ajnumar ► ˈai̯numar -ja m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
beséda Frazemi s sestavino beséda:
beséd zmánjka [kómu],
beséda gré kómu težkó iz úst,
beséda gré kómu težkó z jezíka,
beséda je dála besédo,
beséda je mesó postála,
beséda je pádla na kámen,
beséda ni kònj,
bíti krátkih beséd,
bíti móž beséda,
bíti rédkih beséd,
částna beséda,
dajáti částno besédo [kómu],
dáti besédo [kómu],
dáti částno besédo [kómu],
do zádnje beséde,
držáti besédo,
držáti kóga za besédo,
iméti besédo,
iméti glávno besédo,
iméti pólna ústa beséd,
iméti zádnjo besédo,
mójster beséde,
ne čŕhniti niti beséde,
ne iméti lépe beséde za kóga/kàj,
ne izbírati beséd,
ne nájti lépe beséde za kóga/kàj,
ne rêči niti beséde,
ne rêči šè zádnje beséde,
ne spregovoríti niti beséde,
niti beséde ne správiti iz sêbe,
od pŕve do zádnje beséde,
ognjemèt beséd,
ostáti móž beséda,
požréti besédo,
prijéti kóga za besédo,
sáme beséde so kóga,
samó beséde so kóga,
snésti besédo,
škóda beséd,
tó je beséda,
vzéti kómu besédo,
vzéti kómu besédo iz úst,
vzéti kómu besédo z jezíka
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
caganje -a (caganje, cagajnje, cagajne, cagane) samostalnik srednjega spola1. močno čustvo človeka, ki ne vidi možnosti za rešitev iz težkega položaja; SODOBNA USTREZNICA: obup
2. stanje, ki je posledica tega čustva; SODOBNA USTREZNICA: obup
2.1 na čem izgubljanje upanja, prepričanja, da se bo uresničilo kaj zaželenega; SODOBNA USTREZNICA: obupavanje nad čim
FREKVENCA: 56 pojavitev v 14 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
cagav -a -o (cagav, cagov) pridevnik1. ki ne vidi možnosti za rešitev iz težkega položaja; SODOBNA USTREZNICA: obupan
2. ki dvomi o čem, malo verjame v kaj; SODOBNA USTREZNICA: nejeveren, maloveren
3. ki ima premalo poguma, odločnosti; SODOBNA USTREZNICA: strahopeten, neodločen
3.1 ki se boji koga/česa; SODOBNA USTREZNICA: prestrašen
FREKVENCA: 151 pojavitev v 19 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
cajg1
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
Cankar na maturi 2020: »dolina šentflorjanska« in raba začetnice pri dramskih likihMatura v letu 2020 predvideva tematski sklop z naslovom V svetu Cankarjeve dramatike. Med vprašanji, s katerimi se dijaki srečujejo, je tudi raba velike/male začetnice pri zvezi dolina šentflorjanska in zapis začetnice pri dramskih osebah, ki nimajo imena, temveč zgolj funkcijo (npr. župan). Kakšno je stališče Pravopisne komisije in Jezikovne svetovalnice?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
dẹ́ti dẹ́nem dov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
dolivržen -a -o deležnik1. ki je s silo spravljen na tla, v ležeči položaj; SODOBNA USTREZNICA: vržen
2. ki zaradi uporabe sile ali zaradi padca razpade na dele, kose; SODOBNA USTREZNICA: podrt, razbit
3. ki zaradi premoči nasprotnika v boju odneha, se ne bojuje več; SODOBNA USTREZNICA: premagan
4. ki zaradi dejanja, delovanja koga preneha obstajati, veljati; SODOBNA USTREZNICA: odpravljen
FREKVENCA: 18 pojavitev v 10 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
gotôvo3 poudar. člen.1.
poudarja prepričanost o čemSINONIMI:
že,
ekspr. brez dvoma,
ekspr. brezdvomno,
ekspr. brez oklevanja,
ekspr. brez omahovanja,
ekspr. brez pomislekov,
publ. definitivno2,
neknj. pog. gvišno,
pog. ja2,
ekspr. mirne vesti,
ekspr. mirno2,
ekspr. na vsak način,
publ. nedvomno,
publ. nesporno,
star. ni bes,
zastar. ni dvojbe,
ekspr. ni hudič,
ekspr. ni hudir,
ekspr. ni pes,
ekspr. ni spak,
ekspr. ni vrag,
ekspr. ni zlodej,
ekspr. ni zlomek,
ekspr. prav gotovo,
pog. sigurno,
ekspr. ti povem,
ekspr. vendar2,
zastar. vsekako,
ekspr. vsekakor,
ekspr. v vsakem pogledu,
ekspr. v vsakem primeru,
ekspr. zagotovo1,
neknj. pog. zagvišno,
ekspr. zanesljivo2,
neknj. pog. za primoj,
neknj. pog. za primojduš,
neknj. pog. za primojstokrat,
neknj. pog. za prmej,
neknj. pog. za prmejduš,
ekspr. zatrdno2,
ekspr. za vsako ceno,
sleng. ziher1,
ekspr. zlahka,
ekspr. z mirno vestjo,
ekspr. z vsem srcem 2.
poudarja nepreklicnost česaSINONIMI:
zagotovo1,
neknj. pog. gvišno,
ekspr. prav gotovo,
pog. sigurno,
zastar. vsekako,
ekspr. vsekakor,
neknj. pog. zagvišno,
ekspr. zanesljivo2,
neknj. pog. za primoj,
neknj. pog. za primojduš,
neknj. pog. za prmej,
neknj. pog. za prmejduš,
ekspr. zatrdno2,
pog. že SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024
hrup gl.
halabuka, holovanj, šrapun, zlodej
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
hudič gl.
ajnumar, antikrist, mrčes, šent, vrag, zlodej
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
lȃmati, -mam, -mljem, vb. impf. brechen, Mur., Jan.; l. kamenje, Dict.; kruh l., ogr.-Valj. (Rad); zlodej ga lama in tare, Trub.; roke l., die Hände ringen, Dalm.; — (pren.) l. božjo postavo, Krelj; l. komu srce, C.; kaj se jočete in lamljete mi srce moje? ogr.-Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
malìč 1., -íča, m. 1) (prav za prav: der Kobold), der Teufel, Vas Krn-Erj. (Torb.); blizu to, kar bes, zlodej, Tolm.-Štrek. (Let.); — 2) der Götze, Jarn.; — prim. mal, klein.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
nemir ► ˈnemẹːr neˈmẹːra m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
nésti, nésem, vb. impf. 1) tragen; v rokah, na hrbtu, v košari nesti kaj; — puška dobro nese, die Flinte schießt gut, Cig.; n. se, sich geberden, Cig.; konj se lepo nese, das Pferd hat eine schöne Haltung, Ig (Dol.); dokler (dokoder) oči neso, soweit das Auge reicht, Cig., LjZv.; — moja pamet nese toliko, da ... = pamet mi govori, uči me, da ..., Podkrnci-Erj. (Torb.); — dahin tragen, treiben; veter listje daleč nese; valovi ladjo neso v tuje kraje; kam te zlodej nese? Kam nese me obup, neznam, Preš.; nese me, es reißt mich fort, Mik.; — 2) eintragen, Nutzen bringen; hiša mi nese veliko; — 3) jajca n., Eier legen; kokoš ne nese več.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
nós Frazemi s sestavino nós:
bíti šè móker pod nósom,
dáti kómu po nósu,
dobíti jíh po nósu,
iméti [dóber] nós [za kàj],
iméti nós kot krompír,
íti za nósom,
na vrát na nós,
ne vídeti dljé od svôjega nósa,
nós cvetè kómu,
nós se je podáljšal kómu,
nós se je povésil kómu,
odíti z dólgim nósom,
ostáti z dólgim nósom,
pod nósom se obrísati za kàj,
pomolíti nós [kám, od kód],
potegníti kóga za nós,
tenák nós iméti,
v nós gré kàj kómu,
vídeti dálje od svôjega nósa,
vídeti dljé od svôjega nósa,
víhati [svój] nós [nad kom/čím],
[visôko] dvígati nós,
[visôko] dvígniti nós,
[visôko] dvigováti nós,
vléčenje za nós,
vléči kóga za nós,
vodíti kóga za nós,
vtakníti [svój] nós v kàj,
vtíkati [svój] nós v kàj,
z dólgim nósom,
zalopútniti kómu vráta pred nósom,
zapréti kómu vráta pred nósom
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
o zlodej nesrečni [ȍ zlọ̑dej nesrẹ̑čni]
medmetna zvezaizraža jezo
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
svilod
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
tȃjč, m. 1) = zlodej, Sostro pri Ljub.-DSv.; (prim. bav. deutsch = Teufel, Štrek. [Arch.]); — 2) = konjederec, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
zazlọ̑dẹjati, -am, vb. pf. einen Fluch mit dem Worte zlodej ausstoßen.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
zȅl2 zlȁ prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
zlȃt, m. das Goldstück, der Ducaten, Mur., Jan., Pohl. (Km.); tolarji, zlatje, Trub.; Zlodej (zlodi) naj vzame ("zeme") turske gradi, Vse turske gradi, žolte zlati! Npes.-Vraz.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
zló.. prvi del podr. zlož. (ọ̑) zlódej, zlódejevec, zlódejka, zlódejstvo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
zlódej -a in zlódja m (ọ̑) 1. evfem. hudič: zlodej ga je obsedel;
zlodeja klicati nad koga;
povezan je s samim zlodejem;
biti hujši od zlodeja;
bal se ga je kot samega zlodeja zelo;
pihalo je kot tristo zlodejev / v zlodeja maskiran človek / ekspr. zlodej naj to pije, mi ne bomo / kot vzklik: o ti zlodej ti, kakšna grda cesta; o ti zlodej prekleti 2. ekspr. zloben, hudoben človek: takle zlodej vam lahko uniči življenje;
hudo je, če moraš biti pokoren takemu zlodeju 3. ekspr. oseba, stvar, ki v govorečem vzbuja jezo, nejevoljo: ugasni radio, ne bom več poslušal tega zlodeja;
kašlja, ne vem, kje je staknil tega zlodeja;
otroci vsega zlodeja privlečejo k hiši / kot psovka zlodej zdraharski, daj nam mir // oseba, stvar, ki v govorečem vzbuja presenečenje, občudovanje: kdo bi si mislil, da zlodej tako lepo poje; kaj vse zna ta zlodej / zaradi lepega zlodeja hodijo okrog oblasti zelo kočljive zadeve4. ekspr., v povedni rabi neprijetnosti, težave: če jih bo zapustil, bo zlodej;
dež bo, pa boš imel zlodeja / vojska je zlodej neprijetna, huda stvar / v povedni rabi: zlodej je, če dela vsak po svoje; zlodej je živeti v taki negotovosti 5. ekspr., navadno s prilastkom hrup, nemir: delali so takega zlodeja, da nihče ni mogel spati / veter je zganjal zlodeja in pol velik hrup / malo pozneje je prišel, pa je bil že zlodej pa so se že jezili6. knjiž., ekspr. revež: kako morejo zlodeji živeti s tako beraško plačo / sprejel je ubogega zlodeja pod streho 7. v členkovni zvezi za zlodeja popolnoma, prav: tega za zlodeja nikjer ne dobiš;
zna za zlodeja vse // sploh, nikakor: tega si pa za zlodeja ni mogel zapomniti // za vprašalnico poudarja ugibanje: kaj za zlodeja iščete tod okoli / kaj za zlodeja je treba imeti okno odprto ni treba imeti okno odprto8. v medmetni rabi izražaa) podkrepitev trditve: zlodej, da bom uganil;
ozdravel bo, ni zlodej;
naj me zlodej vzame, če ni res;
za zlodeja, to mu boš dal b) jezo, nejevoljo: zlodej, kaj pa rogovilite po hiši;
za zlodeja, zakaj ste mu povedali;
tristo zlodejev, kaj pa še čakate c) začudenje, presenečenje: zlodej, še všeč mu bo nazadnje;
za zlodeja, tak da je
● ekspr. kod te je zlodej nosil toliko časa kje si se mudil, kod si hodil; ekspr. kam te je zlodej odnesel tako hitro kam si šel; ekspr. ne vem, kateri zlodej ga je obsedel, da je tak zakaj je tak; ekspr. sam zlodej ga je prinesel v hišo prišel je ob nepravem času, nezaželeno; njegov prihod je povzročil velike težave; ekspr. zlodej ga bo vzel, če ne bo nehal kaditi umrl bo; ekspr. posestvo je vzel zlodej je propadlo; ekspr. ne želim ga videti, naj ga zlodej vzame izraža zavračanje, odklanjanje; ekspr. naj gre, kamor hoče, zlodej z njo izraža nezanimanje; ekspr. nanj so klicali zlodeja preklinjali so ga; od zlodeja ekspr. fant je od zlodeja zelo prebrisan, podjeten; zmožen tudi zelo hudih dejanj; zelo poreden, neukrotljiv; ekspr. ta ženska je od zlodeja doseže tudi kaj na videz nemogočega; je zelo hudobna; ekspr. (pojdi) k zlodeju, babnica izraža zavračanje; ekspr. on zna vsega zlodeja je zelo podjeten, spreten; ekspr. on je živ zlodej zelo hudoben človek; ekspr. izmišljali so si zlodeja in pol, da bi ga pozdravili zelo so se trudilizlódja in zlódeja ekspr.:
zlodja, tak da je; zlodja, kaj pa še čakate; kdo zlodja ga je ovadil / kaj zlodja je treba imeti vedno odprto ni treba / gotovo mu bo posodil. Zlodja mu bo ne bo mu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
zlódej1 -a tudi zlódej -dja m z -em člov. (ọ̑; ọ̑)
1. olepš. ~ ga je premotil |hudič|; poud.: izogibati se takega ~a |zlobnega, hudobnega človeka|; Kaj pa delate takega ~a zaradi malenkosti |hrup, nemir|; Zdaj pa imamo ~a |neprijetnosti, težave|; Otroci vsega ~a privlečejo k hiši |veliko različnih reči|; Tega za ~a nikjer ne dobiš |prav nikjer|; Kaj za ~a iščete tod |kaj vendar|; Tega si pa za ~a ni mogel zapomniti |sploh, nikakor|zlódejka -e ž, člov. (ọ̑) poud. |zlobna, hudobna ženska|zlódejev -a -o tudi zlódjev -a -o (ọ̑; ọ̑) olepš. |hudičev|; poud.: ~ človek |zloben, hudoben|; ~ položaj |zelo neprijeten, težaven|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
zlódej2 povdk. (ọ̑) poud. ~ je, če dela vsak po svoje |slabo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
zlódej3 razpolož. medm. (ọ̑) kletv. ~, kaj pa govoriš
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
zlódej -a
mGLEJ SINONIM: hudič1,
hudo3,
hudoben,
hudoben,
hudobnež,
prebrisan,
presneto2GLEJ ŠE: gotovo3,
revež1,
joj2,
presneto2,
razgrajati,
razgrajati
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024
zlodej
Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
zlọ̑dej -a in -dja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
zlọ̑dẹj, m. der Böse, der Teufel (navadno le v kletvi); da te z.! dass dich der Kuckuck! Cig.; ta deček je od zlodeja, das ist ein Teufelsknabe! (nav. zlodi, gen. zlodja; toda: zlodej, Trub.-Mik.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
zlodej [zlọ̑dej]
samostalnik moškega spolahudič, vrag, zlodej
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
zlodej samostalnik moškega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
zlodej -a m hudič, zlodej:
hudizh me vſemi, sludi im. ed. me resneſi ǀ De bi ſludi im. ed. vſel vinu, inu vuoli ǀ na mejſti sludia rod. ed., hudizha, treska, hozheio po ſehmal leto S. Beſſedo v' vſtyh imejti ǀ ſtukrat tvojga blishniga ſakolnesh, sludiu daj. ed. sdash, ſmert voſzhish ǀ Vſemi, inu pij, de bi sludia tož. ed. popijl ǀ nihdar drugiga vſtih nej ſi imèl, ampak ſludia tož. ed., inu hudizha ǀ s'hudizham, inu s'ſludiam or. ed. sdajejo ſvojga blishniga ǀ vſy sludy im. mn. is pekla ſo ſè resuisdali ǀ So kakor ene paklenske jezhe, polne sludjou rod. mn., inu hudizhuu
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
zlodej sam. m ♦ P: 34 (TC 1550, TC 1555, TE 1555, TM 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TA 1566, TL 1567, TPs 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TPs 1579, DC 1579, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, BH 1584, MD 1592, TPo 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
zlodej
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
zlodej ► zˈlȯːdė -dja m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
zlodejanje s preklinjanje z besedo zlodej:
Lubish hudizhovajne, sludjaine tož. ed., preklinajne, treskaine (II, 345)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
zlọ̑dẹjati, -am, vb. impf. mit dem Worte "zlodej" fluchen, Jarn., Jsvkr.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
zlodejati -am nedov. preklinjati z besedo zlodej:
vaſhe otroke namejſti ozhanaſha, inu zheszhene Marie Vere, inudeſſet S. Sapuvidi vuzhite preklinat, inu sludjat nedol. ǀ Ah kaku veliku vezh bi ſe sramovali kregat, ſmeriat, inu sludiat nedol. ǀ vſe skuſi kaunete, preklinate, sludjate 2. mn., treskate, eden temu drugimu ſmert, inu paku voshzhite ǀ nesludiai +vel. 2. ed., inu neshentovai, ampak Boga zhaſti s' tvojm jeſikam ǀ vſeskuſi je preklinal, sludial del. ed. m, treskal, marmral, opraulal, klafal, inu s' Bugam shentoval ǀ de bi ta shkodlivi, inu ſtrupeni mezh nenuzali, vſe skuſi nekleli, sludjali del. mn. m, inu hudù ſvojmu blishnimu s' jeſikam nevoshzhili ǀ Shelish de bi nesludiali +del. mn. m, preklinali, ali shentovali
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
zlodẹjeváti, -ȗjem, vb. impf. mit "zlodej" fluchen, Cig., Jan., C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
zlodej mene vzemi [zlọ̑dej méne vzémi]
medmetna zvezaizraža podkrepitev trditve
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
zlodi zlodja
samostalnik moškega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
zlodi gl.
ajnumar, zlodej
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
zlodovanje -a s preklinjanje z besedo zlodej:
de morebiti preklinajne, sluduvaine im. ed., treskajne &c. nej obeden velik greh ǀ hozhesh ſe sdershat od kletvine, sludivaina rod. ed. inu shentvaina ǀ nehaite vy kmetje od sluduvaina rod. ed., shentovaina, inu treskainia ǀ nikar ſe nepovernite k' sludovajnu daj. ed., hudizhovainu, shentovainu, klafainu ǀ Kakor ſte do ſehmal nuzali vash jeſik sa sludovaine tož. ed., inu klafaine
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
zlòm 2., -lǫ́ma, m. der Böse, der Teufel, Mur., Cig.; (ublažena beseda za: zlodej? C.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
zlomek1 [zlọ̑mǝk]
samostalnik moškega spolahudič, vrag, zlodej
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
zludi gl. zlodej ♦ P: 32 (TC 1550, TC 1555, TE 1555, TM 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, TA 1566, TL 1567, TPs 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TPs 1579, DC 1579, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, BH 1584, MD 1592, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
zludjem [or. ed.] gl. z predl., zlodej ♦ P: 1 (JPo 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
zludjom [or. ed.] gl. z predl., zlodej ♦ P: 1 (JPo 1578)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.