Tiskanje

a

Predlog

1 a-ja tudi a a samostalnik moškega spola

ime črke ali glasu

IZGOVOR: [á], rodilnik [ája] tudi [á]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

ab zlog ♦ P: 4 (TA 1550, TA 1555, KB 1566, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

ab zlog

v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja

FREKVENCA: 4 pojavitve v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

ač zlog ♦ P: 2 (TA 1550, TA 1555)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

ač zlog

v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

ahá1 in ahà členek

1.

manj formalno, tudi ponovljeno izraža, da govorec pritrjuje, soglaša

2.

drugi zlog se izgovarja z višjim tonom, ironično izraža, da govorec ne verjame predhodno navedeni izjavi

2.1.

drugi zlog se izgovarja z višjim tonom

manj formalno

ironično

ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. ahȁ, srb. tudi a-ȁ, ahȃ, rus. agá, polj. aha, češ. ahà, verjetno iz *a + *ha

ája1 členek

izgovarja se s podaljšanim j, zlasti prvi zlog se izgovarja z višjim tonom uporablja se, ko govorec poudarja svoje pritrjevanje ali zanikovanje

ETIMOLOGIJA: verjetno iz ↑aj + ↑ja

ajá2 medmet

1.

izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da se govorec uspe česa spomniti, navadno nenadoma

1.1.

drugi zlog se izgovarja z višjim tonom in podaljšanim a

1.2.

1.3.

ironično

ETIMOLOGIJA: verjetno iz ↑a + ↑ja, morda pod vplivom nemščine, prim. tudi nar. ukr. ajá ‛seveda’ - več ...

anakrúza -e ž (ȗ)
lit. nepoudarjeni zlog pred prvo stopico v verzu: troheji z anakruzo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

ársa -e ž (ȃ) slovstv., jezikosl. |naglašeni zlog|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

ba zlog ♦ P: 1 (DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

ba zlog

v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

bab zlog ♦ P: 1 (KB 1566)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

bab zlog

v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

bad zlog ♦ P: 2 (TA 1550, TA 1555)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

bad zlog

v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

be zlog ♦ P: 1 (DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

be zlog

v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

beb zlog ♦ P: 1 (KB 1566)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

beb zlog

v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

bed zlog ♦ P: 2 (TA 1550, TA 1555)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

bed zlog

v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

bencȋn -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Besedilo pod notnim zapisom: predlog »v«

Na vas se obračam z vprašanjem glede podpisovanja besedila pod note - konkretneje, glede podpisovanja predloga v pod note, saj ga izgovarjamo kot u. Ali v zapišemo kot poseben zlog pod eno noto ali ga pod eno noto zapišemo skupaj z naslednjim zlogom - videla sem namreč že oboje. Ali pa je to pri podpisovanju odvisno od tega, ali se naslednja beseda začne npr. s soglasnikom ali samoglasnikom?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

bev zlog ♦ P: 1 (KB 1566)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

bev zlog

v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

bi1 zlog ♦ P: 1 (DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

bi1 zlog

v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

bid zlog ♦ P: 2 (TA 1550, TA 1555)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

bid zlog

v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

bikȋni -ja m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

bja zlog ♦ P: 1 (BH 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

bja zlog

v slovnici vzorčni zgled za razmejevanje zlogov

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

bje zlog ♦ P: 1 (BH 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

bje zlog

v slovnici vzorčni zgled za razmejevanje zlogov

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

bji zlog ♦ P: 1 (BH 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

bji zlog

v slovnici vzorčni zgled za razmejevanje zlogov

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

bju zlog ♦ P: 1 (BH 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

bju zlog

v slovnici vzorčni zgled za razmejevanje zlogov

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

bo zlog ♦ P: 1 (DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

bo zlog

v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

bod zlog ♦ P: 2 (TA 1550, TA 1555)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

bod zlog

v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

boj3 zlog ♦ P: 1 (KB 1566)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

boj2 zlog

v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Bovden
Večina evropskih jezikov za upogibljivo žico ali tanko jekleno vrv v zaščitni cevi za prenos potisnih ali vlečnih mehanskih sil, npr. namenjeno zaviranju, uporablja poimenovanje bovden , ki je izpeljano iz priimka iznajditelja Ernesta Monningtona Bowdna. V Lenartu deluje Tovarna bovdenov in plastike, ne najdem pa knjižnega izraza v slovenščini.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

bu zlog ♦ P: 1 (DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

bu zlog

v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

bud zlog ♦ P: 2 (TA 1550, TA 1555)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

bud zlog

v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

buj zlog ♦ P: 1 (KB 1566)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

buj zlog

v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

C 1. V slovenskem fonemu c se ohranja pslovan. *c, ki je nastal iz star. *k (glej k) (a) po drugi palatalizaciji, tj. neposredno pred pslovan. samoglasniki *ě (če iz *ai̯ ali oi̯), npr. cẹ́sta ali (b) po tretji palatalizaciji, tj. neposredno za pslovan. nenaglašenimi samoglasniki *i, *ь ali *ę, domnevno, če naslednji zlog ne vsebuje *o, *ǫ, *u ali *ъ, npr. óvca. (c) V skupini cv je lahko nastal iz pslovan. *kv neposredno pred pslovan. *ě, *i ali *ь, npr. cvẹ̑t. 2. V ljudskih izposojenkah ustreza srvnem., nem. in it. z, madž. c, npr. cȋlj, cukẹ̑ta, cȗla. 3. V imitativnih besedah se pojavlja zlasti pri posnemanju visokih naravnih glasov, npr. cvrčáti.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

ca1 zlog ♦ P: 1 (DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

ca1 zlog

v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

caf zlog ♦ P: 2 (TA 1550, TA 1555)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

caf zlog

v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

ce zlog ♦ P: 1 (DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

ce zlog

v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

cef zlog ♦ P: 2 (TA 1550, TA 1555)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

cef zlog

v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

ci2 zlog ♦ P: 1 (DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

ci2 zlog

v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

cif zlog ♦ P: 2 (TA 1550, TA 1555)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

cif zlog

v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

co zlog ♦ P: 1 (DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

co zlog

v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

cof zlog ♦ P: 2 (TA 1550, TA 1555)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

cof zlog

v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

cu zlog ♦ P: 1 (DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

cu zlog

v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

cuf zlog ♦ P: 2 (TA 1550, TA 1555)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

cuf zlog

v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

čas2 zlog ♦ P: 1 (DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

čas2 zlog

v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

čaš zlog ♦ P: 2 (TA 1550, TA 1555)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

čaš1 zlog

v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

čes2 zlog ♦ P: 1 (DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

čes1 zlog

v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

češ zlog ♦ P: 2 (TA 1550, TA 1555)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

češ zlog

v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

čis zlog ♦ P: 1 (DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

čis zlog

v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

čiš zlog ♦ P: 2 (TA 1550, TA 1555)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

čiš zlog

v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

čos zlog ♦ P: 1 (DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

čos zlog

v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

čoš zlog ♦ P: 2 (TA 1550, TA 1555)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

čoš zlog

v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

čus zlog ♦ P: 1 (DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

čus zlog

v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja

FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

čuš zlog ♦ P: 2 (TA 1550, TA 1555)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

čuš zlog

v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja

FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

daš zlog ♦ P: 4 (TA 1550, TA 1555, KB 1566, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

daš zlog

v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja

FREKVENCA: 4 pojavitve v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

dêbelski -a -o [debəlski] prid. (ē)
nanašajoč se na deblo 3: debelski zlog

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

dêbelski -a -o [bə] (é; ȇ) jezikosl. ~ zlog osnovni zlog

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Deljenje besed »država« in »krščanstvo«

Zanima me, kako pravilno delimo naslednje besede:

država = dr-žavakrščanstvo = kr-ščanstvo

Ali lahko tudi delimo imena oseb, mest in tujne besede?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Deljenje besede »nekakšnega«

Zanima me, kako se pravilno deli besedo nekakšnega, če jo moramo deliti pri -kš-. Nekak-šnega ali nekakš-nega? Pravilnejše se mi zdi prvo, vendar to ne zadosti pravilu, da mora biti v drugi vrstici zlog, na katerega se začne neka beseda. Na šne- se ne začne nobena knjižna beseda.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Deljenje besede »Schiller«

V členu 605 v SP piše, da sklope iz dveh enakih soglasnikov delimo, med zgledi je tudi Schil-ler. V enem izmed učbenikov za gimnazije pa piše, da sklope iz dveh enakih soglasnikov LAHKO delimo, ob tem pravilu je naveden zgled Schi-ller in Schil-ler.

Ali gre za napako v učbeniku? Če besedo lahko delimo na dva načina, kje v Slovenskem pravopisu je omenjeno to pravilo?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

deš zlog ♦ P: 4 (TA 1550, TA 1555, KB 1566, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

deš zlog

v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja

FREKVENCA: 4 pojavitve v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

diš zlog ♦ P: 4 (TA 1550, TA 1555, KB 1566, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

diš zlog

v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja

FREKVENCA: 4 pojavitve v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

dó1 -- tudi -ja m (ọ̑)
glasb. solmizacijski zlog, ki označuje ton c ali prvo stopnjo v lestvici:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

doš zlog ♦ P: 4 (TA 1550, TA 1555, KB 1566, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

doš zlog

v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja

FREKVENCA: 4 pojavitve v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

duš zlog ♦ P: 4 (TA 1550, TA 1555, KB 1566, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

duš zlog

v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja

FREKVENCA: 4 pojavitve v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

eb zlog ♦ P: 4 (TA 1550, TA 1555, KB 1566, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

eč zlog ♦ P: 2 (TA 1550, TA 1555)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

ej1 zlog ♦ P: 1 (DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

ênozlóžen -žna -o prid. (ē-ọ̄)
jezikosl. ki ima en zlog: enozložna beseda; enozložne osnove

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

ênozlóžnica -e ž

jezikosl. beseda, ki ima en zlog

SINONIMI:

jezikosl. enozložna beseda

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024

fá -- tudi -ja m (ȃ)
glasb. solmizacijski zlog, ki označuje ton f ali četrto stopnjo v lestvici:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

far2 zlog ♦ P: 2 (TA 1550, TA 1555)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

fer zlog ♦ P: 3 (TA 1550, TA 1555, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

fer zlog

v abecedniku vzorčni zlog za učenje branja

FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

fir zlog ♦ P: 3 (TA 1550, TA 1555, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

for2 zlog ♦ P: 3 (TA 1550, TA 1555, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

fur zlog ♦ P: 3 (TA 1550, TA 1555, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

gal zlog ♦ P: 3 (TA 1550, TA 1555, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

gel2 zlog ♦ P: 3 (TA 1550, TA 1555, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

gil zlog ♦ P: 3 (TA 1550, TA 1555, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

glọ̑ster -tra m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

gol2 zlog ♦ P: 3 (TA 1550, TA 1555, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

gša zlog ♦ P: 3 (TA 1550, TA 1555, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

gše zlog ♦ P: 3 (TA 1550, TA 1555, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

gši zlog ♦ P: 3 (TA 1550, TA 1555, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

gšo zlog ♦ P: 3 (TA 1550, TA 1555, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

gšu zlog ♦ P: 3 (TA 1550, TA 1555, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

gul zlog ♦ P: 3 (TA 1550, TA 1555, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

haš zlog ♦ P: 2 (TA 1550, TA 1555)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

heš zlog ♦ P: 2 (TA 1550, TA 1555)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

híperkataléktičen -čna -o prid. (ȋ-ẹ́)
lit., v zvezi hiperkatalektični verz verz, ki ima na koncu en (nepoudarjen) zlog več:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

hiš zlog ♦ P: 2 (TA 1550, TA 1555)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

hoš zlog ♦ P: 2 (TA 1550, TA 1555)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

hta zlog ♦ P: 3 (TA 1550, TA 1555, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

hte zlog ♦ P: 3 (TA 1550, TA 1555, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

hti zlog ♦ P: 3 (TA 1550, TA 1555, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

hto zlog ♦ P: 3 (TA 1550, TA 1555, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

htu zlog ♦ P: 3 (TA 1550, TA 1555, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

huš1 zlog ♦ P: 2 (TA 1550, TA 1555)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

ib zlog ♦ P: 4 (TA 1550, TA 1555, KB 1566, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

ič1 zlog ♦ P: 2 (TA 1550, TA 1555)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

íktičen -čna -o (í) jezikosl. naglašen, poudarjen
íktični -a -o (í) ~ zlog
íktičnost -i ž, pojm. (í) jezikosl. naglašenost, poudarjenost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Ime slovenske himne: Zdravljica ali Zdravica?

Slovenska himna se uradno imenuje ZDRAVLJICA (izhaja iz besede zdravlje, ki nikoli ni bila slovenska beseda in je Prešernov France ni zapisal). Kdo je torej ukradel verze Franceta Prešerna in jih uporabil v svojem zmazku? Kolikor zanesljivo vem, je Prešernov France napisal pesem Zdravica, ki izhaja iz slovenske besede zdravje.

Vesel bom vašega odgovora, če veste kdo je ta plagiator. Prepričan sem, da jih imamo v Sloveniji že čisto preveč in bi bilo prav, da se stvari postavijo na pravo mesto.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Izgovor besede »skedenj«

Ali se izgovor črke e, ki je zaznamovan v oglatem oklepaju v slovarskem sestavku besede skedenj, nanaša na obe različici izgovora besede skedenj ali samo na izgovor druge?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Izvor priimka »Furlan«

Zanima me izvor priimka Furlan.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Izvor priimka »Višček«

Zanima me izvor priimka Višček.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Izvor priimkov »Škapin«, »Škabar«, »Rusjan«, »Badalič«

Zanima me izvor priimkov:

Škapin, Škabar, Rusjan, Badalič.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

ja6 zlog ♦ P: 1 (BH 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

jab zlog ♦ P: 1 (KB 1566)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

jač zlog ♦ P: 3 (TA 1550, TA 1555, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

je5 zlog ♦ P: 1 (BH 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

ječ zlog ♦ P: 3 (TA 1550, TA 1555, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

jerhovina2 [jẹ́rhovina] samostalnik ženskega spola

z galunom ustrojeno mehko usnje iz kož divjadi; irh; irhovina

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

ji2 zlog ♦ P: 1 (BH 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

jič zlog ♦ P: 1 (DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

jo3 zlog ♦ P: 1 (BH 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

joč zlog ♦ P: 3 (TA 1550, TA 1555, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

ju3 zlog ♦ P: 1 (BH 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

jub zlog ♦ P: 1 (KB 1566)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

juč zlog ♦ P: 3 (TA 1550, TA 1555, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Kdaj »isti« popraviti v »enak«?

Že lep čas se dogaja, da lektorji dosledno zamenjujejo pridevnik isti s pridevnikom enak, ko je to po mojem prepričanju napačno in proti jezikovnemu občutku. Ogledal sem si nekaj mnenj o tem na spletu, a nisem našel odločilne okoliščine, da namreč isti ne izhaja le iz fizične, ampak tudi zvrstne identitete. Na vratih neke trgovine je stalo v smislu, če najdete v drugi trgovini enak izdelek po nižji ceni, vam razliko v ceni povrnemo. Seveda niso pomislili na to, da lahko enak izdelek napravi tudi kak drug proizvajalec, in to precej ceneje.

Saj venomer beremo, kako Kitajci izdelujejo enake (ne samo podobne!) izdelke kot v Evropi ali Ameriki, a ti niso isti kot ti z našega konca zemeljske oble. Kako je s tem, si lahko razjasnimo z vprašanjem: ne vprašujemo po tem, kakšen izdelek lahko najdete v drugi trgovini (na katerega je mogoč odgovor enak), ampak kateri, ki da odgovor isti. Tako je tudi z že pregovornim obdobjem. V prvem trimesečju tega leta je bil dohodek tak, v enakem obdobju lani pa tak. Po logiki je to enako obdobje lani lahko prvo ali drugo ali tretje trimesečje ali pa, denimo, obdobje kakršnihkoli drugih treh mesecev, saj gre za količino. Tudi tokrat se lahko vprašamo, ali v katerem ali pa v kakšnem obdobju lani. Mišljeno je seveda isto obdobje, enako pa je napačno.

Ali pa to: lahko nas poslušate spet naslednji četrtek ob enakem času.

Edino pravilno je ob istem času. Saj tudi 3. decembra ne rečemo, da se je pesnik rodil na enak, marveč na današnji dan leta 1800. In takšnih primerov je še veliko.

Pred časom sem v neki reviji bral dolg prispevek v dveh nadaljevanjih o tem, kako se enaki izdelki po trgovinah v tujini dobijo ceneje. Bilo je prav mučno. Prepričan sem, da to ni bilo pisčevo maslo, ampak posledica lektorjevega posega.

V srednji šoli so nas nekdaj (pred Toporišičem) učili starodavnega pravila, da se v primeru zadrege vprašamo. Smo na to čisto pozabili?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

kna zlog ♦ P: 3 (TA 1550, TA 1555, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

kne zlog ♦ P: 3 (TA 1550, TA 1555, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

kni zlog ♦ P: 3 (TA 1550, TA 1555, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

kno zlog ♦ P: 3 (TA 1550, TA 1555, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

knu zlog ♦ P: 3 (TA 1550, TA 1555, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

komeč

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

kónčən, -čna, adj. 1) End-, Schluss-, Mur., Cig., Jan., nk.; kȏnčni zlog, die Endsilbe, Mur., Cig.; končna brzina, die Endgeschwindigkeit, Cig. (T.); — schließlich, nk.; endgiltig, nk.; — 2) endlich, Mur., Cig., Jan., Cel. (Ar.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

kotrìga -e ž
1. ud, okončina: Vſze kotrige bo veſzéle SŠ 1796, 4; da ſze pogibi edna kotrig tvoji KŠ 1771, 16; je meni vſze kotrige dau TF 1715, 21; Ne odüri Té moje kotrige 'zálosztne KŠ 1754, 254; Niti ne poſztávlajte kotrige vaſe, za rosjé nepravicze KŠ 1771, 460; Zdr'zi Nase kotrige vu moucsi BKM 1789, 52; Primi gori Goszpodne za áldov vsze kotrige KM 1783, 5; nejga méra vmoji kotrejsnyi kotrigaj KŠ 1754, 232
2. del, ud: Kotriga ſzem tvojga tejla KŠ 1754, 270; te nevidoucse czérkvi kotrige pravicsno ſzlü'zio KŠ 1754, 131; Neznate, ka ſzo tejla vaſa Kriſztuſove kotrige KŠ 1771, 500; Matere Czérkvi vſze kotrige májo KMK 1780, 21; mi ſzmo tvoje, Tvojega tejla kotrige BKM 1789, 114; vſzej verni kotrig Kriſztusevi KŠ 1754, 132
3. člen družbe: lüſztva vſzáka obcsinſzka kotriga bode du'sna priſziliti KM 1790; dú'sni szmo kati verne kotrige, za szvoje glavé szrecso sze szkrbeti KOJ 1833, VII
4. zlog, govorna enota: Govorênya z-rêcsi, recsí z-kotrig, kotrige z-piszkov sztojijo KAJ 1870, 6; recsi z-kotrig sztojijo KAJ 1870, 6; je recs: edne-kotrige AIN 1876, 7

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

kúkú1; tudi kú-kú1 medmet

1.

prvi zlog se izgovarja z višjim tonom uporablja se, ko govorec opozori ogovorjenega, ki ga ne vidi, na svojo prisotnost

1.1.

prvi zlog se izgovarja z višjim tonom

2.

kot samostalnik, ekspresivno igra, pri kateri navadno starejši majhnemu otroku zakrije pogled na svoj obraz, ga nato razkrije in reče kuku

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. kuckuck, prvotneje guckuck, iz gucken ‛gledati, kukati’, glej ↑kukati - več ...

kúkú2; tudi kú-kú2 medmet

1.

navadno ponovljeno, prvi zlog se izgovarja z višjim tonom posnema glas kukavice

2.

kot samostalnik posamezen glas kukavice

ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. kȕkū, rus. ku-kú, imitativne besede, ki posnema glas kukavice - več ...

kú-kú1 glej kúkú1

kú-kú2 glej kúkú2

lá1 -- tudi -ja m (ȃ)
glasb. solmizacijski zlog, ki označuje ton a ali šesto stopnjo v lestvici:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

lal zlog ♦ P: 3 (TA 1550, TA 1555, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

látovščina -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

lel zlog ♦ P: 3 (TA 1550, TA 1555, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

lil zlog ♦ P: 3 (TA 1550, TA 1555, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

listǫ́vən, -vna, adj. Brief-, Jan., Cig. (T.); listovni zlog, der Briefstil, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

lokati [lọ́kati lọ́kam] nedovršni glagol

piti z iztegovanjem jezika kot pes; lokati

PRIMERJAJ: lokljati

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

lol zlog ♦ P: 3 (TA 1550, TA 1555, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

ložīti -ím nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

lul zlog ♦ P: 3 (TA 1550, TA 1555, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

mántra -e ž (ȃ)
1. v hinduizmu in budizmu zlog, beseda, več besed, ki se ponavljajoče izgovarjajo pri meditaciji: tibetanske mantre; žebrali so svoje mantre in peli iz dna duše
2. kratko izražena programska misel ali izjava, ki se pogosto ponavlja: devetdeseta leta so minila v znamenju mantre o nujnosti lastninjenja bank
// kar določa ravnanje koga glede na cilj, ki ga želi doseči; vodilo: mantra podjetja je vedno zadovoljiti potrebe kupcev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

mar2 zlog ♦ P: 3 (TA 1550, TA 1555, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

melízem -zma m (ī)
glasb. toni, ki se pojejo na en zlog: melizmi v liturgičnem petju

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

mer zlog ♦ P: 3 (TA 1550, TA 1555, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

mhm1; in mh1 členek

1.

manj formalno izraža, da govorec pritrjuje, soglaša

2.

drugi zlog se izgovarja z višjim tonom, manj formalno izraža, da govorec ne verjame predhodno navedeni izjavi

ETIMOLOGIJA: ↑aha, izgovorjeno z zaprtimi usti, znano tudi v nem. mhm

mí1 -- tudi -ja m (ȋ)
glasb. solmizacijski zlog, ki označuje ton e ali tretjo stopnjo v lestvici:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

mir2 zlog ♦ P: 3 (TA 1550, TA 1555, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

mor2 zlog ♦ P: 3 (TA 1550, TA 1555, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

môški2 -a -o prid. (ó)
1. nanašajoč se na predstavnike spola, katerega značilnost je oplojevalna sposobnost: moški potomci / moški rod rodovine je izumrl / moški hormon; moški spolni ud; moško spolovilo / moško tele, žrebe / otroci moškega spola / ekspr. njegova moška moč peša sposobnost za spolno življenje
2. nanašajoč se na moške: moški glas; moška postava / moške hlače; moška obutev / moški ponos; moška čast / človek v moški dobi; naša moška leta / moška gimnastika / moško delo težje delo; delo, ki ga navadno opravljajo moški
// ekspr. ki izraža odločnost, pogum: pošten moški odgovor; to je moška beseda; moško dejanje / moški značaj / v teh stvareh je prav moški; ona je zelo moška
● ekspr. po vaseh je dosti moškega spola moških; ekspr. hiša potrebuje moške roke za nekatera dela je potreben moški; ekspr. moška voda mineralna voda z domnevnim spodbudnim učinkom na moško spolno moč
♦ anat. moška spolna žleza spolna žleza, ki proizvaja semenčice; biol. moška spolna celica; bot. moški cvet cvet, ki ima samo prašnike; moška rastlina rastlina z moškimi cveti; glasb. moški zbor zbor, sestavljen iz moških glasov; jezikosl. moški spol; lit. moška rima rima, ki obsega en zlog

môško

prisl.:

moško se držati

moško govoriti

moško prenašati nesrečo

samozavestno in moško stopati

sam.: moška je ta

nič moškega ni na njem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

mra zlog ♦ P: 2 (TA 1550, TA 1555)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

mre zlog ♦ P: 2 (TA 1550, TA 1555)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

mri zlog ♦ P: 2 (TA 1550, TA 1555)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

mro zlog ♦ P: 2 (TA 1550, TA 1555)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

mru zlog ♦ P: 2 (TA 1550, TA 1555)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

mur2 zlog ♦ P: 3 (TA 1550, TA 1555, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

nač1 zlog ♦ P: 2 (TA 1550, TA 1555)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

nàdštevílen -lna -o prid. (ȁ-ȋ)
ki presega določeno, običajno število: odseljevanje nadštevilnega prebivalstva
♦ lit. nadštevilni zlog zlog, ki je v nekaterih verzih dodan osnovni metrični shemi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

nàdštevílen -lna -o (ȁȋ) ~o prebivalstvo preštevilno
nàdštevílni -a -o (ȁȋ) slovstv. ~ zlog

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Naglas besede »književen«

Zanima me naglas na besedi književen. SP normira naglas na i, SSKJ na e. Kakšno je vaše stališče?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Naglas imena »Lokovica«

Lako pravilno naglasimo krajevno ime Lokovica (pri Šoštanju): na prvi zlog (Lókovica) ali na predzadnji zlog (Lokovíca)? Kje najdemo pravilo za posamezni kraj?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Naglasna premena pri sklanjanju: »vzhòd – vzhóda« ali »vzhòd – vzhôda«?

Zanima me, zakaj prihaja do premene iz strešice in krativca v ostrivec pri sklanjanju nekaterih samostalnikov (vzhòd-vzhóda, sprejèm-spréjema). Zdi se mi, da se pri vsakodnevni rabi marsikaterega od njih to opušča (Kako je šlo na nastôpu?), uporaba pa zveni bolj ko ne stilizirana (Kako je šlo na nastópu?) Ali se morda obetajo kakšne spremembe v normiranju (zdi se mi, da sem pri nekaterih besedah že zapazil obe možnosti kot pravilni) ali se skuša ohraniti ozke vokale v sklonih?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Naglaševanje osebnih imen

Ali je sprejemljivo, da osebna imena izgovarjamo drugače, kot je določeno s SP, npr. Anton (naglas na a), Martin (naglas na a), Aleš (naglas na a), Jernej (naglas na drugem e), Tamara (naglas na prvem a) ipd.? Zakaj SP ne dovoljuje dvojnic oz. zakaj ne bi smeli izgovarjati imena tako, kot je oseba (glede na narečno skupino, želje staršev ipd.) vajena? Za priimke to že velja, kajne, npr. Kovač (naglas na o ali a). In še: Kateri samoglasnik je naglašen v imenu Alica (v čudežni deželi)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

nagnȍj -ója m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

nȃjlon -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

narȃva -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

naróbe prisl. (ọ̑)
1. izraža položaj ali smer, ki je drugačna kot normalna: obrniti kažipote narobe; obuti nogavico narobe / obračati kolo na desno in narobe; narobe obrnjen portret s hrbtno stranjo spredaj; z glavo navzdol; blago se lika in šiva narobe na narobni strani; sedel je na stol narobe tako, da je bil obrnjen proti naslonjalu; vrteti film narobe nazaj
♦ bot. narobe srčasti list srčasti list, zožen ob peclju
2. izraža, da dejanje ali stanje ni v skladu z določenim pravilom, normo; ant. prav: narobe se lotiti stvari; narobe narediti, odgovoriti; ravnali bi zelo narobe, če bi vztrajali; ekspr. učijo te ravno narobe, kakor je prav / narobe si razumel moje pojasnilo / ekspr., v povedni rabi: račun je narobe; to je narobe, da ga nisi pozdravil; z nikalnico ne bi bilo narobe, če bi ga poklicali izraža primernost, koristnost česa
● ekspr. če ga ni pravi čas domov, je že narobe so doma v skrbeh; so nejevoljni; ekspr. ni se pripeljal, morda je kaj narobe je bolan; ima težave; pog. med sosedi je marsikaj narobe je v marsičem nesoglasje; iron. v njegovi glavi je nekaj narobe njegove misli in dejanja so nekoliko čudaške; ekspr. tam je vse narobe godijo se neprijetne, težke reči; star. pa dajte tisti denar, če vam ni narobe če morete; če se strinjate; ekspr. z njim je nekaj narobe ni popolnoma zdrav; nima urejenega razmerja do okolice; ekspr. danes je s teboj nekaj narobe imaš skrbi; nisi dobre volje; pog. vse nam gre, hodi narobe povzroča težave; pog. narobe je stopil in si zvil nogo neprimerno, neprevidno
3. ekspr. nasprotno, obratno: prej so se ga ogibali, zdaj je narobe; zlog izgovarja kratko, pa je ravno narobe prav; hlev ima prevelika okna, hiša pa narobe; življenje je boj, pa tudi narobe se sme reči: boj je življenje / oblika je povezana z vsebino in narobe
// uvaja novo trditev namesto prej zanikane: ni dolgočasno, narobe, še zabavno je; dela ni konec, mi smo, narobe, prepričani, da se šele začne; v prid. rabi, nav. ekspr.: narobe junak; to je narobe znanost; takšen red je pravi narobe svet

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

nastòp -ópa m (ȍ ọ́) ~ godalnega orkestra; imeti uglajen ~; poud. ~ pomladi |začetek|; slovstv. |nenaglašeni zlog pred trohejem ali daktilom|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

naš4 zlog ♦ P: 1 (DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

neč1 zlog ♦ P: 2 (TA 1550, TA 1555)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

neš zlog ♦ P: 1 (DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

nevȋhta -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

nič6 zlog ♦ P: 2 (TA 1550, TA 1555)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

niš zlog ♦ P: 1 (DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

nja zlog ♦ P: 2 (KB 1566, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

nje1 zlog ♦ P: 2 (KB 1566, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

nji zlog ♦ P: 2 (KB 1566, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

njo zlog ♦ P: 2 (KB 1566, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

nju zlog ♦ P: 2 (KB 1566, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

noč2 zlog ♦ P: 2 (TA 1550, TA 1555)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

nosílec -lca [nosiu̯ca in nosilca] m (ȋ) navadno z rodilnikom
1. kdor drži kaj navadno težjega tako, da prehaja vsa teža nanj, in hodi: nosilci krste, zastave / tisti dan sem bil nosilec vode / knjiž. na cilju smo nosilcem plačali nosačem / nosilec štafetne palice
2. kdor dela, si prizadeva, da se kaj kje pojavlja: že v srednji šoli se je seznanil z nosilci naprednih idej / nosilci sodobnega knjižnega jezika so zlasti izobraženci; publ. nosilci boja za socializem borci
// publ. kdor z delovanjem omogoča, povzroča obstoj, pojavljanje česa: boriti se proti nosilcem birokratskih odnosov
3. publ. kar kaj ustvarja, opredeljuje: v njegovih skladbah je melodija glavni nosilec izraza; glas – nosilec pomenskega razlikovanja
4. knjiž. kdor dela, da je kdo deležen česa: taki ljudje so nosilci nesreče / ti oblaki so nosilci snega prinašajo sneg
5. kdor je (uradno) odgovoren za opravljanje, uresničitev kakega dela, dejavnosti: določiti nosilca načrta, raziskovalne naloge / nosilec javne funkcije / odlična igra nosilca glavne vloge glavnega igralca
6. publ. kdor kaj plačuje, poravnava ali dobiva, prejema: nosilec proračunskih sredstev / nosilec vseh dohodkov in izdatkov je podjetje
7. kdor ima kaj priznano, dano: nosilec najemninske, stanovanjske pravice / nosilec socialnega zavarovanja / nosilec oblasti, suverenosti je ljudstvo / nosilec reda zaslug za narod z zlato zvezdo
8. publ. kar ima kaj kot svojo lastnost, značilnost: mleko je nosilec vitamina D / geni so nosilci dednih lastnosti
9. publ. kdor ima kaj na sebi, v sebi in lahko povzroča, da to dobi (še) kdo drug: tudi ptiči so nosilci različnih bolezni / nosilec bacilov bacilonosec
10. podolgovat vodoraven gradbeni element, ki prenaša obtežitev na podpore: okrepiti, podreti nosilec; stavbe tega arhitekta stoje navadno na stebrih, nosilcih; jekleni, leseni, železobetonski nosilec; prečni, vzdolžni nosilec
11. publ. vojna ladja, letalo, naprava za prevoz, prenos in izstreljevanje določenega orožja: nosilec nuklearnega orožja / podvodni in nadvodni nosilci raket
♦ elektr. nosilec daljši predmet za nošenje, držanje izolatorja; fin. stroškovni nosilec proizvod, storitev, v zvezi s katero se stroški pojavljajo in so nanjo razdeljeni; fot. nosilec emulzije podlaga, na katero je nanesena emulzija; gled. nosilec kulis priprava, na katero se pritrdijo, obesijo kulise lutkovnega odra; grad. ločni nosilec v obliki loka; mostni nosilec del mostu, ki prenaša obtežbo na podpornike; palični nosilec sestavljen iz palic, ki tvorijo trikotnike; jezikosl. v trpnem stavku je osebek nosilec stanja; v češčini je nosilec naglasa prvi zlog; polit. nosilec kandidatne liste kdor ima pred vsemi drugimi kandidati volilne liste prednost, da postane poslanec določene stranke; rač. nosilec podatkov, zvoka priprava, ki omogoča zapisovanje, shranjevanje podatkov, zvoka; naprava, ki ima vgrajeno tako pripravo; strojn. nosilec navadno mirujoč, podolgovat element stroja, naprave, na katerega delujejo sile, zlasti pravokotno; šport. nosilec oranžnega, rumenega pasu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

nosíti nósim nedov. (ī ọ́)
1. držati kaj navadno težjega tako, da prehaja vsa teža na osebek, in (večkrat) hoditi: nositi kovček; nositi opeko, vreče; nositi ranjenca; nositi na glavi, v rokah; nositi v košari, s škafom; težko nositi / konj ga je nosil v galop
// tako držati kaj in (večkrat) hoditi kam z določenim namenom: nositi kamenje v jarek; nositi očetu malico; nosil mu je šivat; nositi prodajat; natakar mu nosi zajtrk v sobo; nositi (solato) na trg, naprodaj / nositi denar v banko / pog. kdo vam nosi kruh kupuje in prinaša; nositi mleko po hišah raznašati
2. navadno s prislovnim določilom povzročati:
a) da se kaj premika zlasti po vodi, zraku: tok je nosil čoln na odprto morje; brezoseb. dim je nosilo proti zahodu; veter nosi pesek, prah, smrad; ekspr. dva voza sta jih nosila v mesto na dveh vozovih so se peljali
b) da kaj prihaja kam: veter jim nosi dež v obraz, prah v oči / ekspr. vozila je na ovinku nosilo s ceste zanašalo
3. nav. ekspr. iti h komu z namenom povedati mu kaj: nosim vam vesele novice / nositi novice po vasi pripovedovati, razširjati
4. ekspr., s prislovnim določilom povzročati, da kdo kod hodi, se premika: nemir ga je nosil od vrat do okna in spet nazaj; radovednost je nosila množico po trgu; pren. domišljija ga je nosila od prizora do prizora
// povzročati bivanje, zadrževanje koga kje: vojna jih je nosila po raznih bojiščih / kakšen hudič ga nosi ob tej uri tod okoli; kaj pa tebe nosi po naših krajih
5. s prislovnim določilom delati, da (večkrat) prihaja kaj na določeno mesto: bolnik je s težavo nosil hrano v usta / publ. v času, ko nosi plavalec roko mimo glave, pridejo usta že iz vode premika
6. knjiž. povzročati, da je kdo deležen česa; prinašati: trdili so, da jim nosijo kulturo; tako življenje nosi ljudem mir, srečo; to nosi vsemu smrt / taka burja nosi ladjam brodolome
7. publ. bistveno, odločilno vplivati na kako dejanje, dejavnost: naše akcije ne sme nositi naključje; te sile nosijo zgodovinski razvoj / čeprav ni imel glavne vloge, je nosil vso predstavo; revijo nosi mlajši rod vodi, usmerja
8. z oslabljenim pomenom izraža, da je pri osebku kaj kot oblačilo, oprava: nositi nove čevlje, hlače; nositi lasuljo; že dve leti nosi isto obleko; nositi odlikovanje, prstan; nositi orožje, revolver / nositi očala, slušni aparat / ta konj še ni nosil sedla ga še niso jahali
9. z oslabljenim pomenom, s prislovnim določilom izraža, da je pri osebku kaj, s čimer razpolaga: nositi denar pri sebi; nositi ključe s seboj / osebno izkaznico je treba nositi s seboj
10. z oslabljenim pomenom izraža lastnost, značilnost osebka, kot jo izraža določilo; imeti: nositi brado, brke, dolge lase / steklenica nosi tujo etiketo; vejice nosijo dolge trne; pismo nosi njegov podpis; pošiljka nosi žig mariborske pošte / publ.: življenje v mestih nosi evropski pečat; podobno spoznanje nosi tudi njegova druga drama
11. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: tiho je nosila svojo bolečino, žalost; v srcu nosi nemir; nositi v očeh obup, smeh / to bolezen je moral že dolgo nositi v sebi / situacija nosi v sebi številne nevarnosti / vsak nosi odgovornost za svoje delo je odgovoren; naredi tako, ampak posledice boš nosil sam čutil, trpel
12. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža navzočnost, pojavljanje česa v zavesti, duševnosti osebka: to že dolgo nosim v glavi; že tedaj je nosil v sebi idejo romana; v spominu sem jo nosil lepšo, kot je bila v resnici; to misel je že dolgo nosil s seboj
13. ohranjati kaj v določenem položaju kljub delovanju nasprotne sile: steblo nosi bujen cvet; snega je toliko, da ga strehe težko nosijo / oporniki nosijo most
// s prislovnim določilom ohranjati kaj v določenem položaju, na določenem mestu sploh: nositi klobuk postrani; roke nosi navadno v žepu; ta pes nosi uhlje spuščene ob glavi / hermelin nosi telo tik ob tleh hodi, se premika s telesom tik ob tleh
14. imeti plod v telesu: koliko časa nosi medvedka, ženska; ko samice nosijo, je lov nanje prepovedan / knjiž. povedala je možu, da nosi tretjega otroka; vznes. ona nosi otroka pod srcem je noseča
● ekspr. tedaj so jih začeli dogodki nositi niso več obvladovali, usmerjali dogodkov; ekspr. kmetija slabo nosi daje, prinaša majhno korist; kokoši spet nosijo nesejo; luna ga nosi je mesečnik; ekspr. že spet jo luna nosi je zmedena, neuravnovešena; ali pri vas Miklavž nosi v krščanskem okolju ali na večer pred 6. decembrom obdarujete otroke; ekspr. noge ga več ne nosijo ne more več hoditi; ekspr. šel je, kamor so ga noge nosile brez naprej določenega cilja; zastar. tako daleč ne nosi nobena puška ne nese; ekspr. ni vreden, da ga zemlja nosi slab, ničvreden je; ekspr. revež je, odkar ga zemlja nosi odkar živi; pog. nositi blato v hišo prihajati z blatnimi čevlji; pog., ekspr. nositi glavo v torbi biti v neprestani življenjski nevarnosti; pog., ekspr. nositi glavo, kožo naprodaj izpostavljati se smrtnim nevarnostim; nositi glavo pokonci biti ponosen, samozavesten; ekspr. vse, kar nosi hlače, mora pod orožje vsi (odrasli) moški; iron. v tej družini pa žena hlače nosi odloča, ukazuje; fantek nosi očetovo ime ima ime, se imenuje po očetu; jezikosl. žarg. naglas nosi drugi zlog naglas je na drugem zlogu; pog., ekspr. na hrbtu nosim že sedmi križ star sem že sedemdeset let; publ. geni nosijo dedne lastnosti imajo in prenašajo; ekspr. visoko nosi nos je domišljav, ošaben; ekspr. že dva meseca nosi puško, vojaško suknjo je pri vojakih; knjiž. griček nosi razvaline na vrhu grička so razvaline; ekspr. on nosi roge njegova žena ima spolna razmerja, spolne odnose z drugimi moškimi; publ. stroške selitve nosi podjetje plača, poravna; ekspr. glavno težo dela nosita kolegici največ dela, najtežje delo opravljata; star. vodo v Savo nositi opravljati nepotrebno, nekoristno delo; ekspr. nositi zastavo, zvonec biti prvi, zlasti v slabem; ekspr. vse mu nosi na nos, na ušesa pripoveduje, kar ne bi smel; star. saj ne nosi na čelu zapisano, kaj misli na zunaj se ne vidi; ekspr. nositi srce na dlani vedno očitno kazati svoja čustva; pog., ekspr. nositi kaj samo na jeziku govoriti eno, čutiti, ravnati pa drugače; ekspr. srca ni ravno na jeziku nosil svojih čustev ni hitro zaupal; ekspr. zmeraj so ga na rokah nosili zelo negovali, razvajali; zelo obzirni, pozorni so bili do njega; pog., ekspr. nositi koga po zobeh obrekovati, opravljati ga; ekspr. to dekle je že eno leto nosil v srcu je bil vanjo zaljubljen; tekel je, kolikor so ga noge nosile kolikor hitro je mogel; lažje bi ga nosil kot poslušal zelo neprijeten, nadležen je; ekspr. nosi vas vrag, kako ste sitni izraža močno jezo, nejevoljo; preg. dokler prosi, zlata usta nosi dokler prosi, govori zelo prijazno, hvaležno

nosíti se

s prislovnim določilom

1.

ekspr.

ponosno, samozavestno hoditi, stopati:

poglej jo, kako se nosi

dekle se je nosilo mimo gruče fantov

nosi se pokonci

nosi se kot pav, kot sveča

/ po pisarni se zdaj nosi njegov naslednik

2.

knjiž.

premikati se, gibati se:

voda se je nosila čez kamenje

po dolini se še nosi megla

hlapi se nosijo kvišku

/ ptiči se nosijo po vejah skačejo

//

širiti se, razširjati se: skozi mrak se nosi pesem flavte

3.

ekspr.

vesti se, obnašati se:

čudno, domače, ošabno se nosi

nosi se po gosposko, čeprav ima zakrpano obleko

/ ob takem bogastvu bi se lahko nosila, pa se ne bila ponosna, domišljava

4.

biti oblečen, oblačiti se:

hotela se je nositi po najnovejši modi, po starem

5.

biti trpežen in se ne mečkati:

to blago se je zelo dobro nosilo

/ kako se nosi tak pulover

●

star. dejal je, da se nad revežem lahko vsak nosi znaša

nosèč

-éča -e

1.

knjiž.

deležnik od nositi:

noseč težko breme, se je zgrudil

lepo vreme noseči veter

2.

navadno v ženskem spolu

ki ima v telesu plod:

noseča ženska

žena je že štiri mesece noseča

/ bila je noseča s poročenim moškim; sam.: prehrana nosečih

nóšen

-a -o:

knjiž. dež, nošen od vetra

♦

šport. nošena žoga pri igrah z žogo odbitje, met žoge, pri katerem se ta zadržuje v roki dalj, kot je dovoljeno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

noš zlog ♦ P: 1 (DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

nuč zlog ♦ P: 2 (TA 1550, TA 1555)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

nuš zlog ♦ P: 1 (DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

oaš zlog ♦ P: 2 (TA 1550, TA 1555)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

ob2 zlog ♦ P: 4 (TA 1550, TA 1555, KB 1566, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

oblǫ́čən, -čna, adj. 1) Bogen-: oblǫ̑čni zlog, der Bogenstil, Cig. (T.); — 2) bogenförmig, Jan., Cig. (T.); gewölbt, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

oč1 zlog ♦ P: 2 (TA 1550, TA 1555)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

oeš zlog ♦ P: 2 (TA 1550, TA 1555)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

oiš zlog ♦ P: 2 (TA 1550, TA 1555)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

ooš zlog ♦ P: 2 (TA 1550, TA 1555)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Opuščanje rodilnika pri zaimku »vse«

Zanima me, če je res po novem dovoljeno opustiti zlog pri rodilniku, konkreten primer, da rečeš V trgovini ne dobiš vedno vse, kar hočeš namesto V trgovini ne dobiš vedno vsega, kar hočeš? Trditev je postavila oseba, ki se spozna na te stvari, pa vendar se mi zdi neobičajno in me resnično zanima, kako je s tem.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

ouš zlog ♦ P: 2 (TA 1550, TA 1555)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

pag1 zlog ♦ P: 3 (TA 1550, TA 1555, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

peg zlog ♦ P: 3 (TA 1550, TA 1555, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

pig zlog ♦ P: 3 (TA 1550, TA 1555, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

plešč zlog ♦ P: 1 (KB 1566)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

plišč zlog ♦ P: 1 (KB 1566)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

plošč zlog ♦ P: 1 (KB 1566)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

plušč zlog ♦ P: 1 (KB 1566)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

pog zlog ♦ P: 3 (TA 1550, TA 1555, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

pònaglásen -sna -o prid. (ȍ-ā)
jezikosl. ki je po naglasu: ponaglasni samoglasnik / ponaglasni zlog

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

pònaglásen -sna -o (ȍá; ȍȃ)
pònaglásni -a -o (ȍá; ȍȃ) ~ zlog

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Posebnosti pri sklanjanju priimkov: »Štuhec«

Moje vprašanje se nanaša na naslednji odgovor:

Slovenski priimki moških oseb z nenaglašenim e v zadnjem zlogu se po Slovenskem pravopisu praviloma sklanjajo tako, da e v stranskih sklonih ni obstojen, razen če bi izpad tega e-ja (ki je v zadnjem zlogu izgovorjen večinoma polglasniško), povzročil neizgovorljivost. Vaše primere je torej treba sklanjati Slatinjek – Slatinjka, Černec – Černca, Črnčec – Črnčeca, Štuhec – Štuhca in Kocbek – Kocbeka.

Marko Snoj (januar 2013)

Moje vprašanje: Ali se Štuhec sklanja tako kot pišete, tudi ko priimek naglasimo kot se naglaša na Štajerskem, torej na e, kjer e ni izgovorjen polglasniško, ampak široko. Tako naglašajo priimek tudi osebe, ki tukaj imajo ta priimek. Zdi se mi, da se ob upoštevanju sklanjanja kot ga opisujete ta priimek Štuhec (naglas na e) spremeni v neki čisto novi, neprepoznaven priimek – s Šthucem v našem delu dežele.

In ali je v tem primeru torej prav s Štuhecom ali s Štuhecem?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

poudáriti -im dovršni glagol, glagol govorjenja

1.

kdo/kaj s poudar kom izraziti kaj ‘zlog, besedo’
Poudaril je vsako besedo.

2.

kdo/kaj pomembno in opazno izraziti, posredovati kaj 'misli, čustva, razpoloženja'
/Na koncu/ so poudarili glavno misel razprave.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024

poudárjati -am nedov. (á)
1. izgovarjati izrazito, s poudarkom: patetično poudarjati posamezne besede; pravilno poudarjati / poudarjati prvi zlog naglaševati
2. z govorjenjem dajati vsebini povedanega, navedenega večjo pomembnost: vsi kritiki so poudarjali kvaliteto drame; poudarjati sodelovanje med vsemi narodi; rad je poudarjal svoje spretnosti
// delati bolj izrazito, bolj opazno: rumena barva je še poudarjala njene oči
♦ jezikosl. pridevnik poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže

poudarjajóč

-a -e:

govoril je počasi, poudarjajoč vsako besedo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

po zlógih prisl. zv.

izraža, da se kaj izgovarja, bere tako, da je vsak zlog ločen od predhodnega in sledečega zloga

SINONIMI:

zlogoma, zlogovaje

GLEJ ŠE: zlogovati, zlogovati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024

prednaglásen -sna -o (á; ȃ) jezikosl.
prednaglásni -a -o (á; ȃ) ~ zlog
prednaglásnost -i ž, pojm. (á; ȃ) jezikosl.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

prèdpredzádnji -a -e (ȅȃ) jezikosl. ~ zlog

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

predzádnji -a -e prid. (ȃ)
ki je neposredno pred zadnjim: predzadnji zlog besede / odmor med predzadnjo in zadnjo uro pouka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

predzádnji -a -e (ȃ) jezikosl. ~ zlog

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

premík -a m (ȋ)
glagolnik od premakniti:
a) pri premiku se je mizi zlomila noga; potresni premiki / premik čet
b) premiki luči
c) premik glave, noge / od strani je opazovala vsak njegov premik gib
č) njegov nastop pomeni za vse določen premik; družbeni, gospodarski, idejni, kulturni, sociološki premiki; ugotoviti velik premik v odnosu do ljudske poezije / pri cenah predvidevajo nadaljnje premike zvišanja
● s tem stoletjem se približujemo koncu premikov ljudstev naseljevanj, priseljevanj
♦ elektr. fazni premik prehitevanje ali zaostajanje ene električne veličine glede na drugo iste vrste; jezikosl. premik naglasa na drug zlog

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Prevzemanje burmanskih imen in začetnica

Zadnje čase v medijih veliko beremo o dogajanju v Mjanmaru, pri čemer je omenjena političarka Aung San Su Či. Tak zapis spominja na prevzeta kitajska imena, a v Pravopisu pravil, kako prevzemati burmanska imena, v resnici ni. Kako jih zapisati?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Pridevnik, izpeljan iz imena mesta »Vologda«

V besedilu o ruskih čipkah iz mesta Vologda sem naletela na besedno zvezo vologdska čipka in vologdska regija. Kot diplomirano rusistko me je zbodel pridevnik "vologdski", saj je v ruščini zaradi lažje izgovorjave oblika pridevnika, ki se nanaša na mesto Vologda (naglas na prvem o) vologodski (волого́дский), zato se mi zdi smiselno, da bi takšno obliko pridevnika izpeljali tudi v slovenščini. Ko sem iskala besedila v slovenščini, ki bi se nanašala na omenjena krajevna imena, sem naletela na besedilo Mirjam Mencej (prilagam internetni vir), ki prav tako uporablja pridevnik vologodski (npr. pastirji iz kadnikovskega okraja vologodske gubernije). Kako je torej v slovenščini pravilno – vologdski ali vologodski?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

pug zlog ♦ P: 3 (TA 1550, TA 1555, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

qua zlog ♦ P: 2 (TA 1550, TA 1555)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

que zlog ♦ P: 2 (TA 1550, TA 1555)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

qui zlog ♦ P: 2 (TA 1550, TA 1555)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

quo zlog ♦ P: 2 (TA 1550, TA 1555)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

quu zlog ♦ P: 2 (TA 1550, TA 1555)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

rad2 zlog ♦ P: 3 (TA 1550, TA 1555, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

razzlogováti – glej zlȍg

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

ré1 -- tudi rêja m (ẹ̑ ȇ)
glasb. solmizacijski zlog, ki označuje ton d ali drugo stopnjo v lestvici:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

réčica -e ž zlog: tak, ka je vu niſteroj ſtrofi vecs tálov recsicz (ſzyllab) bilou, kak bi trbelo BKM 1789, 2

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

red2 zlog ♦ P: 3 (TA 1550, TA 1555, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

réjčnica -e ž zlog: z-nikimi rejcsnicami navkü-pe KMS 1780, A

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

rid zlog ♦ P: 3 (TA 1550, TA 1555, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

rod2 zlog ♦ P: 3 (TA 1550, TA 1555, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Rodilnik množine besede »himna«

SP 2001 (734, 744, 820) navaja, da se v rodilniku dvojine in množine prve ženske sklanjatve neobstojni samoglasnik vriva med člene soglasniškega sklopa m n l ali r + m n l ali v le neobvezno in v izgovoru, vendar pri rodilniku dvojine in množine samostalnika himna v praksi neobstojni samoglasnik e večinoma najdemo tudi v zapisu, torej himen. Korpus Gigafida prikazuje enak delež zadetkov za obe rabi: himen in himn. Kaj svetujete?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

rud zlog ♦ P: 3 (TA 1550, TA 1555, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

S 1. V slovenskem fonemu s (a) se ohranja pslovan. *s (< ide. *s /razen neposredno za *i, *u, *r, *k, *ku̯, *g, *gu̯, *gu̯h/ ali *k'), npr. svọ́j, desẹ̑t. (b) Lahko je nastal iz starejšega *x (glej H) po drugi palatalizaciji, tj. neposredno pred pslovan. samoglasniki *ě (če iz *ai̯ ali oi̯) ali po tretji palatalizaciji, tj. neposredno za pslovan. nenaglašenimi samoglasniki *i, *ь ali *ę, domnevno le, če naslednji zlog ne vsebuje *o, *ǫ, *u ali *ъ, npr. vȅs. (c) V skupini *st je lahko nastal tudi iz *t pred ide. *t, *d ali *dh, npr. plésti. 2. V ljudskih izposojenkah je nadomestil srvnem. ʒʒ, npr. básati, in ss, npr. pȃsati, mnogokrat romanski s, npr. soldȁt, in madž. sz, npr. sȗrka, sẹ̑gedin.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Samoglasniki v besedi »sntntn«

Zanima me, če beseda SNTNTN res nima samoglasnikov ali le niso zapisani.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

sí1 -- tudi -ja m (ȋ)
glasb. solmizacijski zlog, ki označuje ton h ali sedmo stopnjo v lestvici:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

sillaba tudi syllaba -e [sílaba] ž zlog: Ka je szillaba AIN 1876, 7; Vu vszákoj szillabi more eden glásznik bidti AIN 1876, 7; Od szillab KOJ 1833, 6; Od szillab AIN 1876, 7; Kakda rêcsi na szillabe razdeliti AIN 1876, 7; z-edne ali vecs szillabih KOJ 1833, 6; Recs je z-edne ali vecs szillabih AIN 1876, 7; ka ſzo ſyllabe nej bilé vu gvüsen mertik vzéte BKM 1789, 2

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

sinicéza -e ž (ẹ̑)
lit. združitev dveh samoglasnikov pri izgovoru v en zlog, zlitje: zaradi siniceze je verz kljub nadštevilnemu samoglasniku pravilen

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

sinicéza -e ž

lit. združitev dveh samoglasnikov pri izgovoru v en zlog

SINONIMI:

lit. zlitje

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024

sklàd, skláda, m. 1) die Zusammensetzung, Jan.; die Synthese, Cig. (T.); — 2) die Zusammenlegung (von Geld), die Concurrenz, der Zusammenschuss, Cig., Jan., C.; cerkveni s., die Kirchenconcurrenz, Levst. (Nauk); s. pobirati, Beiträge sammeln, Cig.; v s. dati, beisteuern, Cig.; dali so veliko zlata in srebra v sklad, Ravn.; s. napraviti, narediti, zusammenschießen, Cig., Polj.; der Concurrenzbeitrag: das Zusammengeschossene, Ravn.; skladi, die Contribution, Dict., Jan.; toliko je prišlo sklada na enega, Polj.; — 3) die Lage, die Schichte, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Som.); sekali so hraste, in velik sklad, ki se je bil podrl, ubil je jednega, Jurč.; Sklad na skladu se zdviguje, Golih vrhov kamen zid, Vod. (Pes.); gorski skladi, Berggruppen, Z., Rut. (Zg. Tolm.); sklad papirja, ein Ries Papier, Guts., Cig., Jan.; — das Aufgeschichtete: der Vorrath, das Lager, die Niederlage, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — = zlog, die Silbe, Vod. (Izb. sp.); — 4) das Gefüge (min.), Cig. (T.); die Construction, Cig., Jan.; besedni s., die Wortfügung, Cig.; — der Stil (in den bildenden Künsten), Cig., Jan., C.; — das System, C.; — 5) die Falte (am Kleide), Cig., Jan.; — 6) die Fuge, Mur., Cig., Jan., Polj.; zamašiti vse sklade in špranje, Gol.; duri so v skladih regnile, die Thüre ist aus den Fugen gegangen, Z.; — cepiti v s., in den Spalt pfropfen, Cig., Pirc; — 7) der Zusammenhang, die Verbindung, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — der Einklang, die Harmonie, die Übereinstimmung, Cig., Cig. (T.), nk.; v skladu biti, übereinstimmen, DZ.; v s. spraviti (dovesti), in Einklang bringen, DZ.; v vsem društvu veje neki dobrodejen sklad, Zv.; — = rima, der Reim, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

skládovnica -e ž

kar sestavljajo zlasti drugi na drugem urejeno zloženi kosi, predmeti

SINONIMI:

sklad, skladanica, nar. krada, nar. oslica2, knj.izroč. skladalnica, knj.izroč. skladavnica, zastar. skladba, knj.izroč. skladnica, nar. slog, nar. zlog2

GLEJ ŠE SINONIM: veliko3

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024

Sklanjanje imena »Kim Džong-un«

Zanima me, kako se pravilno sklanja ime Kim Džong-un v genitivu. Je pravilno Kima Džong-una ali Kima Džonga una, morda celo Kima Džonga-una?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Sklanjanje imena »Kremser Schmidt«

Slikarja Johanna Martina Schmidta imenujejo Kremser Schmidt, Kremser-Schmidt in Kremserschmidt. Za sklanjanje v slovenščini je sicer najprijaznejša zadnja oblika, ki pa je tudi manj pogosta. Ali je oblika z vezajem primernejša? Lahko sklanjamo Kremser Schmidta? Ali bi morali Kremserja Schmidta?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Sklanjanje moškega imena »Ruben«

Zanima me, kako sklanjamo moško ime Ruben.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Sklanjanje priimkov s končnico -erle

V dilemi sem obtičal pred rodilnikom poitalijančenega nemško-judovskega priimka Pincherle (beri: Pinkerle). Naglašuje se namreč na prvem zlogu. Slovenščina sorodne priimke podomačuje z naglasom na zadnjem zlogu (npr. Peterle) in jih pri sklanjatvi prilikuje slovenskim priimkom z naglašeno končnico -e (npr. Rode). A tovrstna podomačitev najbrž ni na mestu pri neslovenskih nosilcih tovrstnih priimkov, kaj?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

skrílav, adj. schieferig, Schiefer-, Cig. (T.); s. sestav, zlog, schieferige Structur, skrilavo gorovje, das Schiefergebirge, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

skrílavost -i ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

slikopís slikopísa samostalnik moškega spola [slikopís]

1.

slike za posredovanje sporočila, zlasti kot predhodnik pisave

1.1.

2.

krajše besedilo, literarno delo, namenjeno opismenjevanju, v katerem so določene besede nadomeščene s sličicami

ETIMOLOGIJA: ↑slika + ↑pisati

slọ̑g -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Slovenjenje imena »Averroes«

Zanima me, kako bi bi bilo najbolje sloveniti ime Averroes. V slovarju Svetokriškega lahko najdemo različico Averoj, ki pa se v rabi (kolikor je je) ni uveljavila. Osebno sem ji naklonjen, saj v sklanjatev ne vključi končnice, po drugi strani pa ni jasno, kateri sklanjatvi iz arabščine (najbrž prek španščine) prevzeto latinsko ime sploh sledi, zato tudi ni čisto jasno, kateri paradigmi slediti pri slovenjenju. Iz latinskih srednjeveških in humanističnih virov je možno razbrati več sklanjatev: Averroes, Averrois, Averroi, Averroem, Averroe (torej nekako po tretji latinski sklanjatvi), toda tudi npr. Averroes, Averroys, Averroy, Averroym, Averroy, kakor da bi se zgledovali po sklanjatvi grških imen na -es, ki so jo kljub pomanjkljivem znanju grščine poznali iz paradigme imena Sokrates. Po drugi strani pa je v romanskih jezikih zadnji zlog naglašen -- ne le v francoščini, kjer je to predvidljivo, temveč tudi v italijanščini (Averroè). V kakšno luč to meče odpah končnice pri slovenjenju Averoj?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

slôvka -e ž (ȏ)
zastar. zlog1: jecljati nerazumljive slovke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

só -- tudi -ja m (ọ̑)
glasb. solmizacijski zlog, ki označuje ton g ali peto stopnjo v lestvici; sol2:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

sól2 -- tudi -a m (ọ̑)
glasb. solmizacijski zlog, ki označuje ton g ali peto stopnjo v lestvici:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

sól1 -- m

glasb. solmizacijski zlog, ki označuje ton g ali peto stopnjo v lestvici

SINONIMI:

glasb. so

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024

solmizacíjski -a -o (ȋ)
pridevnik od solmizacija: solmizacijski zlog

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

solmizacíjski -a -o (ȋ) glasb. ~ zlog

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Spol in pregibanje majevskega mesta »Chichén Itzá«

Kako sklanjati ime mesta Chichén Itzá?

Recenzent naše revije pravi, da se mesto izgovarja z naglašenim a na koncu in da ga je po njegovem treba sklanjati po sistemu apartma, torej v Chichén Itzáju. Ob tem še argumentira, da se mu ne zdi prav, da se v primeru, če sklanjamo »Chichén Itze«, »Chichén Itzi« itd., poudarek prestavi na predzadnji zlog, to je po njegovem neprimerno in nepotrebno prirejanje (tako kot bi npr. sklanjali »Emila Zóle« in ne »Zolája«). Ne nazadnje, »Chichén Itzá« pomeni »Ob ustju vodnjaka (rodovine) Itzá«. »Itzá« je torej ime ljudstva ali roda in ga sklanjam »Itzáji«, »Itzájev« itd. Lektorica je opozorila na to, da je v Pravopisu v preglednici španskih pisav prav zapisano, da se pri ženskih samostalnikih z naglasom na končnem -a naglas premakne zlog naprej, navedene pa so Bogota, Parana, Panama (str. 161). Skratka, zanima me, kako bi vi sklanjali to mesto?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

struktúra -e ž

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

ša2 zlog ♦ P: 3 (TA 1550, TA 1555, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

še2 zlog ♦ P: 3 (TA 1550, TA 1555, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

ši1 zlog ♦ P: 3 (TA 1550, TA 1555, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

šo zlog ♦ P: 3 (TA 1550, TA 1555, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

šta zlog ♦ P: 3 (TA 1550, TA 1555, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

šte1 zlog ♦ P: 3 (TA 1550, TA 1555, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

šti zlog ♦ P: 3 (TA 1550, TA 1555, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

što zlog ♦ P: 3 (TA 1550, TA 1555, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

štu zlog ♦ P: 3 (TA 1550, TA 1555, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

šu zlog ♦ P: 3 (TA 1550, TA 1555, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

ta4 zlog ♦ P: 3 (TA 1550, TA 1555, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

te1 zlog ♦ P: 3 (TA 1550, TA 1555, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

téza1 -e ž (ẹ̑)
1. trditev, ki jo je treba dokazati, utemeljiti: ovreči, postaviti tezo; podpreti tezo s tehtnimi argumenti; v razpravi je svoje teze logično razvil; zagovarjati tezo, da je pesnitev nastala v poznejšem obdobju; pravilnost, nesprejemljivost kake teze; teza o avtohtonosti naroda; teza in antiteza / knjiž. to je moja teza o tem, morda se motim mnenje
2. knjiž., navadno s prilastkom misel, sporočilo: razbrati osnovno tezo pesnitve; vodilna teza literarnega dela
3. nav. mn., publ., navadno s prilastkom načelo, izhodišče: glavne teze plana / komisija je pripravila teze za spremembo statuta predloge
// na kratko izraženo stališče: najpomembnejše teze politikovega govora; osnovne teze referata
4. knjiž. (doktorska) disertacija: pisati tezo o Cankarju / doktorska teza
♦ filoz. teza po Heglu trditev, ki ji nasprotuje druga, protislovna trditev; Heglova teza, antiteza in sinteza; lit. teza kratki ali nepoudarjeni zlog v verzu, stopici

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

ti2 zlog ♦ P: 4 (TA 1550, TA 1555, BH 1584, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

tja3 zlog ♦ P: 1 (DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

tje1 zlog ♦ P: 1 (DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

tji zlog ♦ P: 1 (DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

tjo zlog ♦ P: 1 (DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

tju zlog ♦ P: 1 (DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

to zlog ♦ P: 3 (TA 1550, TA 1555, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

tóničen -čna -o prid. (ọ́) jezikosl.
1. naglasen: tonično mesto / tonični metrični sistem
2. naglašen: tonični zlog
♦ glasb. tonični akord akord na prvi stopnji; med. tonični krč dolgotrajen krč, ki mu sledi ohlapitev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

tónski1 -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na ton: tonska višina; tonsko zaporedje / tonska lestvica slike
● tonski mojster, snemalec zvokovni mojster, snemalec; ekspr. tonska govorica glasba
♦ elektr. tonski generator naprava za proizvajanje električnih zvočnih signalov določene frekvence in napetosti; film. tonski film zvočni film; tonska kopija filma prva ozvočena kopija; glasb. tonski način tonovski način; tonski obseg glasbila, pevskega glasu; tonski sistem sistem vseh v določeni glasbeni kulturi rabljenih tonov, razvrščenih v lestvice; (tonska) lestvica določena in v obsegu oktave urejena vrsta tonov; tonsko slikanje posnemanje naravnih zvokov v glasbi; jezikosl. tonski potek naglašenega zloga; tisk. opraviti tonsko korekturo popraviti stopnjo počrnitve na negativu ali pozitivu

tónsko

prisl.:

tonsko stopnjevane sence

tonsko višji zlog

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

tra zlog ♦ P: 3 (TA 1550, TA 1555, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

tre zlog ♦ P: 3 (TA 1550, TA 1555, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

tri6 zlog ♦ P: 3 (TA 1550, TA 1555, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

tro zlog ♦ P: 3 (TA 1550, TA 1555, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

tru zlog ♦ P: 3 (TA 1550, TA 1555, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

tu2 zlog ♦ P: 3 (TA 1550, TA 1555, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

ub zlog ♦ P: 4 (TA 1550, TA 1555, KB 1566, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

uč zlog ♦ P: 2 (TA 1550, TA 1555)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

uma zlog ♦ P: 1 (TA 1555)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

ume zlog ♦ P: 1 (TA 1555)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

umi zlog ♦ P: 1 (TA 1555)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

umo zlog ♦ P: 1 (TA 1555)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

umu zlog ♦ P: 1 (TA 1555)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

uta2 zlog ♦ P: 1 (TA 1555)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

ute zlog ♦ P: 1 (TA 1555)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

uti zlog ♦ P: 1 (TA 1555)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

uto zlog ♦ P: 1 (TA 1555)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

utu zlog ♦ P: 1 (TA 1555)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

večer [vẹ̑čer] samostalnik moškega spola

večer

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

vèčzlóžnica -e ž (ȅ-ọ̑)
jezikosl. večzložna beseda: srednji zlog večzložnice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

vma1 zlog ♦ P: 1 (TA 1550)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

vme zlog ♦ P: 1 (TA 1550)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

vmi zlog ♦ P: 1 (TA 1550)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

vmo zlog ♦ P: 1 (TA 1550)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

vmu zlog ♦ P: 1 (TA 1550)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

vnas zlog ♦ P: 1 (KB 1566)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

vnes zlog ♦ P: 1 (KB 1566)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

vnis zlog ♦ P: 1 (KB 1566)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

vnos zlog ♦ P: 1 (KB 1566)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

vnus zlog ♦ P: 1 (KB 1566)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

vta1 zlog ♦ P: 1 (TA 1550); (v'ta) zlog ♦ P: 1 (DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

vte zlog ♦ P: 1 (TA 1550); (v'te) zlog ♦ P: 1 (DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

vti zlog ♦ P: 1 (TA 1550); (v'ti) zlog ♦ P: 1 (DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

vto zlog ♦ P: 1 (TA 1550); (v'to) zlog ♦ P: 1 (DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

vtu zlog ♦ P: 1 (TA 1550); (v'tu) zlog ♦ P: 1 (DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

xa zlog ♦ P: 3 (TA 1550, TA 1555, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

xe zlog ♦ P: 3 (TA 1550, TA 1555, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

xi zlog ♦ P: 3 (TA 1550, TA 1555, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

xo zlog ♦ P: 3 (TA 1550, TA 1555, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

xu zlog ♦ P: 3 (TA 1550, TA 1555, DC 1585)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

ya zlog ♦ P: 2 (TA 1550, TA 1555)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

ye zlog ♦ P: 2 (TA 1550, TA 1555)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

yi zlog ♦ P: 2 (TA 1550, TA 1555)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

yo zlog ♦ P: 2 (TA 1550, TA 1555)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

yu zlog ♦ P: 2 (TA 1550, TA 1555)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Z 1. V slovenskem fonemu z (a) se ohranja pslovan. *z (iz ide. *g' ali *g'h v vseh legah, pa tudi iz ide. *s pred zvenečimi zaporniki), npr. vọ̑z, mȅzda. Pslovan. *z je pod posebnimi pogoji lahko nastal iz ide. *s tudi ob zvočnikih, npr. dŕzen (Sn, 54 ss.). Pslovan. skupina -zd- se je lahko razvila iz ide. -d(h)d(h) ali -td(h). (b) Lahko je prek dz nastal iz star. *g (glej G) po drugi palatalizaciji, tj. neposredno pred pslovan. samoglasniki *ě (če iz *ai̯ ali oi̯) ali po tretji palatalizaciji, tj. neposredno za pslovan. nenaglašenimi samoglasniki *i, *ь ali *ę, domnevno če naslednji zlog ne vsebuje *o, *ǫ, *u ali *ъ, npr. zelọ̑, stezȁ. 2. V ljudskih izposojenkah se skoraj ne pojavlja, ker se nem., srvnem. in večkrat tudi rom. s praviloma nadomešča z ž. Izjema so zelo mlade izposojenke tipa závber, zọ̑fa in one, ki so bile stalno pod vplivom clat., npr. zakramȅnt. 3. V imitativnih besedah in onomatopejah se pojavlja pri posnemanju brenčanja insektov, npr. bzīkati.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

začéten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na začetek:
a) začetni del postopka, preiskave; začetni pogovori državnikov / vrniti se na začetno stopnjo razvoja / začetno obdobje romantike / začetne priprave za gradnjo; začetna dela za pravopis; začetno šolanje / definirati začetne pojme teorije prve, osnovne; pridobiti začetna znanja s kakega področja osnovna, temeljna / začetni tečaj tečaj za pridobitev osnovnega znanja, vedenja o čem
b) bat se vrne v začetni položaj; začetna in končna prostornina pri raztezanju / začetni znaki bolezni; začetna cena na dražbi
c) začetni prizor drame; začetni takti skladbe / začetni del dopisa; začetna vrsta pletenja / začetni zlog; začetna črka imena / začetna in končna postaja žičnice
♦ gastr. začetna jed prva jed na meniju, ki se daje pred juho ali glavno jedjo; predjed; geogr. začetni poldnevnik poldnevnik, ki je izhodišče za merjenje zemljepisne dolžine; ped. začetni pouk pouk v nižjih razredih osnovne šole; šport. začetni udarec pri nekaterih igrah z žogo udarec, podaja žoge, s katerim se začne igra ali del igre; servis; teh. začetni robnik robnik (pri pisalnem stroju), s katerim se določi levi rob na listu

začétno

prisl.:

začetno skicirati portretiranca

♦

jezikosl. začetno dovršni glagol glagol, ki poudarjeno izraža začetek dejanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Zakaj je v pridevniku »črnomaljski« samoglasnik a?

Sprašujem, zakaj se pri krajevnem imenu Črnomelj, glas a spremeni v e, kot npr. črnomaljska občina?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

zapréti -prèm dov., zapŕl (ẹ́ ȅ)
1. dati kaj v tak položaj
a) da ni mogoč prehod, vstop ali izstop: zapreti okno, vrata; zapreti zapornice; vrata so se s treskom zaprla / zapreti vrata z zapahom
b) da postane notranjost nedostopna: zapreti predal / zapreti klavir, omaro; zapreti kuverto / zapreti dvigalo vrata dvigala
// z namestitvijo določenega dela na čem narediti nedostopno notranjost, vsebino: zapreti steklenico; zapreti s pokrovom; neprodušno zapreti / zapreti torbico / zapreti komu usta z roko zatisniti
2. narediti, da so prilegajoči se deli česa tesno drug ob drugem: zapreti zadrgo; zapreti tok / zapreti oči, usta; oči so se mu spet zaprle / zapreti pismo
// narediti, da pride kaj v položaj, značilen po uporabljanju: zapreti dežnik / zapreti knjigo / zapreti nož
3. dati del priprave v tak položaj, da kaj nima proste poti: zapreti pipo, ventil / pog. zapreti radijski, televizijski sprejemnik izključiti
// na tak način onemogočiti izhod česa: zapreti plin; zapreti vodo
4. narediti kaj neprehodno: zapreti prehod s pregrado / tovornjaki so zaprli cesto / zapreti mejo ne dovoliti prihoda, uvoza v državo, na ozemlje ali odhoda, izvoza iz države, z ozemlja
5. z zaprtjem vrat, izhoda narediti, da kdo ne more iti od kod: zapreti otroka v sobo; zapreti kokoši v kurnik
// narediti, povzročiti, da kdo nima več prostosti: če ga ujamejo, ga bodo zaprli; zapreti zločinca; zapreti za tri mesece; ekspr. zaprli so ga ob kruhu in vodi / zapreti koga v ječo / zapreti ptiča v kletko
6. prenehati delati, poslovati: gostilno, trgovino so že zaprli; zapreti ob enajstih
// narediti, da kje preneha kaka (poklicna) dejavnost: zapreti nekatere delovne obrate; zaradi premajhnega števila otrok so zaprli šolo; zapreti veleposlaništvo / zapreti premogovnik
// narediti, da kaj preneha biti v uporabi: zapreti cesto, most
// narediti, da kaj preneha biti dostopno za javnost, obiskovalce: zaradi zavarovanja kapnikov so zaprli kraško jamo; zapreti starodavno svetišče / zapreti razstavo, sejem
7. publ. preprečiti, onemogočiti: zapreti vojski prehod čez reko / policisti so zaprli promet
8. v zvezi zapreti pot, vrata onemogočiti komu, da lahko kam gre, pride: ograja mu je zaprla pot; osebni avtomobil je zaprl pot tovornjaku / s tem je zaprl otrokom pot, vrata v svet
// publ. onemogočiti nastop, uveljavljanje česa: zapreti vrata sodelovanju / zapreti izdelku pot, vrata na trg onemogočiti prodajanje; nesreča mu je zaprla pot do umetniške kariere mu je preprečila umetniško kariero; pazil je, da si ni nikjer zaprl vrat onemogočil uveljavljanja
9. povzročiti neobičajno redko, težavno iztrebljanje: ta jed bo bolnika zaprla
● ekspr. strah mu je zaprl dih od strahu ni mogel normalno dihati; zapreti igro onemogočiti nasprotnim igralcem, da bi dobili žogo; ekspr. zaprl je trudne oči umrl je; pog. pacienta so samo odprli in zaprli naredili so pri njem s prerezom dostopen del za operacijo in prerez zašili, ne da bi jo opravili; ekspr. kar sapo ji je zaprlo zelo je bila presenečena; ekspr. spis je zaprl v predal njegovo rešitev je odložil; ekspr. zapreti srce pred kom ne izpovedovati mu več svojih čustev, misli; ne hoteti mu pomagati; pog., ekspr. če je tako, pa lahko kar zapremo štacuno prenehamo delati, delovati; ekspr. zapri že enkrat usta nehaj govoriti, molči; ekspr. zapreti komu usta z učinkovitim dejanjem, izjavo doseči, da kdo preneha kritizirati, opravljati; ekspr. vrata mu je pred nosom zaprla očitno je pokazala, da ga ne želi sprejeti
♦ igr. zapreti talon prekiniti jemanje kart iz talona; šol. zapreti učenca nekdaj po pouku ga za kazen nekaj časa zadržati v šoli

zapréti se

1.

preiti v visok, hribovit svet:

tukaj se dolina zapre

svet se na severu zapre

2.

z zaprtjem vrat onemogočiti komu drugemu vstop v svoj prostor:

zapreti se v hišo, sobo

3.

ekspr.

postati zadržan, nezaupljiv:

družina se je zaprla pred njim

/ po prvih pesniških poskusih se je zaprl vase je prenehal izpovedovati svoja čustva, misli v pesmih; društvo se je preveč zaprlo samo vase je prekinilo, omejilo stike z drugimi

●

krog plesalcev se je zaprl sklenil; bibl. nebo se je zaprlo za več mesecev ni deževalo več mesecev; evfem. po prvem otroku se ji je telo zaprlo ni mogla več zanositi, roditi; voda se mu je zaprla ne more več odvajati seča; publ. vrata razstave so se zaprla razstave ni več

zapŕši

zastar.:

zaprši vrata, se ogleduje naokrog

zapŕt

-a -o

1.

deležnik od zapreti:

biti zaprt za samostanskimi zidovi

biti po nedolžnem zaprt

zaprta cesta, meja

zaprta steklenica

v kabinete zaprta znanost

gostilna je danes zaprta

zaprta vrata

/ kot opozorilo zaradi inventure zaprto

2.

ki ima streho in stene:

zaprti avtomobil

zaprta kočija

/ delati v zaprtem prostoru

//

ki ima razmeroma majhen vratni izrez: zaprta bluza; do vratu zaprta jopica

//

ki ima razmeroma majhno odprtino za obuvanje: zaprt čevelj

3.

ki je od vseh strani obdan s čim:

mesto z zaprtimi trgi

zaprto dvorišče

/ ta dolina je zelo zaprta

4.

ki ima malo stikov z drugimi:

zaprta družba

univerza ne sme biti zaprta organizacija

/ vase zaprta stroka

5.

ki mu lahko prisostvujejo, se ga lahko udeležijo samo določene osebe, člani:

podrobnosti z zaprtega sestanka niso prišle v javnost

o tem bodo razpravljali na zaprti seji

/ počitniški dom zaprtega tipa

/ zaprta predstava

/ filmi za zaprt krog gledalcev

/ časopis je za pristaše take politike zaprt pristaši take politike ne morejo v njem sodelovati

6.

knjiž.

težko razumljiv:

odprta in zaprta umetnost

zaprto pesništvo moderne dobe

7.

ki ne izpoveduje svojih misli, čustev:

tih, zaprt človek

/ vase zaprt otrok; preveč je zaprt sam vase

8.

ki se nenormalno redko, težavno iztreblja:

nosečnice so pogosto zaprte

9.

strojn.

ki je pri svojem zaključenem delovanju ločen od okolice:

zaprt hladilni sistem pri avtomobilih

kroženje vode v zaprtem obtoku

●

ekspr. stvari se vrtijo v zaprtem krogu potekajo tako, da njihove posledice povzročijo nove, nerešljive probleme; semafor je zaprt na semaforju sveti rdeča luč; knjiž. glasba je bila zanj zaprta knjiga mu je bila popolnoma nepoznana; publ. predsednika sta se pogovarjala za zaprtimi vrati imela sta pogovore, z vsebino katerih javnost ni bila seznanjena; ekspr. ta vrata so zanj za zmeraj zaprta to mu je nedostopno, nedosegljivo

♦

anat. zaprti prelom kosti prelom, pri katerem kost ne predre kože; bot. zaprti plod plod, ki ima osemenje; ekon. zaprti trg trg, ki ni dostopen vsem ponudnikom in povpraševalcem; fin. imeti zaprt transakcijski račun ne imeti pravice izplačevati z določenega transakcijskega računa; geogr. zaprto morje morje, ki ga ožina loči od oceana; jezikosl. zaprti zlog zlog s soglasnikom za samoglasnikom; mat. zaprti interval interval, v katerem sta meji intervala vključeni; med. zaprta rana rana, ki se celi in iz nje ne teče več gnoj; pravn. zaprti oddelek zavoda za prestajanje kazni zapora oddelek s posebnim nadzorstvom in zavarovanjem; šah. zaprta otvoritev otvoritev, ki se ne začne z dvojno potezo kraljevega kmeta; prisl.: zaprto se držati; sam.: ta roža cvete tudi v zaprtem v zaprtem prostoru; zaprti in obsojeni

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

zatę́gniti, -nem, vb. pf. 1) durch Ziehen schließen, zuziehen, zuschnüren; zanko, vozel z., Mur., Cig., Hal.-C.; zagrinjalo z., einen Vorhang zuziehen, Cig.; — 2) durch Ziehen aus der richtigen Lage bringen, verziehen, verdehnen; usta z.; klobuk z.; den Hut verschieben, Cig.; zategnjen, verzerrt, Cig., Cig. (T.); — malo drugače z., ein wenig ändern, die Sache ein wenig anders darstellen, Jurč.; — 3) dehnen: glas, zlog z., einen Laut, eine Silbe dehnen, Cig., Jan., Cig. (T.), Vod.-Cv.; zategnjen samoglasnik, C.; — 4) einbringen, (Versäumtes) nachholen, C.; — 5) dunkel werden (v. der Farbe): barve zategnejo, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

zgrádba -e ž

s prilastkom razporeditev in medsebojni odnos med glavnimi elementi, sestavinami česa

SINONIMI:

kompozicija, konstrukcija, sestava, struktura, strukturiranost, zgrajenost, knj.izroč. faktura, knj.izroč. gradnja, knj.izroč. grajenost, knj.izroč. koncepcija, knj.izroč. koncept, knj.izroč. organizem, knj.izroč. sestavnost, knj.izroč. tektonika, knj.izroč. ustroj, knj.izroč. ustrojstvo, knj.izroč. zgradnja, knj.izroč. zgraja, knj.izroč. zlog2

GLEJ ŠE SINONIM: gradnja, stavba
GLEJ ŠE: konstitucija, stavba

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024

zidȃvən, -vna, adj. zum Bauen gehörig, Bau-: zidavni zlog, der Baustil, Cig. (T.); zidavni kamen, der Baustein, Cig.; zidavna opeka, der Mauerziegel, Jan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

zlítje -a s (ȋ)
glagolnik od zliti: zlitje potokov / zlitje barv / zlitje dveh glasov / zlitje z množico
♦ fiz. jedrska reakcija, pri kateri se združujejo jedra z majhno atomsko maso in sprošča energija; lit. združitev dveh samoglasnikov pri izgovoru v en zlog

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

zlòg1 zlóga m (ȍ ọ́)
izgovorna enota iz zlogotvornega glasu ali iz zlogotvornega glasu in enega ali več soglasnikov, ki tvori besedo ali del besede: izgovarjati razločno vse zloge; izpuščati, ekspr. požirati zloge; deliti besedo na zloge; končni, prvi zlog besede; dolžina zloga / brati po zlogih s presledki med zlogi
♦ glasb. solmizacijski zlog s katerim se poimenuje določen ton v lestvici; jezikosl. kratki zlog s kratkim samoglasnikom; odprti zlog brez soglasnika za samoglasnikom; zaprti zlog s soglasnikom za samoglasnikom; lit. nadštevilni zlog ki je v nekaterih verzih dodan osnovni metrični shemi; rač. zlog kombinacija bitov, ki ustreza enemu znaku

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

zlòg2 zlóga m (ȍ ọ́)
knjiž. zgradba (snovi): zmrzal izboljša zlog prsti; grudičast, zrnat zlog
● nar. potegniti poleno iz zloga skladovnice
♦ min. kristalni zlog kristalna struktura; papir. zlog papir, zložen v obliki kvadra; petr. zlog razmerje med velikostjo zrn v kamnini; struktura; porfirski zlog

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

zlòg1 zlóga m (ȍ ọ́) prvi ~ besede; brati po ~ih

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

zlòg2 zlóga m, pojm. (ȍ ọ́) neobč. ~ prsti sestava; števn., papir. ~i listov

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

zlòg1 zlóga m

izgovorna enota iz zlogotvornega glasu ali iz zlogotvornega glasu in enega ali več soglasnikov, ki tvori besedo ali del besede

SINONIMI:

zastar. slovka

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024

zlòg2 zlóga m

GLEJ SINONIM: skladovnica, struktura, zgradba
GLEJ ŠE: struktura

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024

zlȍg zlọ́ga m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

zlòg, -lǫ́ga, m. 1) die Contribution, die Beisteuer, C.; die Concurrenz, Levst. (Pril.); z. k davkom, die Steuerumlage, Levst. (Nauk); — 2) die Structur (min.), Cig. (T.), Erj. (Min.); — 3) der Stil (po češ., rus.), Cig.; stavbinski z., der Baustil, LjZv.; die Diction, Cig. (T.); (prim. slog); — 4) der Einklang, Cig.; — 5) die Fuge, Cig.; (prim. stik); — 6) die Silbe, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); (stsl., rus.); — 7) = širok ogon, ein breites Ackerbeet, C.; (prim. slog); — 8) etwas Zusammengelegtes: z. drv, ein Holzstoß, z. snopja (= zloženo snopje), C.; — der Schrift- o. Tonsatz, h. t.-Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

zlog samostalnik moškega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

zlòg zlóga m

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

zlòg zlóga m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

zlòg zlóga m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

zlǫ̑ga 1., f. 1) eine Lage (z. B. Holz), C.; — 2) = zlog, die Silbe, Guts., V.-Cig.; — 3) = sloga, die Eintracht, die Einigkeit, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Levst. (Zb. sp.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

zlogotvóren -rna -o prid. (ọ̄)
jezikosl. ki lahko tvori zlog: samoglasniki so zlogotvorni / zlogotvorni glas; zlogotvorni r

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Zlogovanje in deljenje besed »ura«, »Eva« ...

Zanima me, kako pravilno zlogujemo besedo ura, Ana, Eva ... So to enozložne ali dvozložne besede? S ploskanjem so otroci v prvem razredu za omenjene besede zaploskali dvakrat in tudi učiteljice so do sedaj poučevale, da so omenjene besede opredelili kot dvozložne. Pri tem pa se nam je začelo pojavljati vprašanje, ali je to pravilno, glede na to, da, ko besede delimo teh besed ne moremo deliti (u-ra, ur-a).

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

zlogováti -újem nedov.

izgovarjati, brati tako, da je vsak zlog ločen od predhodnega in sledečega zloga

SINONIMI:

brati po zlogih, izgovarjati po zlogih, star. pobirati črke, zastar. slovkovati

GLEJ ŠE SINONIM: brati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024

zlogováti – glej zlȍg

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

zlogôven -vna -o prid. (ō)
nanašajoč se na zlog: zlogovna dolžina, meja / zlogovno znamenje / zlogovna križanka križanka, pri kateri se besede vpisujejo v vodoravne in navpične vrste po zlogih; zlogovna pisava pisava, pri kateri znaki zaznamujejo zloge
♦ lit. zlogovni metrični sistem verzni sistem, ki temelji na številu zlogov in ima določena mesta stalno poudarjena

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

zlogọ̄ven – glej zlȍg

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

zloža [zlọ́ža] samostalnik ženskega spola

jezikoslovje zlog

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Zložnost besed »čoln« in »črv«

Ali sta besedi čoln in črv (če se v izgovori kot w) eno- ali dvozložni?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.