, Škrb.; ukaže, kaj naj stori ali opusti, Ravn.-Valj. (Rad).
parcēla, f. zemljišče, kot del posestva, die Parcelle.
pȋtom, adj. 1) zahm, kirre, Mur., Cig., Jan.; pitomo pušča, a divje lovi = er vernachlässigt das Gewisse und jagt nach dem Ungewissen, Ist.-Z.; — 2) gepflegt, veredelt: pitoma rastlina, die Culturpflanze, Cig. (T.), Jes.; pitomo sadje, edles Obst, Jan., Šol.; — 3) urbar, Cig. (T.); pitomo zemljišče, Vest.; pitome njive, Erj. (Izb. sp.); (hs.).
podcẹ́viti, -im, vb. pf. drainieren: p. zemljišče, h. t.-Cig. (T.).
posẹ̑vək, -vka, m. 1) die Aussaat, die Ansaat, Mur., Cig., Jan.; tri mernike posevka, Polj.; malo zemljišče: deset mernikov posevka, Jurč.; — 2) pl. posẹ̑vki, das Nachmehl, grobes Mehl, Mur., Cig., Jan., C., Mik., Gor.; — die Kleien, C., Mik., Ip., Lašče-Erj. (Torb.).
prȋmski, adj. zinsbar (emphyteutisch), Pohl.-Mik.; in Erbpacht stehend: primsko zemljišče, Svet. (Rok.); primsko pismo, die Übergabsurkunde bei Erbpacht, M.
pristȃvən, -vna, adj. zur Meierei gehörig; pristavno zemljišče, Cig.
pròst, prósta, adj. 1) zwanglos, ungehindert, frei; prosti lasje, proste zastave, fliegende Haare, Fahnen, C.; s prostimi očmi, mit unbewaffneten Augen, ogr.-Valj. (Rad), nk.; pusti proste, katere si po krivici zvezal, Dalm.; p. hudičevih zvez, Trub.; iz prostih rok v zakup dati, freiwillig verpachten, Levst. (Pril.); prosta glava, freier Kopf, C.; prosto ležati, eine freie Lage haben, prosta hoja, freier Gang, Cig.; prosto zemljišče, die Freihufe, Cig.; prosta beseda, ungebundene Rede, Cig., Jan., Cig. (T.); — p. česa, frei von etwas: greha p., C.; plačaj, pa si od mene prost, Svet. (Rok.); poštnine p., Cig., Jan., nk.; — = svoboden, nk.; prosto! herein! Str.; — beziehlos, absolut: prosta težina, absolutes Gewicht, h. t.-Cig. (T.); — 2) = preprost, gewöhnlich, einfach, schlicht, gemein, Cig., Jan., nk.; prosta reja, C.; prosta obleka, Cig.; prosti kmet, der gemeine Landmann, Cig.; prosti govor, die Bauernsprache, Cig.; prostemu ljudstvu umeriti, ubrati, popularisieren, Cig. (T.); — einfältig, Mur.; — aufrichtig, C.; — tudi: prǫ̑st, prǫ́sta.
razsípən, -pna, adj. 1) Zerstreuungs-: razsȋpna moč naočnic, razsipni krog, Žnid.; — 2) = razsipčen 1), Kras-Erj. (Torb.); — 3) verschwenderisch, C., Prip.-Mik., nk.; razsipna baba je svoje zemljišče kmalu zadejala, LjZv.
zadẹjáti, -dẹ́nem, vb. pf. 1) = zadelati: razpokline z., Bes.; — suknjo z. (= zapeti), Rez.-C.; — 2) verlegen: z. kaj med šaro, Cig.; — 3) verthun, vergeuden, Meg., Dict., Cig., M., Svet. (Rok.); z. veliko denarjev, darove, Krelj; z. život in blago, Dalm.-C.; vse je zadejal, Jap. (Sv. p.); razsipna baba je svoje zemljišče kmalu zadejala, LjZv.
zadẹ́vən, -vna, adj. 1) beschwerlich: zemljišče je zadevno, t. j. težavno se obdeluje, Temljine (Tolm.), Cerkno-Štrek. (Let.); — 2) = dotičen, bezüglich, betreffend, Cig., Jan., M., nk.
zamejníčiti, -ȋčim, vb. pf. mit Grenzsteinen abgrenzen, Svet. (Rok.), Fr.-C.; zamejničeno zemljišče, jvzhŠt.