ȃzimut -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
meridiján in meridián -a m (ȃ) 1. geogr. umišljen polkrog na zemeljski površini, ki povezuje (zemeljska) pola; poldnevnik: ti dve točki ležita na istem meridijanu / greenwiški meridijan ki gre skozi Greenwich in je izhodišče za merjenje zemljepisne dolžine; krajevni meridijan meridijan določenega kraja; začetni meridijan ki je izhodišče za merjenje zemljepisne dolžine2. v akupunkturi vsak od kanalov v telesu, po katerem naj bi tekla življenjska energija: pljučni, srčni, želodčni meridijan;
masaža, terapija meridijanov;
zabadanje igel v točke ob meridijanih / akupunkturni meridijani; energijski ali energetski meridijani
● publ. na vseh meridijanih se bije boj za osvoboditev človeka vsepovsod
♦ astron. nebesni meridijan umišljen krog na nebesni krogli, ki gre skozi nebesni pol in zenit; elektr. magnetni meridijan umišljen krog, ki gre skozi magnetna (zemeljska) pola; geom. meridijan črta, v kateri ravnina, ki gre skozi os vrtenine, seka ploskev vrtenine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
nadglavíšče -a s (í) geogr. najvišja točka nebesne krogle navpično nad opazovalcem; zenit: sonce je v nadglavišču
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
nadglavíšče -a s
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
nadglavíšče -a s
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
nadír -ja m (ī) geogr. najnižja točka nebesne krogle navpično pod opazovalcem, podnožišče: zenit in nadir
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
nadír -ja
m geogr. najnižja točka nebesne krogle navpično pod opazovalcem SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
pôldan -dnéva [pou̯dan] m (ȏ ẹ̑) 1. trenutek ali krajši čas v sredini dneva: bližal se je poldan;
delali so od jutra do poldneva;
okoli poldneva se je vrnil domov;
proti poldnevu je umrl / odzvonilo, zazvonilo je poldan / zastar., v prislovni rabi pridi proti poldan proti poldnevu
● ekspr. v trebuhu mi zvoni poldan lačen sem2. knjiž. zenit: sonce se je vzpenjalo v poldan;
sonce je bilo v poldnevu / poldan življenja / umetniški poldan njegovega pripovedništva 3. zastar. jug: vinograd je obrnjen proti poldnevu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
pôldne -dnéva [pou̯dne] s, v prislovni rabi:, rod. ed. pôldne, or. ed. tudi pôldnem (ȏ ẹ̑) ed. 1. trenutek ali krajši čas v sredini dneva: bližalo se je poldne;
do poldneva je ležal;
proti poldnevu se je začel odpravljati;
malo pred poldnevom sta se vrnila / poldne je / odzvoniti, zvoniti poldne / v prislovni rabi prišel je do, proti poldne
● ekspr. v želodcu mi zvoni poldne lačen sem2. knjiž. zenit: sonce še ni doseglo poldneva;
sonce se je vzpenjalo v poldne / poldne življenja 3. zastar. jug: vihar se je bližal od poldneva;
proti poldnevu obrnjen gozd; prim. dopoldne1,
poldan, predpoldne1
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
pôldne -dnéva [u̯d] s, v prislovni rabi: rod. ed. pôldne, or. ed. tudi pôldnem (ȏ ẹ̑) do ~ ležati; pred ~om oditi; zvoniti ~; priti do ~, proti ~u; neobč. Sonce se vzpenja v ~ v zenit
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
poldnévnik -a [pou̯dneu̯nik tudi poldneu̯nik] m (ẹ̑) geogr. umišljen polkrog na zemeljski površini, ki povezuje (zemeljska) pola: mesti ležita na istem poldnevniku;
poldnevniki in vzporedniki / greenwiški poldnevnik ki gre skozi Greenwich in je izhodišče za merjenje zemljepisne dolžine; krajevni poldnevnik poldnevnik določenega kraja; začetni poldnevnik ki je izhodišče za merjenje zemljepisne dolžine
♦ astron. nebesni poldnevnik umišljen krog na nebesni krogli, ki gre skozi nebesni pol in zenit
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
trọ̑pi -ov m mn.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
ukrajinsko-ruskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [ukrajínsko-rúski]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
vršnjak [vršnják]
samostalnik moškega spolazenit, nadglavišče, tj. najvišja točka nebesne krogle navpično nad opazovalcem
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
vzpénjati se -am se nedov. (ẹ̑) 1. hoditi navkreber: zaradi strmine so se s težavo vzpenjali;
molče se vzpenjati na hrib / planinca se vzpenjata po steni // premikati se navzgor, kvišku, zlasti po čem navpičnem: vzpenjati se po deblu, drogu / vzpenjati se po lestvi / avtomobil se je s težavo vzpenjal navkreber // knjiž. premikati se navzgor, kvišku; dvigati se: letalo se je vzpenjalo skoraj navpično / iz doline se vzpenja megla 2. dvigati se, iztegovati kak del telesa: konji se vzpenjajo in bijejo s kopiti;
opica se vzpenja za sadeži / vzpenjati se na zadnje noge; vzpenjal se je na prste, da bi bolje videl 3. rasti navzgor, oprijemajoč se opore, podlage: po zidu se vzpenja bršljan;
fižol se vzpenja vse višje 4. premikati se z nižjega mesta, položaja na višjega: vzpenjati se na konja, vozilo / ptica se vzpenja pod nebo / sence so se vzpenjale vse višje / valovi se vzpenjajo in upadajo 5. dosegati višjo lego, potekajoč, razprostirajoč se navzgor: pobočje se strmo vzpenja / cesta se vzpenja v ostrih zavojih // razprostirati se, biti kje, navadno višje od okolice; dvigati se: nad reko se vzpenja hrib / ekspr. vrhovi smrek se vzpenjajo proti nebu 6. ekspr. biti, obstajati, navadno v obliki loka: na vzhodu se vzpenja mavrica / most se v elegantnem loku vzpenja čez reko 7. ekspr. dosegati višjo stopnjo, raven: gospodarsko se hitro vzpenjati // prihajati na družbeno, hierarhično višje mesto, položaj: vzpenjati se iz nižjih družbenih plasti v višje / vzpenjati se po družbeni lestvici 8. ekspr. prihajati v višjo glasovno lego: zvoki so se ubrano vzpenjali in spuščali / glas se mu je grozeče vzpenjal
● ekspr. napetost drame se naglo vzpenja raste; ekspr. na nebo se vzpenja mesec vzhaja; ekspr. poletje se vzpenja v zenit se bliža viškuvzpenjáje se :
občudovati okolico, vzpenjaje se po strmini
vzpenjajóč se -a -e:
skušati videti, vzpenjajoč se na prste; vzpenjajoča se cesta; družbeno vzpenjajoča se družina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
zenít -a m (ȋ) 1. geogr. najvišja točka nebesne krogle navpično nad opazovalcem, nadglavišče: sonce je v zenitu;
zenit in nadir 2. ekspr. obdobje največje intenzivnosti, učinkovitosti: pisatelj je dosegel svoj zenit;
poletje je v zenitu;
biti v zenitu slave / zenit življenja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
zenít -a m (ȋ) Sonce je v ~u (v nadglavišču); poud. biti v ~u slave |na višku|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
zenít -a
m geogr. najvišja točka nebesne krogle navpično nad opazovalcem SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024
zenȋt -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
zenīt, m. nadglavišče, der Zenith.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
zenít -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
zenít -a m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.
zeníten -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zenit: zenitno sonce / zenitna razdalja kotna razdalja med nebesnim telesom in zenitom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.