zímski -a -o prid. (í)
nanašajoč se na zimo: bil je mrzel zimski dan; zimski meseci / zasnežena zimska pokrajina / žival ima že zimsko dlako; zimske gume globoko narezane gume; zimska obleka; zimske zaloge (hrane); zimska jabolka jabolka, ki so primerna za uživanje čez zimo / zimske (šolske) počitnice / zimski čas
// nav. ekspr. značilen za zimo: pravo zimsko vreme je, čeprav je že pomlad / zimski mraz; hladno zimsko sonce
● zimska pomoč denarna pomoč socialno ogroženim občanom za nakup kurjave, zimskih oblačil; zimski športi smučanje, drsanje, sankanje; ekspr. zimsko veselje sneg; igre na snegu
♦ agr. čas zimskega počitka čas od odpadanja listja do brstenja; astron. zimski sončni obrat čas okoli 21. decembra, ko doseže Sonce najjužnejšo lego na nebu; bot. zimska kolobarnica užitna goba s temno sivim klobukom in bledo rumenim betom, Tricholoma portentosum; čeb. zimska gruča gruča, v katero se stisnejo čebele pozimi zaradi ogrevanja; gastr. zimska salama suha salama iz zelo drobno sesekljanega svinjskega in govejega mesa in slanine; gozd. zimska sečnja; strojn. zimsko olje motorno olje za avtomobile, po viskoznosti primerno za zimski čas; šol. zimski semester; šport. zimske olimpijske igre olimpijske igre, organizirane vsaka štiri leta, ki obsegajo zimske olimpijske športe; vrtn. zimski vrt prostor v javnih, stanovanjskih zgradbah z večinoma velikimi rastlinami za okras in, zlasti v zimskem času, za gojenje; zimska solata solata, ki se seje jeseni in prezimi na prostem; zool. zimska raca rjavkasta raca, ki gnezdi v tundri, Clangula hyemalis; zimsko spanje medveda

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

vzvalovíti -ím dov., vzvalôvil (ī í)
1. premakniti se v obliki vala, valov: gladina vzvalovi; voda se je vzvalovila / žito vzvalovi v vetru; zavesa vzvalovi / ekspr. ob teh besedah je množica vzvalovila
2. narediti, povzročiti, da je kaj valovito: plavalec, veter vzvalovi gladino
3. ekspr. postati valovit: onkraj reke ravnina rahlo vzvalovi / pred potniki vzvalovi zimska pokrajina se pojavi, se pokaže valovita zimska pokrajina
4. ekspr. pojaviti se zdaj z bolj zdaj z manj močnimi zvoki, glasovi: pesem je spet vzvalovila
// pojaviti se, pokazati se zdaj z večjo zdaj z manjšo intenzivnostjo: na obrazu ji vzvalovi rdečica / čustva so ji vzvalovila / v pogledih vzvalovi jeza / po deželi vzvalovi ogorčenje
5. ekspr. vznemiriti, razvneti: njena bližina mu vzvalovi kri / slovo ga je vzvalovilo
6. ekspr. postati vznemirjen, razvnet: njena duša je vzvalovila / ob tej misli mi vzvalovi kri
● ekspr. dogodek je vzvalovil življenje v mestu ga razgibal; imel velik odmev; ekspr. pogled na domačo vas mu je vzvalovil srce povzročil, da mu je začelo močneje biti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

postŕvka -e ž (ȓ)
agr., v zvezi zimska postrvka zimska hruška delno rdeče barve z rjavkastimi pikami: postrvke so letos debele

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

dláka -e ž (á)
nitast izrastek na koži sesalcev: na nogah ima dolge dlake; puliti si dlake; med svetlimi dlakami je bilo tudi nekaj črnih / kot psovka molči, ti suha dlaka ti; kot vzklik pasja dlaka, tega ti ne verjamem
// ed. več dlak, dlake: dlaka raste, se obnavlja; naježiti dlako; žival ima gladko, mehko, sivo dlako / odeja iz kamelje dlake; klobuk iz zajčje dlake / resasta dlaka trša, daljša; zimska dlaka
● ekspr. cepiti dlako razčlenjevati problem do nepomembnih malenkosti; ekspr. iskati dlako v jajcu pretiravati v zahtevah po natančnosti; pog., ekspr. niti za dlako se nisi spremenil prav nič; pog. vedno mu gredo po dlaki v vsem mu skušajo ustreči, mu ne nasprotujejo; ekspr. ta nima dlake na jeziku v vsakem položaju si upa odkrito povedati, kar misli, da je prav; kjer osel leži, dlako pusti nekulturen človek se (rad) podpisuje, kjer ni primerno; nereden človek se spozna po tem, da za seboj pušča nered; preg. volk dlako menja, a narave nikdar človek ne more zatajiti svojega bistva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

markácija -e ž (á)
barvno znamenje za označevanje poti do turističnih točk zlasti v hribih in gorah ali na vrhove: iskati markacijo; obnoviti obledele markacije; markacije je pokril sneg / planinske markacije
// znamenje za označevanje poti, smeri sploh: zatakniti v sneg markacije; označiti tekmovalno progo z markacijami / smučarska markacija drog za označevanje smučarske proge; zimska markacija tri do pet metrov visok drog s smerno puščico

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

opréma -e ž (ẹ̑)
1. pohištvo in drugi predmeti, namenjeni za določen prostor: oprema za trgovino je zelo draga; pred vselitvijo je treba kupiti tudi opremo; razstava opreme / oprema sobe je že stara; v kuhinji moramo menjati opremo / pisarniška oprema; stanovanjska oprema / notranja oprema
// s prilastkom naprave, priprave, potrebne za opravljanje dejavnosti: tovarna gospodinjske opreme; laboratorijska oprema; oprema mehanične delavnice / letališka oprema / publ. zastarela strojna oprema stroji
// s prilastkom kar se doda za (boljše) delovanje stroja, naprave: električna oprema avtomobila / zimska oprema vozila
2. navadno s prilastkom predmeti, oblačila, namenjeni za
a) opravljanje kake dejavnosti: alpinistična, jamarska, potapljaška, smučarska oprema; vojak v popolni bojni opremi; velika izbira športne opreme; oprema za taborjenje / konjska oprema
b) posebno priložnost, obdobje: nevestina oprema; kupili so opremo za dojenčka
3. zunanja podoba knjige, gramofonske plošče: opremo je zasnoval arhitekt / likovna oprema knjige; notranja, zunanja oprema knjige / kot označba avtorstva prevod X, oprema Y
4. glagolnik od opremiti ali opremljati: oprema laboratorija poteka počasi; študij obsega tudi opremo prostorov
● publ. kupiti opremo v baročnem slogu pohištvo; zastar. nevesta v beli opremi obleki
♦ film., rad. glasbena, zvočna oprema ustrezna glasba, šumi v radijski oddaji, filmu; gled. glasbena oprema drame; navt. krovna oprema naprave za zasidranje ladje, spuščanje čolnov z nje ter nakladanje, razkladanje tovora; rač. strojna oprema strojne naprave in elementi, ki sestavljajo računalnik; programska oprema zbirka računalniških programov, ki omogočajo delo z računalnikom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

pnevmátika -e ž (á)
plašč in zračnica za na kolo vozila kot samostojna elementa ali v enem delu: pnevmatika poči, se predre; napolniti, namestiti pnevmatiko; prazna pnevmatika / avtomobilska, letalska pnevmatika
♦ avt. balonska pnevmatika z nizkim notranjim tlakom
// (avtomobilski) plašč, guma: kupiti nove pnevmatike; izrabljena pnevmatika / na ovinku so zapele pnevmatike / letna, zimska pnevmatika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

právljica -e ž (á)
1. lit. pripoved, v kateri se dogajajo neverjetne, samo v domišljiji mogoče stvari in v kateri navadno zmaga dobro: pravljica pripoveduje o treh bratih; otroci radi berejo, poslušajo pravljice; bilo je lepo kot v pravljici zelo; dve leti sta živela kot v pravljici zelo srečno, brez skrbi / ljudske pravljice; živalske pravljice v katerih nastopajo poosebljene živali / Andersenove pravljice; pren., ekspr. ali je bila ta čudovita glasba res samo pravljica
// navadno s prilastkom po taki pripovedi ustvarjeno umetniško delo sploh: filmska, glasbena pravljica / Shakespearova Zimska pravljica
2. ekspr. neresnična izjava, pripoved: njegovi pravljici nihče ne verjame; take pravljice pripoveduj komu drugemu / kdo si je izmislil pravljico, da nas bodo napadli laž, lažno vest; morda je pa le nekaj resnice v pravljicah o njem govoricah
3. kar je zelo lepo, čudovito: pisane barve, utripajoče luči, vodometi – vse to je ustvarilo pravljico / pog. in njihova vila! Pravljica, ti pravim
4. pripoved, izročilo o kakem zgodovinskem dogodku, osebi, navadno z izmišljenimi, domišljijskimi sestavinami: ti podatki potrjujejo pravljico, da so tu nekdaj živeli Huni; pravljice o turških napadih
● ekspr. parna lokomotiva bo kmalu le še pravljica kmalu ne bo več v rabi; ekspr. ta stara pravljica se je pri njih že večkrat ponovila to se je pri njih že večkrat zgodilo; ekspr. takrat je doživljal pravljico svojega življenja najlepše, najsrečnejše obdobje; ekspr. ne misli, da boš dobil princeso iz pravljice izjemno lepo, dobro žensko (za ženo)

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

sezóna -e ž (ọ̑)
navadno s prilastkom čas, del leta
a) ki je najprimernejši, najustreznejši za kako delo, dejavnost: sezona se konča, začne; sredi sezone so prenehali graditi; konec, začetek sezone / gradbena sezona je letos daljša; glavna turistična sezona / kopalna, smučarska sezona; sezona izletov; sezona lova in ribolova / lanska sezona je bila zelo uspešna
b) v katerem se kaka dejavnost opravlja v zelo veliki meri: otvoritvena predstava nove sezone; prvo tekmovanje v sezoni; igralca so angažirali za več sezon / glasbena, koncertna sezona; to je njegova zadnja tekmovalna sezona; sezona predavanj; repertoar za gledališko sezono 2003/04
c) v katerem se opravljajo določena dela: žetvena sezona; sezona vlaganja je, zato prodamo veliko sladkorja
č) v katerem se nosijo, prodajajo določena oblačila, modeli, kroji: v tej sezoni oprijeti plašči niso moderni / škornje nosim več sezon
d) v katerem je česa veliko: sezona češenj, grozdja / sezona dopustov
e) za katerega je značilna določena temperatura, količina padavin: deževna, suha sezona / poletna, zimska sezona / oblačiti se sezoni primerno letnemu času

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

žebljáti -ám nedov. (á ȃ)
1. opremljati z žeblji, ki varujejo ali so za okras: žebljati cokle, čevlje; žebljati pas s srebrnimi žebljički
2. les. povezovati lesene dele česa z žeblji: žebljati lesno konstrukcijo; žebljati zaboje
♦ med. žebljati kost utrjevati zlomljeno kost z žebljem podobnimi kovinskimi predmeti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

grúča -e ž (ú)
1. navadno s prilastkom neurejena, strnjena skupina: na dvorišču se zbirajo gruče vojakov; gosta gruča ljudi, otrok, ovc, drevja / ljudje so stali v gručah po cestah
2. gruda: tolči gruče na njivi
♦ čeb. zimska gruča v katero se stisnejo čebele pozimi zaradi ogrevanja; petr. gruča skupina kristalov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

jábolko -a [jabou̯ko] s (á)
1. sad jablane: lupiti jabolka; črvivo, rdeče, zrelo jabolko; kislo, sladko jabolko; lica je imela rdeča kot jabolko / poletna, zgodnja, zimska jabolka / obirati, otresti jabolka; pren., vznes. zlato jabolko svobode
// jablana: cvetoče jabolko; nasad jabolk / divje jabolko lesnika
2. v zvezi granatno jabolko nizek južni grm z rdečimi cveti ali njegov rdeči sad: košarica granatnih jabolk
3. pog. Adamovo jabolko: iz vratu mu je štrlelo jabolko / neprestano ga draži na kašelj v jabolku v grlu
4. jabolku podoben okrogel predmet: jabolko na zvoniku se lesketa; pozlačeno jabolko / jabolko pri palici glavič / široko razprte oči z navzven obrnjenimi očesnimi jabolki zrkli
5. ploščata kost v kolenu; pogačica: od padca je imel na jabolkih posneto kožo
● ekspr. ugrizniti v kislo jabolko lotiti se česa neprijetnega, neugodnega; knjiž. jabolko spora, razdora stvar, ki je vzrok spora, razdora; preg. jabolko ne pade daleč od drevesa otrok je tak kot starši
♦ agr. prinčevo jabolko podolgovato jabolko z rdečimi progami; bot. volčje jabolko rastlina z belimi, rumenkastimi ali vijoličastimi cveti in čašo, ki postane ob zoritvi jagodastega ploda mehurjasta, Physalis; zlato jabolko gorska rastlina s pokončnim steblom in oranžnim rjavo lisastim cvetom z nazaj zavihanimi listi; kranjska lilija; um. vladarsko jabolko predmet v obliki krogle kot znamenje vladarske oblasti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

obléka -e ž (ẹ̑)
1. izdelek ali skupek izdelkov iz blaga, usnja, ki pokriva telo: sešiti obleko; sleči obleko; arabska, baročna obleka; svilena, volnena obleka / delovna, kopalna, športna obleka; dvodelna obleka; poletna, zimska obleka; potapljaška, vesoljska obleka; obleka za doma; obleke po meri narejene za določeno osebo
2. oblačilo, ki pokriva zgornji in spodnji del telesa
a) moškega: pomeril je več oblek, preden je eno kupil / moška obleka
b) ženske: šivilja ji dela, šiva novo obleko; obleka in kostim / dolga večerna obleka ki sega (skoraj) do tal; plesna obleka; srajčna obleka / ženska obleka
3. ed. oblačila, ki se nosijo navadno nad spodnjim perilom: tu prodajajo obleko, tam pa spodnje perilo / omara za obleko
4. ekspr., s prilastkom zunanja podoba, videz: časopis je dobil novo obleko; odeti etiko v religiozno obleko
● ekspr. obleka kar visi na njem je zelo suh; ekspr. kos ima lepo črno obleko perje; ekspr. po dveh letih je spet oblekel civilno obleko postal civilist; ekspr. metati obleko nase, s sebe hitro se oblačiti, slačiti; ekspr. skočiti v obleko hitro se obleči; šalj. bila je v Evini obleki naga, gola; knjiž. slovenski duh v latinski obleki izražen v latinskem jeziku; obleka naredi človeka kdor se lepo, izbrano oblači, dobi večji ugled, naredi boljši vtis

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

obútev -tve ž (ȗ)
izdelki iz usnja, sintetične snovi za zaščito nog: imajo dovolj denarja za obleko in obutev; gumijasta, usnjena obutev / moška, ženska obutev; velika izbira otroške obutve; športna obutev; zimska obutev
// ekspr. obuvalo: sezul je mokro obutev
● publ. avtomobilu zamenjati zimsko obutev z letno zimske gume
♦ obrt. lahka obutev nizka moška, ženska in otroška obutev; lepljena, šivana obutev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

olimpijáda tudi olimpiáda -e ž (ȃ)
mednarodne športne prireditve, organizirane vsaki dve leti, izmenično za poletne in zimske športe, šport. olimpijske igre: tekmovati na olimpijadi; začetek olimpijade / zimska olimpijada zimske olimpijske igre / moskovska leta 1980, tokijska olimpijada leta 1964
♦ šah. šahovska olimpijada turnir državnih reprezentanc s po štirimi igralci za svetovno moštveno prvenstvo; zgod. olimpijada pri starih Grkih športne prireditve v kraju Olimpija vsaka štiri leta; obdobje štirih let med dvema športnima prireditvama v kraju Olimpija
// publ., ekspr., s prilastkom kako pomembno tekmovanje, prireditev sploh: matematična, pevska olimpijada

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

otŕplost -i ž (ŕ)
stanje otrplega: otrplost roke je popustila / zimska otrplost plazilcev in žuželk
♦ med. težja in počasnejša gibljivost; manjša občutljivost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

paríški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na Pariz: pariški prebivalci; stare pariške ulice / odpeljali so se na pariško razstavo / pariška moda
♦ agr. pariška grofica podolgovata zimska hruška z mehkim in sladkim mesom; gastr. pariški zrezek pariško paniran zrezek; pariška salama salama večjega premera s podobnim nadevom, kot ga ima hrenovka, in z manjšimi koščki slanine; zgod. pariška komuna vodstvo, oblast delavskega razreda v Parizu leta 1871

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

pomóč -i in -í ž (ọ̑)
1. kar kdo naredi namesto drugega: obljubiti, odreči, potrebovati pomoč; računali so na njegovo pomoč; prositi, zahvaliti se za pomoč; učinkovita, velika, znatna pomoč; pomoč na polju, pri košnji, v gospodinjstvu / klic na pomoč / kot vzklik na pomoč / z oslabljenim pomenom: dajati, publ. nuditi pomoč pomagati; prihiteti, priskočiti, priti na pomoč; ker jim delo ni šlo od rok, so poklicali na pomoč mizarja; otroci so ji že v pomoč ji pomagajo
// kar kdo naredi za koga sploh: iskati pomoč pri zdravniku; strokovna pomoč nerazvitim deželam; tehnična pomoč avtomobilistom; da ni škoda še večja, se je treba zahvaliti takojšnji pomoči gasilcev
2. kar se da komu, da pride iz neugodnega položaja: pomoč prihaja prepočasi; prizadetim prebivalcem poslati pomoč; prejemati pomoč; živeti od pomoči drugih; denarna pomoč; moralna pomoč; pomoč v hrani, obleki, šotorih / zimska pomoč denarna pomoč socialno ogroženim občanom za nakup kurjave, zimskih oblačil; sklad za pomoč nerazvitim; pren. on je bil njena pomoč
// dodatna vojaška enota: poslati polku pomoč
3. med., v zvezi prva pomoč najnujnejša zdravstvena opravila pri poškodovanih ali nenadoma obolelih, preden je mogoče normalno zdravljenje: ponesrečenci so takoj dobili prvo pomoč; usposobiti se za prvo pomoč; prva pomoč ob elementarnih nesrečah / dajati, publ. nuditi prvo pomoč / tečaj prve pomoči; omarica za prvo pomoč; zavoj za prvo pomoč
4. v prislovni rabi, z oslabljenim pomenom, v zvezi s pomočjo izraža, da je kaj narejeno s tem, kar določa samostalnik: s pomočjo krajevne skupnosti so organizirali izlet za invalide; publ.: prevajati s pomočjo slovarja s slovarjem; s pomočjo svojega vpliva pri vodstvu je dosegel, kar je hotel s svojim vplivom
● ekspr. druge pomoči ni bilo možnosti, rešitve; ekspr. ni mu več pomoči ne bo ozdravel, umrl bo; ekspr. tu ni pomoči izraža položaj, stanje, ki se ne da spremeniti, izboljšati; komur moč, temu tudi pomoč kdor ima oblast, nima nikjer težav
♦ pravn. pravna pomoč pomoč pri uveljavljanju in varstvu zakonitih pravic in koristi občana ali pravne osebe; šol. dodatna pomoč slabšim učencem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

prelésten -tna -o prid., preléstnejši (ẹ̄)
knjiž. (izredno) lep: prelesten smehljaj; ima prelestne temne oči / prelestna melodija; prelestna zimska pokrajina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

rezidénca -e ž (ẹ̑)
uradno prebivališče državnega voditelja ali visokega državnega funkcionarja: sezidati razkošno rezidenco; kraljeva rezidenca; rezidenca predsednika republike / poletna, zimska rezidenca
● ekspr. v četrtem nadstropju imam svojo rezidenco stanujem; zastar. rezidenca pokrajine glavno mesto

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

rjávka -e ž (ȃ)
1. rjava žival, navadno kobila, krava: rjavka daje veliko mleka; rjavka dobro nese; napreči rjavko; sivka in rjavka
2. mehkolistna solata zeleno-rjave barve, ki ne dela glav: rjavka ima velike rozete z rjavo-zelenimi nagubanimi listi; berivka in rjavka / ameriška rjavka; zimska rjavka / solata rjavka
3. ekspr. ženska, ki ima rjave lase, temno polt: vitka rjavka; rjavka in plavolaska
4. agr. hruška z rjavo hrapavo lupino, ki dozori pozno poleti ali zgodaj jeseni: za ovsenkami dozorijo rjavke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

saláma -e ž (ȃ)
podolgovat, valjast izdelek z nadevom iz sesekljanega mesa, slanine, začimb: narezati, olupiti salamo; predelati meso v salame; pojesti košček, rezino salame / domača salama z nadevom iz grobo sesekljanega svinjskega in govejega mesa in začimb, zlasti česna; navadna salama iz sesekljanega svinjskega in govejega mesa najslabše kakovosti in slanine
♦ gastr. goveja salama suha salama iz drobno sesekljanega govejega mesa, slanine in začimb; ljubljanska, ogrska, pariška salama; posebna salama manjšega premera s podobnim nadevom kot hrenovka; suha salama; trajna salama; zimska salama suha salama iz zelo drobno sesekljanega svinjskega in govejega mesa in slanine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

spartakijáda tudi spartakiáda -e ž (ȃ)
šport., nekdaj velike športne prireditve v nekaterih socialističnih državah: zmagati na spartakijadi / sindikalna, zimska spartakijada

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

špináča -e ž (á)
kulturna rastlina z užitnimi listi: na vrtu gojijo kolerabo, cvetačo in špinačo; bil je zelen kot špinača / poletna, zimska špinača
♦ vrtn. novozelandska špinača s plazečimi se stebelci in manjšimi srčastimi listi
// jed iz listov te rastline ali nekaterih drugih rastlin: otrok ne mara špinače; špinača iz kopriv

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

trpéžen -žna -o prid., trpéžnejši (ẹ́ ẹ̄)
ki kljub uporabi, obdelovanju dalj časa ne spremeni svojih bistvenih lastnosti, značilnosti: trpežni čevlji; hrastov les je bolj trpežen kot smrekov; trpežno blago
// obstojen1: trpežna zimska jabolka / ekspr. trpežno čustvo
● ekspr. trpežen dež dolgotrajen, vztrajen; ekspr. ženske so telesno manj močne, vendar trpežnejše zmožne več prestati, pretrpeti
♦ agr. trpežna ljuljka nizka, gosto rastoča trava za gojene trate

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

turístika -e ž (í)
1. dejavnost turistov: razvoj turistike / veseli ga zlasti turistika
2. zastar. planinstvo, alpinistika: gojiti turistiko / zimska turistika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

univerzijáda tudi univerziáda -e ž (ȃ)
šport. mednarodne športne prireditve študentov, organizirane vsaki dve leti: sodelovati na univerzijadi / zimska univerzijada

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

voliêra tudi voljêra -e ž (ȇ)
večja kletka, v kateri se ptič lahko preletava: gojiti fazane, jerebice v volieri / letna voliera za vzgojo ptičjih mladičev; zimska voliera

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

alpinístika -e ž (í)
vzpenjanje na visoke vrhove po nezavarovanih, nezaznamovanih smereh: vrhunska, zimska alpinistika; razvoj alpinistike
// alpinizem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

blúza -e ž (ȗ)
1. žensko oblačilo za h krilu, navadno iz tanjšega blaga: najraje nosi krilo in bluzo; bela, svilena bluza / srajčna bluza krojena kot moška srajca; zaprta bluza z majhnim izrezom
2. suknjič pri uniformi: zimska bluza; vojaška, železničarska bluza / modre delavske bluze

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

čákati -am nedov., čákajte in čakájte; čákala in čakála (á ȃ)
1. biti, ostati na kakem mestu, zlasti računajoč, da kdo, kaj pride: mudi se mi, stranke me čakajo; čakal te ne bom, pohiti; pacienti čakajo zdravnika; dolgo je čakal na avtobus; čaka jo na postaji / čakati v vrsti za vstopnice
♦ lov. šel je čakat lisico
// živeti, računajoč, da se bo kaj zgodilo: čaka ugodne prilike, ugodno priliko; čaka na odgovor; diplomiral je in zdaj čaka na službo; čaka, da bo operiran / ne čakaj na tujo pomoč ne zanašaj se, ne računaj nanjo; vsi so čakali, da bo tudi on kaj rekel; pren. prošnje čakajo na rešitev
// navadno s prislovnim določilom biti v posebnem čustvenem razpoloženju zaradi stvari, ki se bo zgodila: težko čaka pomladi; komaj čakajo, da prideš; vsa v strahu čaka, kaj bo; pren. polje čaka dežja
2. ne začeti takoj s kakim delom, dejanjem: nič ne ukrene, kar čaka; udari ga, kaj čakaš; čakati s kosilom; z otvoritvijo ceste še čakajo; dolgo čaka s plačilom / gradnja vodovoda še čaka se še ni začela
3. biti v prihodnosti namenjen, določen za koga: čakajo jih še težke naloge; ne ve, kaj ga še čaka; nič dobrega ga ne čaka; čaka jih žalostna usoda / iti moram, delo me čaka; vse nas čaka smrt vsi bomo umrli; tam ga čaka sreča tam bo srečen
// biti pripravljen, gotov za koga: kosilo vas čaka na mizi; topla soba ga čaka / vlaki čakajo na odhod
4. pog. biti dolgo uporaben, užiten: zimska jabolka čakajo; ta jed ne čaka
● ekspr. ne smeš samo čepeti in čakati biti nedejaven; dekle ga je čakalo se ni poročilo z drugim; to delo ne more čakati je neodložljivo; ekspr. upniki ne čakajo zahtevajo plačilo ob dogovorjenem času; ekspr. na to boš še dolgo čakal to se verjetno ne bo zgodilo; tega najbrž ne boš dosegel; pog. pri mojem bratu čakajo bratova žena je noseča; ekspr. on ne bo čakal s prekrižanimi rokami bo kaj ukrenil; pog. zmeraj me pusti čakati nikoli ne pride točno; preg. kdor čaka, dočaka prim. čakaj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

idíla -e ž (ȋ)
1. lit. lirsko-epsko delo, ki opisuje mirno, zadovoljno življenje, povezano z naravo: rad je prebiral idile / avtor pastirske, ribiške idile
2. nav. ekspr. mirno, zadovoljno življenje, navadno povezano z naravo: vojna je uničila idile; vaška idila; iron. hribovske idile ob petrolejki se je kmalu naveličal / sanjal je o družinski idili; preživljal je čudovito ljubezensko idilo ljubezen / idila kmečkega življenja idiličnost
3. navadno s prilastkom stanje v naravi, ki izraža mir, ubranost: zimska idila ob Dravi / čudovita večerna idila / idila gorskega sveta idiličnost
♦ glasb. manjša, preprostejša skladba, ki deluje pomirjujoče

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

kôcka2 tudi kócka -e ž (ȏ; ọ̑)
nekdaj veliko, navadno v obliki trikotnika preganjeno ogrinjalo iz debelejšega blaga: ogrniti kocko; pokriti se s kocko; topla zimska kocka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

mráznica -e ž (ȃ)
1. bot. goba medeno rjave barve s temnejšimi luskami na klobuku, rastoča v šopih na panjih in deblih, Armillariella mellea: nabirati mraznice
2. nar. meglica, ki označuje mejo med mrzlim in toplim zrakom: nad vasjo leži zimska mraznica
// drobna, suha snežinka: mraznice naletavajo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

nóč -í ž (ọ̑)
1. čas teme od sončnega zahoda do vzhoda; ant. dan1: kar mirno spi, saj je še noč; noč se bliža, mineva; noč se dela noči se; knjiž. noč lega, pada, se spušča (na zemljo) noči se; star. storila se je noč znočilo se je; kar tu bomo počakali noči da se znoči; prebedeti, prespati noč; ekspr. krik je pretrgal noč; pesn. črna noč; dolga, mesečna, temna, tiha, zvezdna noč; ekspr. gluha, trd(n)a noč; majska, zimska noč; noči so že hladne; ekspr. v varstvu noči so se umaknili / ekspr. groza, molk noči / kresna noč med 23. in 24. junijem; noč čarovnic med 31. oktobrom in 1. novembrom, ko se zlasti otroci, mladi oblečejo v kostume, navadno čarovniške, in v izdolbene, izrezljane buče vstavljajo sveče / noč od nedelje na ponedeljek; noč med prvim in drugim majem; noč pred praznikom / imeti mirno, ekspr. sladko, strašno noč; kot noč pa dan sta zelo različna; neumen kot noč / neke noči je skrivaj odpotoval; celo noč se je premetaval na postelji; to noč bomo lahko zbežali nocoj; delal je do noči; prebudil se je sredi noči; čez noč je zapadel sneg; vrnil se je na noč ko se je znočilo, pod noč ko se je nočilo; za noč si je pripravila čaj za ponoči; nar. vzhodno po nočeh je prihajal do hiše ponoči, v nočeh; star. v noči ni mogel spati ponoči; vrni se še pred nočjo; z nočjo je zapihal veter ko se je znočilo; noč za nočjo prihaja k njej; star. bilo je še pozno v noč ponoči; pogovarjali so se dolgo, pozno v noč; zgodilo se je v noči od petka na soboto / knjiž., ekspr.: iz noči se je pokazala samotna kmetija; vlak drvi skozi noč; pazljivo je poslušal v noč / kot pozdrav lahko noč! / poljub za lahko noč
2. ekspr. stanje, ko se preprečuje svoboda, napredek, kritično mišljenje: s temi dejanji je Evropa vse bolj tonila v noč; naša tisočletna noč je minila / noč fašizma, nasilja
// knjiž. duševno stanje nerazsodnosti, obupa: nad dušo se zgrinja noč / spomin na sina je edini žarek v noči njene blaznosti / v njegovih očeh je noč
● noč ga je dohitela, ekspr. ujela sredi poti znočilo se je, preden je prišel do določenega kraja, cilja; pesn. noč je razpela svoja krila znočilo se je; pog., ekspr. noč ga je vzela ponoči je skrivaj odšel; evfem. kdor se je upiral, ga je vzela noč so ga ponoči skrivaj odpeljali, zaprli, ubili; ekspr. noč in dan dela kar naprej, neprenehoma; ekspr. ob osmih zjutraj, kar je zame sredi noči, me je zbudil telefon ko najbolj trdno, globoko spim; pog. imeti koga čez noč prenočiti; ekspr. čez noč je zaslovel naenkrat, nepričakovano; pog. otrok je zamenjal dan za noč spi podnevi, ponoči je buden; knjiž. to so bile njene bele noči brez spanja; božična ali sveta noč v krščanstvu pred božičem; ekspr. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči samoten, odmaknjen kraj, zlasti blizu gozda; publ. najdaljša noč med 31. decembrom in 1. januarjem; poročna noč prva noč po poroki; velika noč v krščanstvu praznik Kristusovega vstajenja; knjiž. omamljala ga je noč njenih oči temna barva; evfem. hčere, prijateljice noči vlačuge, prostitutke; noč ima svojo moč ponoči človek ravna, se vede manj razumno, razsodno, zlasti glede ljubezni, spolnosti; preg. nikdar ni noč tako dolga, da bi za njo ne prišel dan vsak neprijeten, težek položaj mine, se izboljša
♦ bot. kraljica noči kaktus z velikimi belimi cveti, ki vzcvetejo in odcvetejo v eni noči, Selenicereus grandiflorus; geogr. bele noči kratke, svetle noči v visokih zemljepisnih širinah; polarna noč doba, ko sonce na polarnem območju ne vzide; tur. beneška noč nočna prireditev na vodi, navadno z ognjemetom; zgod. šentjernejska noč noč pred 24. avgustom leta 1572, ko je bilo v Franciji pobitih več tisoč hugenotov; pravica prve noči v fevdalizmu domnevna pravica zemljiškega gospoda, da preživi z nevesto svojega podložnika njeno poročno noč; prim. podnoč

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

ogrinjálka -e [ogrinjau̯ka] ž (ȃ)
oblačilo, navadno v obliki večje rute, za ogrinjanje: z iglo si je spela ogrinjalko; težka zimska ogrinjalka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

pléza -e ž (ẹ́)
alp. plezanje: skale so oteževale plezo; zimska pleza

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

shraníti in shrániti -im dov. (ī á ā)
1. dati kaj na določeno mesto za kasnejšo uporabo: shraniti zimska oblačila; shraniti sadje za zimo; shraniti v predal; varno shraniti / shraniti izrezke iz časopisov, stara pisma / shraniti kaj za hudo silo prihraniti
// dati digitalne podatke na nosilec podatkov za kasnejšo uporabo: shraniti datoteke v pomnilnik telefona, na pomnilniško kartico, trdi disk; program ob zapiranju samodejno shrani različico datoteke / shraniti podatke v digitalni obliki
2. dati kaj v hrambo: shraniti listine na sodišču

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

jéževka -e ž (ẹ̄)
avt. zimska guma z žebljički: vozila z ježevkami
♦ bot. ježevke gobe z mehkimi bodicami na spodnji strani klobuka, Hydnaceae; etn. ježevka debela palica, ovita na enem koncu z ježevo kožo, ki jo nosi kurent in prekmurski pozvačin; zool. ježevka večja rdeča riba tropskih morij z bodicami, Diodon hystrix

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

kleržó -ja m (ọ̑)
agr. debela zimska hruška bakreno rdeče barve: kleržo letos močno gnije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

ozímka -e ž (ȋ)
agr. zimska hruška: poletne vrste in ozimke
♦ bot. rastlina z rumenimi cveti in deljenimi listi, Eranthis hyemalis

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

pásavka -e ž (ȃ) zool.
1. rjavkasta polarna raca, ki gnezdi v tundri; zimska raca: skupina pasavk
2. buba nekaterih metuljev, ki se priprede na podlago:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

pástorjevka -e ž (á)
agr. debela zimska hruška zeleno rumene barve: košara pastorjevk / pastorjevka je dobro obrodila

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

sívka -e ž (ȋ)
1. siva žival, navadno krava: sivka se pase na travniku; sivka in rjavka
♦ čeb. kranjska čebela; zool. divja raca sivkaste barve z modrikastim pasom preko kljuna, Aythya ferina
2. zelo dišeča divja ali gojena rastlina z dlakavimi listi in modrimi cveti v socvetjih: cvetoča sivka; šopi sivke / dati sivko med perilo; diši po sivki
3. bot. užitna goba s temno sivim klobukom in bledo rumenim betom; zimska kolobarnica: nabirati jurčke in sivke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

zimíka -e ž (í)
agr. zimsko jabolko, zimska hruška: poletne vrste, jesenke in zimike

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

Število zadetkov: 45