besedávelj -vlja m (á) slabš. gostobeseden, zgovoren človek: besedavlji in puhloglavci
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
beséden -dna -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na besedo: besedni pomen;
besedni red / besedna družina; besedni zaklad vse besede, rabljene v kakem jeziku, delu; besedna komika; besedna šala / besedni boj ostra debata, polemika
♦ jezikosl. besedna analiza opredeljevanje, opredelitev besede glede na besedno vrsto in obliko; besedna zveza zveza dveh ali več besed; lit. besedna igra besedna figura, ki obstoji iz dveh, blizu stoječih enakih ali podobnih besed z različnimi pomeni; besedna umetnost umetnost, ki ima za izrazno sredstvo besedo, jezik2. zastar. gostobeseden, zgovoren: naenkrat je postal ves beseden
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
beséden -dna -o; bolj ~ (ẹ̑) neobč. biti zelo ~ gostobeseden, zgovorenbesédni -a -o (ẹ̑) ~ zaklad; ~a umetnost; ~a zvezabesédnost -i ž, pojm. (ẹ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
besẹ̑dən, -dna, adj. 1) Wort-: besedna plemena, die Redetheile, Cig. (T.); — 2) = zgovoren, beredt, beredsam, Cig., Jan.; gesprächig, Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
besedíčen -čna -o prid. (ī ȋ) ekspr. gostobeseden, zgovoren: bil je besedičen, a ne sladkobeseden / besedična branjevka jezikava
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
besedíčen -čna -o; bolj ~ (í ȋ í; ȋ) redk. biti preveč ~ gostobeseden, zgovorenbesedíčnost -i ž, pojm. (í; ȋ) redk. gostobesednost, zgovornost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
besedljív -a -o prid. (ī í) star. gostobeseden, zgovoren: besedljiv trgovec / tako jezne in besedljive svoje žene še ni videl
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
blengetec ► bleŋˈgẹːtac -ˈgẹːca m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
bógvédi in bóg védi [bokvedi] člen. (ọ̑-ẹ́) star. bogve: doma je iz bogvedi katerega kraja / ni bogvedi kako zgovoren
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dokàz -áza m (ȁ á) kar utemeljuje, podpira kako trditev: vsi dokazi govorijo proti vam;
manjkalo mu je neizpodbitnih dokazov;
predložiti, zbirati dokaze;
trditev je podprl z dokazi;
otipljivi, tehtni dokazi;
dokazi za in proti;
za to imamo že dovolj dokazov;
zaradi pomanjkanja dokazov je bil oproščen;
priznal je pod pritiskom dokazov / dokaz o strokovnosti
♦ mat. aritmetični dokaz pri katerem se uporabljajo samo aritmetične operacije; direktni dokaz pri katerem se izvede izrek tako, da se izhaja iz že znanih resnic; geometrijski dokaz pri katerem se uporabljajo samo geometrijske konstrukcije; indirektni dokaz pri katerem se dokaže, da privede neveljavnost izreka do protislovja; pravn. nasprotni dokaz s katerim se ovrže kaka trditev; obremenilni, razbremenilni dokaz // zunanji izraz, znamenje česa: to je zgovoren in prepričljiv dokaz, da je tvoja sodba napačna; dokaz ljubezni; v dokaz prijateljstva mu je podarila sliko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
duhovít duhovíta duhovíto pridevnik [duhovít] 1. ki se zna izražati, ravnati domiselno in šaljivo1.1. ki kaže, izraža domiselnost in šaljivost
2. ki je zasnovan, izveden domiselno, kreativno
ETIMOLOGIJA: ↑duh
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dvójništvo -a s (ọ̑) knjiž. 1. dvojnost: strah in pogum sta bila izraz njegovega dvojništva 2. izredna podobnost s kom, zlasti po zunanjosti: ta dva človeka sta zgovoren primer za dvojništvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
gọ̑vor -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
govorljív -a -o prid. (ī í) ki se da (gladko) govoriti: dialog njegove drame je neprisiljen, govorljiv in duhovit // zgovoren: fant po naravi ni preveč govorljiv
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
jéz2 -a in -ú m, mn. jezôvi stil. jézi (ẹ̑) naprava, prečno na tok vode, zlasti za dviganje vodne gladine za njo: delati jezove na reki;
voda teče čez jez;
betonski jez;
jez pri elektrarni / ljudje varujejo zemljo pred vodo z jezovi nasipi, pregradami / utoniti v jezu v vodi ob jezu// knjiž. ovira, zapreka: te dežele so bile jez proti turški ekspanziji / razum postavlja jezove čustvu
● ekspr. šele doma se mu je odprl jez zgovornosti je spet postal zgovoren
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
jezíčen2 -čna -o prid. (ī) 1. ekspr. ki (rad) neumestno, gostobesedno izraža nejevoljo, nesoglasje: nevzgojeni in jezični otroci;
celo najbolj jezične ženske so ji prizanesle 2. star. zgovoren, klepetav: jezičen in uren kramar
● star. jezični dohtar odvetnik, advokat
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
jezíčen2 -čna -o; -ejši -a -e (í; ȋ; í; ȋ) poud. ~i otroci |ki predrzno ugovarjajo, odgovarjajo|; star. ~ trgovec zgovoren, klepetavjezíčnost -i ž, pojm. (í; ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
jezičen [jezíčǝn]
pridevnikzgovoren, gostobeseden
PRIMERJAJ: jezičljiv
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
jezičen ► jeˈziːčėn -čna -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
jezičljiv [jezičljív]
pridevnikzgovoren, gostobeseden
PRIMERJAJ: jezičen
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
jêzik Frazemi s sestavino jêzik:
beséda gré kómu težkó z jezíka,
bíti óstrega jezíka,
bíti strupénega jezíka,
brez dláke na jezíku,
bŕzdati jêzik,
dobíti píko na jezíku,
dólg jêzik,
držáti jêzik za zobmí,
govoríti ísti jêzik,
iméti [dôbro] namázan jêzik,
iméti dólg jêzik,
iméti [dólg, ták] jêzik kot kráva rép,
iméti jêzik kot káča,
iméti jêzik óster kot mèč,
iméti kàj na jezíku,
iméti kàj na kôncu jezíka,
iméti nabrúšen jêzik,
iméti óster jêzik,
iméti píko na jezíku,
iméti strupén jêzik,
jêzik srbí kóga,
jêzik têče kómu kàkor mlín,
jêzik za zóbe,
káčji jêzik,
máčka je snédla jêzik kómu,
na jezíku méd, v sŕcu léd,
nájti skúpni jêzik,
namázan jêzik,
ne iméti dláke na jezíku,
ti je múca jêzik snédla,
ugrízniti se v jêzik,
vzéti kómu besédo z jezíka
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
Kako je prav: »disleksik« ali »dislektik«Je človek z disleksijo disleksik ali dislektik?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
kozerȋja -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
kóža Frazemi s sestavino kóža:
báti se za svôjo kóžo,
bíti krváv pod kóžo,
bíti v dôbri kóži,
bíti v kóži kóga,
bíti v slábi kóži,
dobíti kúrjo kóžo,
dôbro se počútiti v svôji kóži,
doživéti kàj na lástni kóži,
dragó prodáti svôjo kóžo,
dréti se, kot bi dajáli kóga iz kóže,
držáti se [kóga/čésa] kot klòp [kóže],
iméti debélo kóžo,
iméti kóžo debélo kot slòn,
iméti kúrjo kóžo,
iméti slônjo kóžo,
iméti slônovo kóžo,
iméti tŕdo kóžo,
izkúsiti kàj na lástni kóži,
kómu je kàj písano na kóžo,
kričati, kot bi dajáli kóga iz kóže,
kúrja kóža,
móker do kóže,
na lástni kóži,
ne bíti v dôbri kóži,
ne môči iz kóže kóga,
ne môči iz [svôje] kóže,
ne počútiti se dôbro v svôji kóži,
ne počútiti se nàjbólje v svôji kóži,
nosíti svôjo kóžo napródaj,
občútiti kàj na lástni kóži,
odnêsti célo kóžo,
odnêsti zdrávo kóžo,
oskúbsti kóga do kóže,
preizkúsiti kàj na lástni kóži,
premóčen do kóže,
premočíti do kóže,
prepričati se na lástni kóži,
reševáti svôjo kóžo,
rešiti svôjo kóžo,
s kóžo in kostmí,
sáma kóst in kóža je kóga,
skočíti iz kóže,
slabó se počútiti v svôji kóži,
trésti se za svôjo kóžo,
vólk v óvčji kóži,
vpíti, kot bi dajáli kóga iz kóže,
zlésti pod kóžo [kómu]
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
kramljìv, -íva, adj. = zgovoren, gesprächig, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
kráva Frazemi s sestavino kráva:
bíti mólzna kráva,
čàs debélih kráv,
čàs súhih kráv,
iméti [dólg, ták] jêzik kot kráva rép,
iméti góbec kot kráva rép,
kàkor kráva na bóben,
[kàkor] pét kráv za èn gróš,
[kot da] sva kráve skúpaj pasla?,
[kot] mólzna kráva,
krávo s svédrom dréti,
léta debélih kráv,
léta súhih kráv,
napíti se kot kráva,
nažréti se ga kot kráva,
obdóbje debélih kráv,
obdóbje súhih kráv,
pijàn kot kráva,
píti kot kráva,
prilégati se kómu kot krávi sêdlo,
pristájati kómu kot krávi sêdlo,
[sàj] nísva kráv skúpaj pásla,
sédem debélih kráv,
sédem súhih kráv,
svéta kráva,
[še] kráve bi se smejále kómu/čému
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
krí Frazemi s sestavino krí:
bíti iz mesá in krví,
bíti módre krví,
do krví,
do zádnje káplje krví,
hládna krí,
hlepéti po kŕvi [kóga],
húda krí,
iméti kàj v kŕvi,
iméti módro krí,
iz mesá in krví,
[kàkor] krí in mléko,
[kàkor] mléko in krí,
krí in mesó,
krí je búhnila kómu v glávo,
krí je gnálo kómu v glávo,
krí je izgínila kómu z líc,
krí je pognálo kómu v glávo,
krí je sílila kómu v glávo,
krí je šínila kómu v glávo,
krí je šlà v glávo kómu,
krí je têkla v potókih,
krí je udárila kómu v glávo,
krí je zalíla kómu obràz,
krí je zastála kómu v žílah,
krí je zledenéla kómu v žílah,
krí ledení kómu v žílah,
krí ni vôda,
krí têče kjé,
krí vrè kómu [v žílah],
krí za krí,
krí zavrè kómu [v žílah],
mesó in krí,
mírna krí,
mírno krí,
módra krí,
ne umazáti si rôk s krvjó,
ohraníti hládno krí,
ohraníti mírno krí,
píti krí kómu,
plačáti kàj s krvjó,
plemeníta krí,
postati mesó in krí,
preíti kómu v krí [in mesó],
preíti kómu v mesó in krí,
prelíti krí kóga,
prelíti krí [za kóga/kàj],
prelívati krí [za kóga/kàj],
príti kómu v mesó in krí,
púščati kómu krí,
rdèč kot krí,
scáti krí,
tičáti v kŕvi kómu kàj,
umazáti si rôke s krvjó,
v kŕvi je kómu kàj,
vróča krí,
vróča krí se je ohladíla
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
lápast -a -o prid. (á) nar. zgovoren, jezičen2:
Ondan sem prosil prav to lapasto Kato, naj bi nama prišla pomagat (I. Koprivec)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
lepobesédnik -a m (ẹ̑) knjiž. kdor lepo, izbrano, a navadno vsebinsko prazno govori: zgovoren lepobesednik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
leporéčnik -a
m ekspr. kdor vsebinsko praznost pri izražanju prikriva z lepim, izbranim govorjenjem
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024
licitátor -ja m (ȃ) kdor vodi licitacijo, dražilec: izkušen, uspešen licitator;
zgovoren licitator
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
máničen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na manijo: manični napad;
manično razpoloženje / manični bolnik / skoraj manična potreba po stiku z ljudmi
♦ psiht. manično-depresivna psihoza duševna bolezen, ki se izmenično pojavlja v obliki manije in depresijemánično prisl.:
manično zgovoren
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
mánično nač. prisl. (á) ~ zgovoren
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
mànj prisl. (ȁ) 1. izraža manjšo stopnjo; ant. bolj1:
manj domač, razvit, zelen;
glava je manj poškodovana kot roka / nav. ekspr.: dobro bi bilo, če bi bil malo manj zgovoren; čedalje, vse manj ostaja doma / govori manj razločno; ekspr. zdaj pa pride druga, manj vesela stran zadeve / bil je bolj znanstvenik, manj pedagog / ozirajo se predvsem na skupne, manj na osebne potrebe 2. izraža manjšo količino ali mero; ant. več:a) s samostalnikom: ima manj denarja;
delati z manj napora / napak bo vsako leto manj / do ceste je manj kot uro hoda b) z glagolom: malo prodaja, še manj kupuje;
manj sem ji dal, kakor je pričakovala 3. ekspr., v zvezi z ne, nič izraža enakost: drugi dokazi niso nič manj tehtni;
na dom misli – ne manj kakor včasih 4. izraža sorazmernost dejanja v nadrednem in odvisnem stavku: kolikor manj boš mislil na to, toliko bolj boš miren;
čim več vzameš ti, toliko manj ostane drugim;
manj kot jih je, bolj so enotni 5. mat. izraža odštevanje: deset manj šest je štiri [10 – 6 = 4] / pog. za uro dobiš sedem evrov manj davek zmanjšano za toliko, kolikor znaša davek; ekspr. ima jih dve manj kot osemdeset oseminsedemdeset let
● šah. žarg. s kmetom manj ima malo upanja na uspeh ker ima enega kmeta manj kot nasprotnik; ekspr. ponudi manj kot mogoče kolikor se da malo; ekspr. prosila ga je malo manj kot na kolenih zelo; ekspr. tehta nič manj kakor sto kil natanko; ekspr. dal mi ni nič, še manj kot nič prav nič; tudi mirujoče mišice so bolj ali manj napete kolikor toliko, nekoliko; ekspr. telo se manj in manj upira bolezni čedalje manj, zmeraj manj; dva meseca je, kar se je vrnil, nekaj več, nekaj manj približno; ekspr. imam samo še hleb kruha, nič več in nič manj natanko toliko; v teh govoricah je več ali manj resnice kolikor toliko, nekaj; šol. žarg. dobil je manj štiri oceno, ki je bližje prav dobremu kot dobremu; prim. čimmanj, malo, najmanj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
móč Frazemi s sestavino móč:
na móč,
na vsò móč,
z vsèmi močmí
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
odpírati -am nedov. (ī ȋ) 1. dajati kaj v tak položaja) da je mogoč prehod, vstop ali izstop: odpirati okna, vrata;
odpirati zapornice;
nastežaj, počasi, tiho odpirati / ta ključ odpira veliko vrat odklepab) da postaja notranjost dostopna: odpirati omaro, sobo / otroci so radi odpirali klavir; odpirati predal; kar naprej je odpirala in zapirala torbico // navadno z dajalnikom z odprtjem vrat omogočati komu vstop ali izstop: odpirala jim je sama gospodinja; prižgal je luč in šel odpirat / njemu niso hoteli odpirati 2. z odstranjevanjem določenega dela na čem delati dostopno notranjost, vsebino: odpirati konzervo, sod;
steklenico je dolgo odpiral / odpirati pisma // s prerezom delati notranjost dostopno: odpirati pacientu prsni koš / odpirati gnojno bulo 3. delati, da prilegajoči se deli česa niso več drug ob drugem: pes je odpiral gobec in kazal zobe;
odpirati školjko;
na široko odpirati veke;
zreli stroki so se že odpirali / odpirati oči, usta / roža odpira cvet / pri potresih se lahko zemlja tudi odpira nastajajo razpoke, jame v njej// delati, da kaj ni sklenjeno: odpirati člene na verigi; odpirati obroč // delati, da kaj prihaja v položaj, značilen pri uporabljanju: odpirati pahljačo; dežnik se ni hotel odpirati / odpirati knjigo; odpirala je note, kakor da bi igrala / odpirati žepni nož; škarje se nerade odpirajo 4. dajati del priprave v tak položaj, da ima kaj prosto pot: odpirati pipo, ventil / pog. odpirati radio, televizor vključevati// na tak način omogočati izhod česa: odpirati paro, plin; ne odpiraj vode v kopalnici 5. začenjati delati, poslovati: lokal odpirajo ob sedmih;
ob tej uri se navadno odpirajo večje trgovine 6. delati, da se kje začne kaka (poklicna) dejavnost: banka odpira nove podružnice / odpirati kamnolom, rudnik / odpirati nove letalske linije / odpirati nova delovna mesta 7. izročati, dajati v javno, splošno uporabo, navadno slovesno, po predpisih: odpirati nove ceste;
odpirati kegljišče v gostilni // delati kaj dostopno za javnost, obiskovalce: začeli so odpirati gradove, parke / odpirati kaj za javnost / odpirati revijo mladim sodelavcem 8. delati, da kaj začne potekati, navadno slovesno, po predpisih: odpirati kongres, zasedanje / seje odpira tajnik / slovesno odpirati razstavo // začenjati kaj sploh: odpirati debato; odpirati nove teme / publ. odpirati problem, vprašanje začenjati govoriti, razpravljati o njem9. v zvezi odpirati pot, vrata omogočati komu, da lahko kam gre, pride: odpirati človeku pot v svet, vesolje;
z novim prekopom se odpira ladjam direktna pot na morje / odpirati domačim izdelkom pot, vrata na tuja tržišča // publ. omogočati nastop, uveljavljanje česa: nova določila odpirajo prosto pot najsposobnejšim; ta reforma odpira pot izboljšanemu načinu dela; odpirati vrata novim težnjam v umetnosti / odpirati vrata privatni pobudi
● ekspr. glasba jim je odpirala srca jih je delala dovzetne za čustva; policist odpira in zapira cesto dovoljuje in prepoveduje prehod čez njo; ekspr. na široko je odpiral denarnico bil je zelo radodaren; ekspr. odpirati komu svojo dušo, srce izpovedovati svoja čustva, misli; publ. odpirati možnosti za kaj dajati; ekspr. odpirati komu oči omogočati mu, da gleda, spoznava stvari, kakršne dejansko so; naučil se je odpirati oči in zapirati ušesa gledati, opazovati in molčati; pogled nanjo mu odpira stare rane mu vedno znova povzroča bolečine; ekspr. študija odpira pogled v evropsko gledališko snovanje kaže, razkriva; prijemi, s katerimi si pisatelj odpira človeška srca pridobiva naklonjenost; ekspr. kar usta so odpirali, ko so to slišali zelo so se čudili; ekspr. ali boš tudi pred sodnikom tako široko odpiral usta toliko (slabega) govoril (o nasprotniku); vrata svoje šole je brezplačno odpiral tudi revnim otrokom v šolo je sprejemal tudi revne otroke; ekspr. vrata se mu povsod odpirajo povsod ga (radi) sprejemajo; povsod ima uspehodpírati se
1. biti pri odpiranju obrnjen, usmerjen tako, kot nakazuje določilo: vrata se odpirajo na hodnik, v sobo; odpirati se navzven / tabla, ki se odpira kakor knjiga
2. pojavljati se razprostrt v širino: onkraj prelaza se svet odpira / na levo se odpira Bistriška dolina leži; pred njim se je odpirala nepregledna ravnina / za razvalinami se odpira brezno je, se nahaja; z vrhov se odpira lep razgled je; pren. pred njo se odpira svetla bodočnost, novo življenje
3. publ. nastopati, nastajati: pri teh temperaturah se odpirajo novi problemi; odpira se vprašanje nadaljnjega obstoja društva / odpirajo se vedno nova področja uporabe teh naprav / iz leta v leto se odpira več možnosti za razvoj te panoge / na nogah se odpirajo nove rane se delajo
4. ekspr. postajati zaupljiv, zgovoren: ob vinu so se začeli odpirati / težko se odpira pred tujimi ljudmi izpoveduje svoja čustva, misli
// začenjati se zanimati za kaj: odpirati se novim idejam / odpirati se tujemu vplivu
● publ. država se vse bolj odpira svetu ima vse več stikov s svetom; pog. končno se mu je začelo odpirati je začel dojemati, spoznavati
odpirajóč -a -e:
požrešno odpirajoči se kljuni mladičev; navzven odpirajoče se okno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
odpréti -prèm dov., odpŕl (ẹ́ ȅ) 1. dati kaj v tak položaja) da je mogoč prehod, vstop ali izstop: odpreti okno, vrata;
odpreti zapornice;
odpreti za ped;
hrupno, tiho odpreti;
odpreti nastežaj;
vrata so se nenadoma sama odprla b) da postane notranjost dostopna: odpreti omaro, sobo / odprla je klavir in začela igrati; odpreti predal // navadno z dajalnikom z odprtjem vrat omogočiti komu vstop ali izstop: odprl jim je sam gospodar; kdo nam pride odpret; dolgo ji ni nihče odprl / odpreti ovcam stajo / odpreti kokoši izpustiti jih iz kurnika / kot nagovor ljudje, odprite 2. z odstranitvijo določenega dela na čem narediti dostopno notranjost, vsebino: odpreti kozarec, škatlo;
odpreti steklenico / odpreti pismo; oporoko so odprli na sodišču // s prerezom narediti notranjost dostopno: odpreti pacientu glavo, prsni koš / odpreti gnojno bulo, veno na vratu / odpreti divjad odstraniti ji drobovje / pog. bolnico so samo odprli in takoj zašili 3. narediti, da prilegajoči se deli česa niso več drug ob drugem: odpreti školjko;
na široko je odprl veke;
zrel strok se je odprl / odpreti oči, usta / roža odpre cvet / pri potresu se je zemlja odprla je nastala razpoka, jama v njej// narediti, da kaj ni sklenjeno: odpreti člen na verigi; odpreti obroček / odpreti krog pri plesu // narediti, da kaj pride v položaj, značilen pri uporabljanju: odpreti dežnik, pahljačo; padalo se ni hotelo odpreti / odpreti knjigo; odprla je note, kakor da bi igrala / odpreti žepni nož izvleči rezilo4. dati del priprave v tak položaj, da ima kaj prosto pot: odpreti pipo, ventil / pog.: odpreti radio, televizor vključiti; sedel je k radiu in odprl Slovenijo poiskal zvezo z radijsko oddajno postajo Slovenija// na tak način omogočiti izhod česa: odpreti paro, plin / odpreti vodo v kopalnici 5. začeti delati, poslovati: lokal, trgovino odprejo ob sedmih;
blagajna se odpre čez pol ure 6. narediti, da se kje začne kaka (poklicna) dejavnost: odpreti nov obrat;
banka je odprla dve podružnici;
odpreti veleposlaništvo v kaki državi / odpreti novo linijo v avtobusnem prometu / pog. odprl je obrt postal je samostojen obrtnik / pog. sovražnik je odprl novo bojišče začel napad drugje, na drugem ozemlju / odpreti novo delovno mesto 7. izročiti, dati v javno, splošno uporabo, navadno slovesno, po predpisih: odpreti dom, most;
cesto bodo odprli za državni praznik / odprli so novo smučarsko središče uredili, zgradili// dati v uporabo: predor so po dolgotrajnem popravljanju le odprli / odpreti prekop za mednarodno plovbo / policist je odprl cesto, križišče // narediti kaj dostopno za javnost, obiskovalce: odpreti grad, park / odpreti kaj za javnost / odpreti dom številnim obiskovalcem / odpreti revijo mlajšim sodelavcem 8. narediti, da kaj začne potekati, navadno slovesno, po predpisih: kongres je odprl predsednik mednarodnega združenja;
odpreti prireditev / odpreti sejo, zasedanje // začeti kaj sploh: s tem delom so odprli letošnjo gledališko sezono / odpreti debato; publ. odpreti polemiko / publ. odpreti problem, vprašanje začeti govoriti, razpravljati o njem9. v zvezi odpreti pot, vrata omogočiti komu, da lahko kam gre, pride: ta poraz je odprl sovražniku pot v zaledje;
s prekopom se je ladjam odprla direktna pot na morje / nova iznajdba mu je odprla pot, vrata v svet // publ. omogočiti nastop, uveljavljanje česa: odpreti vrata tržnemu gospodarjenju; odpreti vrata novim težnjam v umetnosti / odpreti vrata mirovni konferenci; gledališče je že v prvi sezoni odprlo pot, vrata klasiki je začelo uprizarjati klasična dela10. voj., v zvezi z ogenj začeti močno obstreljevati določen cilj: četa je odprla strojnični, topovski ogenj;
odpreti ogenj iz pušk;
odpreti ogenj na sovražno postojanko
● ekspr. starši so bili pripravljeni odpreti denarnico dati denar za kaj; ekspr. odpreti komu svojo dušo, svoje srce izpovedati mu svoja čustva, misli; dijak sploh ni odprl knjige se ni učil, bral; ekspr. svojim učencem je odprl lepote domačih pesnikov pokazal, razkril; odpreti mejo dovoliti prihod, uvoz v državo, na ozemlje ali odhod, izvoz iz države, z ozemlja; publ. odpreti možnosti za kaj dati; ekspr. odpreti komu oči omogočiti mu, da zagleda, spozna stvar, kakršna dejansko je; ekspr. odprla je vse svoje registre zelo glasno je govorila, pela; odpreti usta od začudenja zelo se začuditi; ekspr. ne odpre ust nič ne (spre)govori, reče; ekspr. dobro odpri ušesa poslušaj, prisluhni; ekspr. hoteli so si odpreti vrata za morebitno vrnitev zagotoviti si možnost vrnitve; ekspr. odpreti je moral veliko vrat, da je preskrbel potrebna potrdila moral je iti v veliko uradov; ekspr. zaradi graje se učenčku glava ni odprla ni postal bolj bister, razumen; ekspr. vsak dan se odpre nov grob kdo umre; ekspr. nad vasjo se je odprlo nebo se je močno zabliskalo; ekspr. ob njej se mu je odprlo nebo zelo ga je osrečila; ekspr. prepozno so se jim odprle oči so spoznali stvari, kakršne dejansko so; preg. zlat ključ vsaka vrata odpre z denarjem se vse doseže
♦ fin. odpreti akreditiv prevzeti obveznost plačati akreditiv; odpreti konto narediti prvo vknjižbo; odpreti transakcijski račun; grad. odpreti gradbišče začeti z gradnjoodpréti se
1. pojaviti se razprostrt v širino: na koncu doline se svet odpre / na desno se odpre Bistriška dolina / ekspr. nebo se je odprlo zjasnilo / z vrha se odpre lep razgled je; pren. pred njim se je odprla najlepša slika prihodnosti
2. publ. nastopiti, nastati: pri tako visoki temperaturi se odpro novi problemi / odprlo se je vprašanje tiskarne
3. ekspr. postati zaupljiv, zgovoren: ob kozarcu vina so se ogreli in odprli / odprl se je pred prijateljem izpovedal mu je svoja čustva, misli / srce se srcu odpre
// knjiž. začeti se zanimati za kaj, sprejemati kaj: odprl se je estetskim idejam romantike; odpreti se modernim tokovom / knjižni jezik se je odprl tujim, zlasti slovanskim besedam začel jih je sprejemati
● pog. poleti so se posli spet odprli začeli dobro uspevati; jih je bilo veliko; pog. ni se mu odprlo, v čem bi bila tu nesreča ni dojel, spoznal
odpŕt -a -o
1. deležnik od odpreti: ptiči so stegovali odprte kljune proti njemu; v roki je držal odprt nož; sejem je bil odprt v začetku meseca; dežnik je imela odprt, čeprav ni deževalo; odprte zapornice; cesta je odprta za ves promet; trgovina je odprta do sedmih zvečer; spati pri odprtem oknu; pusti vrata odprta; odprto imajo samo dopoldne
2. ki je od več ali vseh strani razmeroma lahko dostopen: na odprtih mestih je zelo pihalo / prostor za naselje so si izbrali na odprti terasi
// sorazmerno raven, neporasel: prehodili so odprt svet ob progi / spopad vojsk na odprtem polju
// ki je brez ograje, nezavarovan: odprt sejemski prostor; odprto odlagališče smeti / odprti ogenj / odprta meja nenadzorovani, prosti mejni prehodi med državami, povezanimi navadno zaradi skupnih ciljev v skupnost suverenih držav; dovoljen prihod, uvoz v državo in odhod, izvoz iz nje
3. ki je brez strehe: vozi se v odprtem avtomobilu; odprt tovorni voz; odprto kopališče
// ki ima razmeroma velik izrez, odprtino: ti čevlji so preveč odprti / za te knjige so police dovolj odprte razmaknjene / odprta obleka; odprta posoda
4. publ. nerešen, nedognan: odprti problemi; lotiti se reševanja odprtih zadev; vprašanje je ostalo odprto / odgovori so tu še odprti / konec novele je odprt dopušča različno razumevanje
5. ki mu lahko prisostvujejo, se ga lahko udeležijo tudi nečlani: odprt sestanek društva / odprto prvenstvo v smučarskih skokih / lokal odprtega tipa
6. v povedni rabi ki ima do ljudi in pojavov razumevajoč, strpen odnos: je odprt in iskren človek; kot človek je odprt za vsakogar
// dovzeten, sprejemljiv: mladi ljudje so zelo odprti do sveta okrog sebe; odprt je za vse lepo, novo / organizacija mora biti odprta za nove pobude
7. publ. iskren, odkritosrčen: z njim je imel več odprtih pogovorov; polemika med njimi je bila zelo odprta / odprta ljubezenska izpoved
// javen, očiten: odprt spopad med njima traja že dolgo / ta intervencija je dobila oblike odprte in namerne agresije / odprti telefon organizirano neposredno komuniciranje državljanov z odgovornimi o aktualnih vprašanjih, problemih po telefonu; poslati komu odprto pismo; postaviti odprto vprašanje
● ekspr. ves svet ima odprt pred seboj lahko gre kamorkoli; pog. fant je odprte glave bister, nadarjen; ekspr. igrati z odprtimi kartami jasno, odkrito kazati svoje namene; knjiž. ta človek je odprta knjiga očitno kaže svoja čustva, namene; goste so sprejeli z odprtimi rokami gostoljubno, z veseljem; po svetu hoditi z odprtimi očmi dobro opažati, spoznavati stvari, pojave okrog sebe; sanjal je z odprtimi očmi bede; odprto pivo, vino pivo, vino, ki se prodaja sproti natočeno iz soda; ekspr. gledati, poslušati z odprtimi usti zelo pazljivo; zelo začudeno; ekspr. ni mogel verjeti, da je našel odprta ušesa da so ga poslušali, uslišali; pesn. odprta noč in dan so groba vrata človek lahko vsak trenutek umre; pustite mi odprto nezaklenjeno
♦ agr. odprti hlev hlev brez ene ali dveh sten; anat. odprti prelom kosti prelom, pri katerem kost predre kožo; avt. odprta cesta cesta, na kateri ni omejitve hitrosti; odprta karoserija karoserija s premično ali zložljivo streho; ekon. odprti trg trg, ki je dostopen vsem proizvajalcem; etn. odprto ognjišče od tal dvignjen prostor za kurjenje in pripravo hrane; geogr. odprto morje morje, ki je stran od obale, zalivov in otokov; gozd. odprti gozd gozd, katerega izkoriščanje je zaradi ustreznih prometnih povezav mogoče, ekonomično; kem. odprta veriga atomov razporeditev atomov v spojini v črti; kor. odprta plesna drža plesna drža, pri kateri se plesalca držita samo z eno roko; lov. lov na divjega petelina, srnjaka je odprt začel se je čas, ko je dovoljen lov na divjega petelina, srnjaka; mat. odprti interval interval, v katerem meji intervala nista vključeni; med. odprta telesna poškodba poškodba z rano; odprta rana rana, ki je v neposredni zvezi z zunanjim svetom; odprta tuberkuloza tuberkuloza, pri kateri so v izpljunku bacili; odprto zdravljenje opeklin, ran zdravljenje opeklin, ran brez povoja; navt. odprta luka luka, v katero je dostop mogoč ob vsakem času; pravn. odprti oddelek zavoda za prestajanje kazni zapora oddelek zavoda brez posebnega nadzorstva in brez zavarovanja; politika odprtih vrat ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja politika velesil, temelječa na dogovoru o enakih pogojih gospodarskega udejstvovanja na Kitajskem in v nekaterih afriških deželah; soc. odprt družbeni sistem družbeni sistem, v katerem ni ovir za spreminjanje poklicnega, družbenega, razrednega položaja človeka; šport. odprta igra igra, pri kateri igrata obe moštvi predvsem napadalno; voj. odprto mesto mesto, ki ga vojskujoče se strani po sporazumu ne uničujejo, bombardirajo; prisl.: odprto gledati, opazovati; živeti odprto do vsega; sam.: zaveslal je daleč na odprto na odprto morje; na odprtem je hladno velo; hoditi po odprtem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
okó Frazemi s sestavino okó:
bíti kómu tŕn v očéh,
bíti v očí,
bôsti v očí,
číst kot ríbje okó,
čúvati kóga/kàj kot púnčico svôjega očésa,
dogôvor na štíri očí,
drégniti v kúrje okó,
dvóbòj iz očí v očí,
glédati se iz očí v očí,
glédati smŕti v očí,
govoríti iz očí v očí,
govoríti na štíri očí,
hodíti kód z odpŕtimi očmí,
hodíti po svétu z odpŕtimi očmí,
iméti očí na pêcljih,
iméti prevelíke očí,
iméti véčje očí,
iméti véčje očí kot želódec,
iz očí v očí,
jásen kot ríbje okó,
metánje péska v očí,
metáti kómu pések v očí,
mižánje na êno okó,
mižánje na obé očési,
mižáti na êno okó,
mižáti na obé očési,
na lépe očí,
na štíri očí,
nasúti kómu pések v očí,
natrésti kómu pések v očí,
ne zatískati si očí pred čím,
ne zatísniti očésa [vsò nóč],
ne zatísniti očí [vsò nóč],
očí [vsèga] svetá,
odpréti [kómu] očí,
okó za okó,
okó za okó, zób za zób,
pazíti na kóga/kàj kot na púnčico svôjega očésa,
pések v očí,
poglédati resníci v očí,
pogovárjati se s kóm iz očí v očí,
pogovárjati se s kóm na štíri očí,
pogôvor iz očí v očí,
pogôvor na štíri očí,
pogovoríti se s kóm iz očí v očí,
pogovoríti se s kóm na štíri očí,
postáviti iz očí v očí,
postáviti se iz očí v očí,
resníca v očí bôde,
sáme očí so kóga,
sanjáriti z odpŕtimi očmí,
sánjati z odpŕtimi očmí,
sestánek na štíri očí,
sestáti se s kóm na štíri očí,
soóčati se [s kóm/čím] iz očí v očí,
soóčiti se [s kóm/čím] iz očí v očí,
spáti z odpŕtimi očmí,
sréčanje iz očí v očí,
sréčanje na štíri očí,
sréčati se iz očí v očí,
sréčati se s kóm na štíri očí,
státi si iz očí v očí,
stopíti kómu na kúrje okó,
stráh imá velíke očí,
temà se déla kómu pred očmí,
varováti kóga/kàj kot púnčico svôjega očésa,
vídeti [kóga/káj] iz očí v očí,
volóvske očí,
vréči kómu pések v očí,
vréči očí na kóga/kàj,
vréči okó na kóga/kàj,
z očmí in ušési,
z očmí na pêcljih,
zakrívanje očí pred čím,
zakrívati očí pred čím,
zamižáti na êno okó,
zamižáti na obé očési,
zapírati očí pred čím,
zatískanje očí pred čím,
zatískati si očí pred čím,
zatísniti si očí pred čím,
znájti se iz očí v očí,
zréti smŕti v očí
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
osát Frazemi s sestavino osát:
bíti kot osát,
púst kot osát,
trdožív kot osát
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
otròk Frazemi s sestavino otròk:
Ábrahamov otròk,
Ádamov otròk,
bíti vêlik otròk,
jokáti kot otròk,
nosíti otrôka pod sŕcem,
otròk je na póti,
otròk svôjega čása,
pričakováti otrôka,
razjókati se kot otròk,
razveselíti se [kóga/čésa] kot otròk,
spáti kot otròk,
velíko bábic – kílav otròk,
veselíti se [kóga/čésa] kot otròk,
vsák otròk [tó] vé,
vsák otròk [tó] zná,
zaspáti kot otròk,
zjókati se kot otròk
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
pajdížən, -žna, adj. = zgovoren, priljuden, (tudi: fajdižen) Rib.-DSv.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
pomoževáti, -ȗjem, vb. pf. sich nach Männer Art in ein ernstes, verständiges Gespräch einlassen: mož je zgovoren, prav rad pomožuje, Gor.; s svojimi znanci in prijatelji kaj pomoževati, Bes.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
prezgovóren -rna -o prid. (ọ́ ọ̄) 1. preveč zgovoren: zdela se mu je prezgovorna 2. ekspr. zelo očiten, jasen, prepričljiv: to je prezgovoren dokaz, da se motiš prezgovórno prisl.:
ti zgledi to prezgovorno dokazujejo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
radobeséden -dna -o prid. (ẹ̑) knjiž. zgovoren: biti radobeseden;
radobesedna ženica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
razgovóren2 -rna -o prid. (ọ́ ọ̄) zastar. zgovoren: razgovoren človek;
je zelo prijetna in razgovorna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
razvnéti -vnámem dov., razvnêmi razvnemíte; razvnél; nam. razvnét in razvnèt (ẹ́ á) 1. povzročiti, da kaj močneje gori: veter je ogenj znova razvnel;
požar so pogasili, preden se je razvnel / razvneti žerjavico 2. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da se kaj pojavi z veliko silo, intenzivnostjo: razvneti prepir;
boji so se znova razvneli / razvneti hrepenenje, ljubezen; medved je razvnel njegovo lovsko strast; med njimi se je razvnelo sovraštvo / razvneti domišljijo 3. ekspr. vzbuditi močen, navadno pozitiven čustveni odziv: govornik je razvnel občinstvo;
pesem jih je razvnela;
ob tej novici se je zelo razvnel / hitro se razvname razburi / razvneti materino srce
● ekspr. vino ga je že malo razvnelo zaradi popitega vina je postal bolj živahen, zgovoren; ekspr. razvnela je vse njegove čute zelo ga je čutno vznemirila; ekspr. razvneti dekletu srce vzbuditi v njem naklonjenost, ljubezenrazvnét -a -o:
razvneti glasovi so kričali; pripovedoval je ves razvnet; prisl.: razvneto govoriti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
rečlívi -a -o prid. zgovoren, jezičen: Po császi je dönok Luther z-szvojov recslivov tivárisiczov szrdnikov vüszta zatiszno KOJ 1845, 66
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
sréča Frazemi s sestavino sréča:
iméti hudíčevo sréčo,
iméti sréčo v nesréči,
iméti svínjsko sréčo,
iméti vèč sréče kot pámeti,
iméti vrážjo sréčo,
koló sréče,
koló sréče se obŕne,
koló sréče se vrtí,
koló sréče se zasúka,
koló sréče se zavrtí,
obrníti koló sréče,
poskúsiti sréčo,
sijáti od sréče,
sréča je míla [kómu],
sréča se nasméhne kómu,
sréča v nesréči
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
tájati -am nedov. (ȃ) 1. v zvezi z led, sneg delati, da prehaja v vodo: sonce taja led;
sneg se že taja;
pren., ekspr.: s smehljajem taja nezaupljivost;
nejevolja se mu je tajala 2. delati, da voda v kaki snovi preneha biti led; odtajevati: tajati zamrznjena živila / južni veter taja poti tájati se ekspr., z oslabljenim pomenom
izraža visoko stopnjo stanja, kot ga nakazuje določilo: kar tajal se je od blaženosti / srce se mu je tajalo od sreče / ob taki ponudbi se je kar tajal je bil zelo zadovoljen
● ekspr. pri vinu se je začel tajati je postajal dostopen, zgovoren
tajajóč -a -e:
tajajoč se sneg
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
takó prisl. (ọ̑) I. 1. izraža način dejanja pri govorečem ali v bližini govorečega, na katerega se usmerja pozornost koga: poglej, tako se obrni;
tako se primi, da ne boš padel;
počakajte, da vam pokažem: tako se zaklene / ovij si glavo, tako, poglej / tako navzkriž jih položi; tako pokonci se drži, mene poglej 2. izraža način dejanja, poteka česa, znan iz predhodnega besedila, okoliščin: udarilo je dvakrat, tako potrka soseda;
gospodar se je sprehodil s počasnim korakom. Tako stopa kralj / tipal je okrog sebe in tako prišel do vrat; ciklus je postavil v sredo knjige in mu tako namenil osrednje mesto / vodne kapljice v zraku zmrznejo, tako nastane toča; delal je dosti, počival malo, tako je živel dolgo časa / kaj vas boli, da se tako držite; zakaj me tako gledate; tako vam motor ne bo vžgal / smejali so se svojim sanjam in mislili, da je tako prav // izraža način dejanja, kot ga določa odvisni stavek: govoril je tako, da so ga vsi razumeli; hodi tako, da se ziblje v bokih; rešili bi se samo tako, da bi razbili vrata; prelomljena dela je treba tako sestaviti, da se pravilno zrasteta; obleka mora biti tako narejena, da se v njej dobro počutiš / bilo jima je tako namenjeno, da sta se srečala / on zna tako narediti, da je prav // izraža sklicevanje na to, kar govoreči komu sporoča: dogovorili smo se tako: najprej spravimo tovor do polovice poti, šele nato na vrh; zgodilo se je tako: spotaknil me je, nato sva se stepla / ekspr. tako ti povem, rečem, varuj se ga 3. izraža enakost s prej navedenim, opisanim: povedal mu je svoje mnenje in rekel, da tako mislijo vsi / odšel je. Tako je storil tudi njegov sosed // izraža enakost načina dejanja z načinom v prejšnjem stavku: bolezen se pojavi nenadoma in tako tudi izgine; prišel je neopazno in prav tako odšel // izražaa) enakost načina dejanja, stopnje lastnosti s primerjanim: hodi tako, kot je hodil njegov oče / obnaša se (tako) kot otrok / zgodilo se mu je prav tako kot njegovemu očetu: ubilo ga je drevo / ona dela tako, kakor delajo druge; risati stvari tako, kot so v stvarnosti / biti (tako) delaven kot mravlja; biti (tako) težek kot svinec; bila je tako velika kot dekle pri trinajstih; bil je dvakrat tako, ravno tako, skoraj tako velik kot jaz b) skladnost dejanja, stopnje lastnosti s tem, kar izraža navadno odvisni stavek: tako gre mimo, kakor bi bil popolnoma neznan;
kaznujte ga tako, kot je zaslužil;
naredi tako, kakor hočeš, kot moreš, kot so ti naročili / ni tako močen, kot sem si mislil; ni tako neumen, kot se dela; tudi njemu ni vse tako jasno, kot se zdi / delajte tako kot doslej 4. izraža veliko mero ali stopnjo tega, kar izraža glagol, pridevnik ali prislov: zakaj se ga tako bojite, saj ni hud;
tako so hiteli, pa so bili vseeno prepozni;
niso vedeli, da si tako želi domov;
težko je ugovarjati tako pomembni osebi;
tako prijazen in ustrežljiv je;
zahvalili so se ji, ker jih je tako dobro pogostila;
žal mu je, da se tako brez veselja moži / če ga boš tako hvalil, se bo prevzel; ne uideš, če si še tako hiter / še tako majhna sprememba ga moti / kot vljudnostna fraza: ali bi bili tako dobri in bi mi posodili knjigo; bodite tako prijazni in pridite // izraža mero ali stopnjo česa, kot jo določa navadno odvisni stavek: tako se boji, da se kar trese; zadel ga je tako, da je ves moder v obraz; tako je priden, da ga vsem postavljajo za zgled; piše tako grdo, da njegove pisave ni mogoče brati / še na ulico si ne boš upala, tako te bo sram; ni ga mogla gledati, tako je trpel // ekspr. poudarja pomen besede, na katero se veže: vse mu je tako dobro obrodilo; potok tako lepo šumlja; tako malenkostno, prazno je tako razpravljanje; tako mlada je in lepa; tako pravilno ste predvidevali; tako tiho je tukaj / tako nekam bled je zadnje čase; tako nekako prazna je ta soba 5. izraža nedoločen način: trudil se je, da bi tako mimogrede zaostal;
morda je kdaj o tem tako na tihem sanjal;
tako za spremembo gre včasih tudi v hribe / našel ga je tako, po naključju // pog. razmeroma slabo, nezadovoljivo: kako vam je naredil obleko? Tako / uči se tako tako; piše tako, precej grdo / dela bolj tako // pog. izraža nedoločeno navadno majhno mero, stopnjo: vas kaj boli? Tako; kakšna je bila letina? Tako, ne najboljša 6. v členkovni rabi poudarja dejstvo, ki brez nadaljnjih podatkov utemeljuje sklep: nas ne bodo pogrešali, danes bo tam tako dosti ljudi;
ne potrebuje dežnika, ker dež tako ponehuje;
ne bom ti je predstavljal, saj jo tako poznaš / od časa do časa je pohvalil kosilo, govorila je pa tako gospodinja; denarja ne potrebuje dosti: obleko ima, jé pa tako malo / cigarete je delil samo z enim, drugi pa tako niso kadili sploh; časopis so ukinili, češ da ga ljudje tako ne berejo / vrniti se bo moral tako ali tako v vsakem primeru; ne bom ti razlagal, saj tako in tako sam veš // navadno v zvezi z že poudarja dejstvo, ki je znano brez nadaljnjih podatkov: že tako majhno plačo so mu še zmanjšali; oče je sedel resen za mizo, stric je bil pa že tako malo zgovoren; v podjetju, kjer je iskal delo, so imeli (že) tako preveč delavcev / (že) tako in tako veliko posestvo je še povečal; teh območij, ki so nam tako ali tako neznana, ne bom našteval 7. ekspr. poudarja približnost: tako v soboto ali nedeljo bo prišel;
bilo je tako opolnoči ali pozneje / porabili so tako do petdeset litrov vina; tako okrog šestdeset let ima / od tega je tako nekako pet let približno8. ekspr., v zvezi tako in tako, tako pa tako izraža način, ki je znan, a se noče, ne more imenovati: testo se pripravi tako in tako, iz njega pa se oblikujejo rogljiči;
obnašal se je tako in tako, kaj naj z njim storimo // izraža vsebino, ki je znana, a se noče, ne more imenovati: ljudje govorijo tako pa tako, ne vemo pa, kaj je res 9. navadno v zvezi tako imenovan izraža omejitev, negotovost v izjavi: notranja napetost se kaže v tako imenovanih [t. i.] čustvenih izpadih;
ravnati se po tako imenovanih pravilih igre / star. vetrnjaštvo tako zvanih narodnjakov 10. pri naštevanju, v zvezi in tako dalje, in tako naprej izraža obstajanje česa poleg že povedanega: prodaja grozdje, breskve, zelenjavo in tako dalje [itd.];
nabiral je borovnice, gobe in tako naprej [itn.] / ogledali so si živalski vrt, arboretum in tako po vrsti 11. v zvezi tako tudi, prav tako izraža veljavnost trditve za primer, pri katerem se trditev ne ponovi: odšel je, tako tudi sosed;
porcelan je kitajska iznajdba, prav tako smodnik // v zvezi prav tako izraža razširitev veljavnosti trditve na dodani istovrstni stavčni člen: obleka ne sme biti pretesna, prav tako ne preohlapna; v tem času je značilna specializacija obrti in prav tako poklicev // v zvezi prav tako izraža dodajanje k prej povedanemu: dali so pobudo za ustanovitev zavoda za tehnično vzgojo. Prav tako so sklenili, da bodo organizirali posvetovanje o tej stroki / oče mu je umrl, ko je bil še mlad. Matere prav tako ni imel dolgo 12. izraža prehod k novi misli: počasi so se pomirili in dobili nove delavce. Tako je tekel čas in kmalu je minilo leto;
dober si in pošten in me ne boš ogoljufal. Ko me je tako hvalil, mi je postal položaj jasen 13. v povedni rabi izraža stanje, razmere, znane iz okoliščin, sobesedila: pri nas je tako, da bi človek obupal;
vsi preveč popuščamo, zato pa je tako / to je tako: če hočeš jesti, moraš plačati; pri njih je tako kot v škatlici // s smiselnim osebkom v dajalniku izraža duševno stanje, počutje, kot ga določa odvisni stavek: tako mi je, kot bi me presekal z mečem; tako mu je bilo, da bi se razjokal // s smiselnim osebkom v orodniku izraža stanje, položaj koga, česa sploh, kot ga določa odvisni stavek: z njim je tako, da ne bo več zdrav; s to stvarjo je tako, kot smo povedali / z nama je tako: plamen je plamen razvnel / z najboljšo stvarjo je tako kot z najboljšo travo: hitro se popase / ekspr. kako je z očetom? Tako izraža nezadovoljivost stanja14. izraža ustreznost povedanega, navedenega: pravi, da jo obožuje, a ni tako;
žal je tako, da je življenje prozaično;
naj bo tako ali drugače, pomoči so potrebni;
bolnega otroka menda ne bo jemal na dolgo pot, ni tako;
je že tako, da je zakon zadeva dveh ljudi / če je tako, kot pravite, vas bomo podprli / niste verjeli, da vas bodo prehiteli? Tako je; pravijo, da je bila nesreče kriva prehitra vožnja. Ne rečem, da ni tako / pozabili ste izklopiti električni tok, je tako? Natanko tako // poudarja trditev: ne bo več risal stripov, tako je; tako je, eden mora v službo / tako je ta reč: ljudje več verjamejo papirju kot svoji pameti; tako je to, ne želimo se več prerekati; učiti se moraš in delati, tako je in nič drugače / to je že tako, dela nam ni manjkalo, kruha tudi ne, a domači kraj je le domači kraj; je že tako, da ne bo več zdrav; s to stvarjo je že tako, da se ne smemo prenagliti / kot podkrepitev trditve sam si boš služil kruh. Tako bo, pa amen 15. ekspr., v zvezi kar tako izraža, da se dejanje zgodi brez določenega vzroka, namena: kar tako je šel v mesto;
jokala je kar tako;
tega mu ni povedal kar tako / pogovarjali so se kar tako, tjavendan // pog., s širokim pomenskim obsegom izraža, da se kaj zgodi na način, kot ga določajo okoliščine: pomahaj, da ne boš šla kar tako mimo; niso se dali odpraviti kar tako ne da bi kaj dosegli; knjige mi je dal kar tako zastonj; tega ne boste dosegli kar tako brez truda; njega nisi srečal kar tako pogostoma; čudili so se, da mu je kar tako verjel brez dokazov; živela je z njim kar tako brez zakonske zveze / vzel jo je kar tako, brez dote 16. pog., ekspr., v povedni rabi v nespremenjenem stanju, kot ga določa sobesedilo: ni dobil neveste, zato je ostal tako;
ker ni imel kopalnih hlač, je šel tako v vodo;
ničesar ni zaužil, cel dan je bil (kar) tako tešč / kar tako, bosa je hodila po rosi // v zvezi kar tako brez ustreznih pozitivnih lastnosti, kot jih določa sobesedilo: mislil je, da je on kar tako, pa se je zmotil; te stvari niso kar tako / njegov nasvet ni kar tako je dober; mož ni kar tako je pomembna oseba / njegov izgovor ni kar tako // brez težav: srednja šola ni kar tako; življenje in ljubezen nista kar tako 17. v členkovni rabi izraža opozorilo na prehod k novi misli, dejavnosti: tako, kje smo končali zadnjič;
prispeli smo. Tako. Hiša pred vami je rojstna hiša našega največjega pesnika // izraža podkrepitev odločitve: tako, zabave je konec; vse smo pospravili. Tako, fantje, zdaj pa gremo / tako, pa začnimo // izraža podkrepitev trditve, ugotovitve: tako, da boš vedel, pomagal ti ne bom; tako, narobe je, pa naredi, kar hočeš / tako, siti ste, zdravi tudi, nič vam ne manjka 18. v členkovni rabi izraža začudenje, presenečenje: že dolgo nas ni obiskal. A tako / obljubil mu je kolo in nove smuči. Tako; v kavarno sta šla. Tak tako // izraža nejevoljo: tako, rad bi mi skril ključe; pog. a tako, še ugovarjali mi boste / torej tako, vi posedate, mi pa delamo; tako torej, nočete ubogati // izraža zadovoljstvo: tako, pa sem te ujel; tako, zdaj pa imaš, kar si iskal; tako, pa smo prišli; tako, tako, kar lepo naprej delaj; lepo, da ste prišli, kar sedite. Tako, pa smo skupaj / potegni vrv. Tako. Zdaj pa še tu II. v vezniški rabi A) med členi v stavku 1. ekspr., v zvezi s kakor, kot za združevanje, vezanje sorodnih pojmov glede na povedano: s filmom so bili zadovoljni tako gledalci kot kritiki;
odklonil je tako kosilo kot večerjo / okrepili so se tako številčno kot tudi organizacijsko; izrekam vam sožalje tako v svojem imenu kakor tudi v imenu svoje družine 2. v zvezi tako kot, tako kakor za združevanje, vezanje istovrstnih stavčnih členov: tako kot pri človeku je tudi pri nekaterih opicah stegnenica vitka kost;
tako kot živali tudi nekateri ljudje slutijo nevarnost / iz te zgodbe prav tako kot iz obeh prej omenjenih sledi isti nauk 3. v zvezi tako kot za izražanje primerjave glede enakosti načina: govorila sta malo, tako kot pravi zaljubljenci;
držal se je ravno, tako kot drugi B) med stavki 1. navadno v zvezi tako kot za uvajanje odvisnega stavka, ki izraža skladnost s čim: delal je pridno, tako kot so ga naučili;
jedla je malo, tako kot je bila navajena // za uvajanje stavka, ki izraža osebni odnos do povedanega: umaknil se je pred njim, tako kot so pričakovali; ne bomo šli, tako kot smo se dogovorili; bal se je, da ga bodo ujeli, tako kot sem vam pravil // v zvezi tako da za uvajanje načinovnega odvisnega stavka, ki izraža posledico: grdo piše, tako da njegove pisave ni mogoče brati; noge je imel velike, tako da mu nobeni čevlji niso bili prav / bil je zbegan, tako da ni vedel, kaj dela; delež izvoza raste, tako da znaša že deset odstotkov 2. v priredju za izražanje vzročno-posledičnega razmerja: gnoj je bil dragocen, tako ga je oče sam trosil;
ni pazila na ulice, tako se je izgubila / odšel je po svetu, in tako ga niso nikoli več videli; bil je lačen, in tako se je ustavil v gostilni, da bi nekaj pojedel // v zvezi tako pa za izražanje nasprotja s prej povedanim: če bi bil zdrav, bi lahko delal, tako pa ne more; drugemu ne bi verjel, tako pa se je zgodilo meni, in verjamem C) za naštevanje zgledov za prej povedano: začel se je ukvarjati z vprašanji uporabne mikrobiologije na raznih področjih, tako v medicini, industriji in v poljedelstvu Č) z oslabljenim pomenom, za piko ali podpičjem za izražanje pomenov kot pod B, C:a) navada je postavljati spomenike pomembnim ljudem. Tako so ga postavili tudi njemu;
nisem se hotel prerekati. Tako me je opeharil za eno ovco b) ob nedeljah bi bral in poležaval, če bi imel kje. Tako pa ne vem, kam bi šel;
doma bi bil, pa bi vedel. Tako pa hodiš okoli in šele na večer pogledaš v hišo c) opisal bom nekatere poklice. Tako bom analiziral, ko pride na vrsto, tudi kmeta
● iron. ej, dragec, tako ne bo šlo izraža svarilo; ekspr. tako mi je prišlo, pa sem ga udaril prišel sem v tako razpoloženje; ne morem ga pustiti tako v takem (neugodnem) stanju; ekspr. napravi kar tako, da je le samo zaradi videza; pog. to sem rekel, storil samo tako brez določenega vzroka, namena; ekspr. ne boj se, to se samo tako reče tega se ne misli, ne razume dobesedno; ti so, da se tako izrazim, da tako rečem, prišli kot naročeni izraža rahlo omejitev; če se tako vzame, mu ni nič hudega izraža rahlo omejitev; tako rekoč ekspr. denarja tako rekoč ni več skoraj ni več; ekspr. bil je tako rekoč zmeraj pijan izraža omejitev popolne, dobesedne ustreznosti izraza, resničnosti; tako ali drugače ekspr. to boš plačal tako ali drugače na ta ali drug način; ekspr. reci tako ali drugače, jaz ostanem ne glede na tvoje besede, mnenje ostanem; ekspr. naj bo tako ali drugače, naprej moramo v vsakem primeru; tega ne more uresničiti ne tako ne drugače nikakor; ekspr. o tej stvari ni rekel ne tako ne tako ni povedal svojega mnenja; ekspr. smejal se je, da nikoli tako zelo; ekspr. rad ga srkne, da nobeden tako zelo rad; pridem tako gotovo, kot tu stojim prav gotovo; ekspr. zgodilo se je, kot sem povedal, tako mi vere, tako mi bog pomagaj izraža podkrepitev resničnosti trditve; bolj tako pog. plača je bolj tako nizka; pog. hiša je bolj tako slaba; pog. videti je malo tako čudaški; če je tako, ukaz je ukaz, pa grem izraža sprijaznjenje, dopustitev; če je tako, pa ga ne maram izraža nejevoljo; umakne se, če (mu) tako kaže če je zanj prav; noče se vrniti, pa kaj hočemo, je že tako prav izraža sprijaznjenje; tega vam ne bom naredil. A, tako je to izraža presenečenje; kakor si si postlal, tako boš ležal tvoje (dobro, slabo) življenje bo posledica tvojih prejšnjih odločitev; preg. kakor dobljeno, tako izgubljeno z lahkoto ali nepošteno pridobljena stvar ne prinaša koristi, sreče; preg. kakor ti meni, tako jaz tebi če hočeš, da bodo drugi do tebe dobri, bodi tudi ti do njih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zaúpen -pna -o prid., zaúpnejši (ū) 1. ki zaupa, pove komu kaj, za kar se ne želi, da bi vedeli tudi drugi: ko je izpil nekaj kozarcev, je postal zgovoren in zaupen / onadva sta zaupna prijatelja / izvedeti iz zaupnih virov 2. nanašajoč se na kaj, za kar se ne želi, da bi vedel še kdo drug poleg osebe, kateri se zaupa, pove: pripovedovati si zaupne stvari / zaupen klepet, pogovor; pisati si zaupna pisma / biti s kom v zaupnih stikih; odnosi med njimi so zaupni 3. s katerim se smejo seznaniti le določeni ljudje: zaupen dokument, podatek;
zaupna novica // za katerega vedo le določeni ljudje: dobiti kaj po zaupni poti; zaupna zveza med ilegalci 4. star. ki ni odprt, dostopen za javnost: imeti zaupen sestanek, shod 5. ki se mu zaupa delo, naloga, za katero se ne želi, da bi vedeli tudi drugi: zaupen sodelavec partizanov, policije // ki se komu zaupa z namenom, da za to ne bi vedeli tudi drugi: imeti zaupno funkcijo, nalogo 6. zaupljiv: ljudje so do tujca, star. tujcu malo zaupni / imeti zaupen obraz zaúpno prisl.:
zaupno povedati
♦ pravn. strogo zaupno kot pripis na dopisu, dokumentu oznaka, da se smejo z vsebino dopisa, dokumenta seznaniti le določeni ljudje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zaúpen -pna -o
povdk. izraža, da kdo zaupa, pove komu kaj, za kar se ne želi, da bi vedeli tudi drugi
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024
zgovóren -rna -o prid., zgovórnejši (ọ́ ọ̄) 1. ki (rad) veliko govori: zgovoren človek;
fant je po naravi zgovoren in dovtipen;
nenavadno, zelo zgovorna je;
bila je zgovorna kot kaka branjevka / šele doma je postal zgovoren; ekspr.: dobro bi bilo, če bi bil manj zgovoren; vino naredi človeka zgovornega / trgovec je bil zgovornega jezika 2. ki v veliki meri pove, izraža določeno vsebino: to je zgovoren dokaz, da je tvoja sodba napačna;
članek z zgovornim naslovom;
njegov molk je zgovoren;
ta primer je zelo zgovoren;
slike so same po sebi zgovorne, zato ne potrebujejo razlage zgovórno prisl.:
dovolj zgovorno so mu povedali, da je nezaželen; esej zgovorno priča o pesnikovem razvoju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zgovóren -rna -o; -ejši -a -e (ọ́; ọ́ ọ̑ ọ́; ọ́) ~ človek; poud. ~ dokaz |nedvoumen, prepričljiv|; Otrok je zelo ~zgovórnost -i ž, pojm. (ọ́)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zgovóren -rna -o
prid.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024
zgovọ́ren – glej gọ̑vor
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zgovǫ́rən, -rna, adj. gesprächig, redelustig; z. človek; vino človeka zgovornega dela; — beredt, eloquent, Mur., Jarn.-Cig., Jan., nk.; — tudi: zgọ̑vorən, zgovórən, Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zgovoren [zgovọ́rǝn]
pridevnikzgovoren
PRIMERJAJ: zgovorljiv
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zgovoren (zgovoren, zgovorn) pridevnikPRIMERJAJ: zgovorno
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
zgovoren (z'govoren) prid., F
6,
colloquutor, s'govorni tovariṡh;
disertus, -a, -um, ẛgovorin, lépiga govorjenîa;
effabilis, -le, kar ſe ſmei ali more iṡrezhi,
ṡgovoren;
eloquens, -tis, ṡgovoren;
pereloquens, cilú dobru
ṡgovoren, obilen s'zhednim govorjenîam;
vir affabilis, en lubeṡniu
ṡgovoren móṡh
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zgovoren prid. ♦ P: 4 (TL 1567, TT 1577, TT 1581-82, DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zgovoren
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zgovoren gl.
jezičen
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zgovorljiv [zgovorljív]
pridevnikzgovoren
PRIMERJAJ: zgovoren
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zgovorn pridevnikGLEJ: zgovoren
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
zgovórnež -a m (ọ̑) ekspr. zgovoren človek: zgovornež se je počasi le unesel;
zgovorneži in molčečneži
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zgovórnež -a m z -em člov. (ọ̑) poud. |zgovoren človek|zgovórnica -e ž, člov. (ọ̑) poud.zgovórnežev -a -o (ọ̑) poud.zgovórničin -a -o (ọ̑) poud.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zgovorno prislovPRIMERJAJ: zgovoren
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
žlabudràv -áva -o; bolj ~ (ȁ á á) slabš. |nepremišljeno zgovoren|: ~ fant; biti ~žlabudrávost -i ž, pojm. (á) slabš. |nepremišljena zgovornost|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
žlobudràv -áva -o; bolj ~ (ȁ á á) poud. |nepremišljeno zgovoren|: ~a soseda; biti ~žlobudrávost -i ž, pojm. (á) poud. |nepremišljena zgovornost|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.