eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čeljúst čeljústi samostalnik ženskega spola [čeljúst] 1. vsaka od obeh kosti, v katero so vraščeni zobje, z obdajajočimi mehkimi tkivi ali ti dve kosti z obdajajočimi tkivi kot celota1.1. iz zoologije del ust pri nevretenčarjih za grizenje, prijemanje, drobljenje
2. del stroja, naprave, orodja za prijemanje, oprijemanje, drobljenje
STALNE ZVEZE: zavorna čeljust FRAZEOLOGIJA: čeljust se povesi komu, povesiti čeljust ETIMOLOGIJA: = stcslov. čeljustь, hrv., srb. čȅljūst, rus. čéljustь, češ. čelist < pslov. *čel'ustь, morda < ide. *ku̯elh1i-(H)oh1ust- *‛ki premika, obrača usta’ iz *ku̯elh1- ‛obračati, vrteti, premikati’ + ↑usta - več ...
čeljústnica čeljústnice samostalnik ženskega spola [čeljústnica] kost, v katero so vraščeni zobje
ETIMOLOGIJA: ↑čeljust
golén goléni samostalnik ženskega spola [golén] 1. del noge med kolenom in gležnjem1.1. kost na notranji strani tega dela noge; SINONIMI: golenica
ETIMOLOGIJA: = stcslov. golěnь, hrv. gȍlijen, srb. gȍlēn, rus. gólenь, češ. holeň < pslov. *golěnь in *golenь, verjetno iz ↑gol, prvotno torej *‛goli, neoblečeni del noge’ - več ...
goleníca goleníce samostalnik ženskega spola [goleníca] 1. kost na notranjem delu goleni, ki sega od kolena do gležnja; SINONIMI: golen
2. navadno v množini zgornji del škornja
3. navadno v množini gamašam podoben cevast pripomoček za zaščito goleni
4. navadno v množini del oklepa, nekdanje vojaške oprave, ki ščiti goleni
ETIMOLOGIJA: ↑golen
invalídnost invalídnosti samostalnik ženskega spola [invalídnost] 1. stanje, ko ima kdo dolgotrajno telesno, duševno okvaro, ki ga zaradi različnih ovir v okolju, neprilagoditev lahko omejuje, da bi enako kot drugi polno in učinkovito sodeloval v družbi
2. ekspresivno lastnost koga, da je manj sposoben, nesposoben za kaj
STALNE ZVEZE: delovna invalidnost, nadomestilo za invalidnost ETIMOLOGIJA: ↑invaliden
katárzični katárzična katárzično pridevnik [katárzični] 2. v obliki katarzičen, ekspresivno ki sproži, povzroči notranjo preobrazbo, sprostitev čustvene napetosti ob globokem doživetju, pretresljivem dogajanju, dogodku2.1. v obliki katarzičen, ekspresivno ki kaže, izraža notranjo preobrazbo, sprostitev čustvene napetosti ob globokem doživetju, pretresljivem dogajanju, dogodku
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. katharsisch, glej ↑katarza
máčji máčja máčje pridevnik [máčji] STALNE ZVEZE: čmrljeliko mačje uho, mačja bolezen, mačja glava, mačja kuga, mačja meta, mačja trava, mačje oko, mačje uho, mačji aids, mačji jezik, mačji panda, mačji rep FRAZEOLOGIJA: mačji kašelj, To ni mačji kašelj. ETIMOLOGIJA: iz *mačьjьjь, glej ↑mačka
nadláhtnica nadláhtnice samostalnik ženskega spola [nadláhtnica] kost v nadlahti, ki sega od rame do komolca
ETIMOLOGIJA: ↑nadlahten
personalizácija personalizácije samostalnik ženskega spola [personalizácija] 1. prilagoditev, izdelava česa takó, da ustreza potrebam, željam posameznika, določenega uporabnika1.1. postopek, pri katerem se vnaprej pripravljene dokumente, kartice, vstopnice zapolni z osebnimi podatki posameznika, določenega uporabnika
2. delovanje, proces, pri katerem se izpostavlja identiteta, pomen, vpliv posameznika pri čem
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Personalisation, angl. personalisation, frc. personnalisation, iz ↑personalizirati
podláhtnica podláhtnice samostalnik ženskega spola [podláhtnica] kost na mezinčevi strani podlakti, ki sega od komolca do zapestja
ETIMOLOGIJA: ↑podlahten
simbiótičen simbiótična simbiótično pridevnik [simbijótičən] 1. ekspresivno ki kaže, izraža, da kdo s kom sobiva, sodeluje v medsebojnem razumevanju, brez nesoglasij; SINONIMI: ekspresivno simbiotski 1.1. v nekaterih zvezah v obliki simbiotični, ekspresivno ki kaže, izraža, da kdo sobiva s kom v odvisnem razmerju; SINONIMI: ekspresivno simbiotski
2. ekspresivno ki kaže, izraža, da sta v čem skladno, učinkovito združeni, povezani dve različni stvari
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. symbiotisch iz gr. symbíotos, iz sýmbios ‛sobivajoč’, glej ↑simbioza
ùps medmet1. izraža, da je govorec presenečen, navadno negativno
2. izraža, da govorec obžaluje svojo navadno manjšo napako, nehoteno dejanje2.1. uporablja se, ko govorec za izražanje posmeha, kritike ustvarja vtis, da mu je za povedano, storjeno žal
3. uporablja se, ko govorec želi koga opozoriti pred nepremišljenim, prenagljenim dejanjem, sklepanjem
4. kot členek, ekspresivno uporablja se, ko govorec takoj popravi svojo namerno napako z namenom pritegovanja pozornosti, izražanja posmeha, kritike
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. oops ali whoops
vretênce vretênca samostalnik srednjega spola [wretênce] 1. podolgovat, na koncih zožen pripomoček ali del naprave, zlasti manjši, na katerega se pri predenju navija preja1.1. manjši tanjši podolgovat pripomoček, na katerega se navija nit, vrv, žica
2. vsaka od hrbteničnih kosti, skozi katero prehaja hrbtenjača
3. iz botanike cvetni listi, razvrščeni v isti višini na cvetni osi
STALNE ZVEZE: telo vretenca ETIMOLOGIJA: ↑vreteno
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
armáda -e ž (ȃ)
1. nav. ed. oborožene sile države, vojska: stopiti v armado; zlom Napoleonove armade / Rdeča armada zlasti od 1917 do 1946 sovjetska
2. največja vojaška operativna enota: četrta armada
3. ekspr., z rodilnikom velika množica: armada brezposelnih, reporterjev / cela armada steklenic
♦ soc. industrijska rezervna armada brezposelni delavci; voj. armada kopenska vojska
fémur -ja m (ẹ̑) anat. kost v stegnu; stegnenica: zlom femurja
fraktúra -e ž (ȗ)
1. med. prelom, zlom kosti: težje frakture pri smučarskih nesrečah; fraktura ključnice
2. tisk. tiskana gotica: napis v frakturi
hrustánec -nca m (á)
trdno, prožno oporno tkivo v človeškem ali živalskem organizmu: poškodba, zlom hrustanca; spreminjanje hrustanca v kost / od pečenke so mu pustili le kite in hrustanec
// anat. samostojen del iz tega tkiva v človeškem ali živalskem organizmu: ogrodje grla je iz več hrustancev; obročasti, ščitasti hrustanec / nosni, rebrni, sklepni hrustanec
koláps tudi kólaps -a m (ȃ; ọ̑) 1. prenehanje zadovoljivega delovanja, možnosti obstajanja zaradi neugodnih razmer, slabega upravljanja; razpad, zlom: zaprtje avtoceste je povzročilo prometni kolaps;
biti, znajti se tik pred kolapsom;
kolaps zdravstvenega, bančnega sistema;
popoln kolaps;
finančni, gospodarski kolaps;
država, ustanova na robu kaosa / kolaps dolarja izguba vrednosti in razpad z njo povezanega plačilnega sistema / civilizacijski, moralni kolaps; socialni kolaps / kolaps imunskega sistema 2. med. nenadna telesna slabost, izguba zavesti zaradi (kratkotrajnega) padca krvnega tlaka: prišlo je do kolapsa / srčni kolaps; vročinski kolaps; kolaps krvnega obtoka 3. med. prostorninsko zmanjšanje votlih organov, zlasti pljuč; upad, sesedenje: umetno povzročiti kolaps pljuč
komplicírati -am nedov. in dov. (ȋ) delati kaj težavno, težje rešljivo, zapletati: elementarne nesreče so položaj v državi še bolj komplicirale;
številni kompleksi mu življenje zelo komplicirajo / čemu bi si sožitje po nepotrebnem komplicirali / situacija se vse bolj komplicira
♦ med. bolezen se komplicira ob osnovni se pojavljajo še druge bolezni, obolenja// delati kaj nejasno, težje razumljivo, težje dojemljivo: nihče ne ve, kaj hoče, ker tako komplicira komplicíran -a -o
1. težko rešljiv, zapleten: komplicirano vprašanje / znajti se v kompliciranem položaju / postopek je preveč kompliciran
2. nejasen, težko razumljiv, težko dojemljiv: kompliciran filozofski traktat / njegovo izražanje je zelo komplicirano / to je zelo kompliciran človek
3. ki ima veliko sestavnih delov ali različne sestavne dele: kompliciran stroj; komplicirane kemične spojine / komplicirana zgradba atoma / kompliciran klinopisni sistem / komplicirana struktura družbe
♦ ekon. komplicirano delo delo, ki ga lahko opravlja le človek s posebno izobrazbo, kvalifikacijo; med. komplicirani zlom zlom, pri katerem kost predre kožo ali hujše poškoduje okolno tkivo; prisl.: komplicirano pripovedovati
komunízem -zma m (ī)
načeloma brezrazredna gospodarsko-družbena ureditev, ki temelji na podružbljenju proizvajalnih sredstev, želji po odpravi izkoriščanja in delitvi dobrin po potrebah: živeti v komunizmu; padec, propad, zlom komunizma; prehod iz komunizma v demokracijo in kapitalizem; boj, upor proti komunizmu / jugoslovanski, kitajski, sovjetski komunizem; izgradnja komunizma; socializem kot prehodno obdobje med kapitalizmom in komunizmom; borci za komunizem / obsodba brezbožnega komunizma; zločini komunizma; žrtve komunizma; resnica o komunizmu
// gibanje za tako ureditev: komunizem se je krepil; nasprotniki komunizma; boji, obračuni s komunizmom
// nazor, ideologija, ki si prizadeva za tako ureditev: prelom s komunizmom; verjeti v komunizem; biti preganjan zaradi komunizma / utemeljitelj znanstvenega komunizma
♦ soc. utopični komunizem; zgod. vojni komunizem prva leta po oktobrski revoluciji strogi politični in gospodarski ukrepi; komunizem s človeškim obrazom milejša, ideološko bolj popustljiva, odprta oblika komunizma, zlasti v Srednji in Vzhodni Evropi v 60. letih 20. stoletja
kôsten1 -tna -o prid. (ó)
nanašajoč se na kost: kostni zlom; kostna zgradba / kostne celice / kostni klej; kostna juha juha iz govejih, telečjih kosti in jušne zelenjave; kostna mast / kostni rak; kostna tuberkuloza
♦ agr. kostna moka gnojilo ali krmilo iz zmletih kosti; anat. kostna gostota masa anorganskih sestavin na prostorninsko enoto kostnine; kostni mozeg; kompaktno kostno tkivo; biol. kostna medceličnina; petr. kostna breča trdno zlepljeni ostanki kosti
kostolòm -ôma m (ȍ ó)
zastar. zlom, prelom kosti: napravljale so obveze za kostolome rok
lòm lôma m, mest. ed. tudi lómu (ȍ ó) 1. lomljenje, zlom: telo se upira lomu;
lom vzmeti 2. fiz. pojav, da se spremeni smer valovanja pri prehodu v drugo snov: lom svetlobe;
lom zvoka 3. min. videz prelomne ploskve; prelom: vrste loma / iverasti lom značilen za drobnozrnate snovi; školjkasti lom 4. star. kamnolom: delati v lomu / skladi granita v lomu 5. star. hrup, trušč: drevo se je podrlo s strahotnim lomom;
lom, kot bi se podirali hrasti
♦ geogr. lom kraj, prostor, kjer svet hitro prehaja v večjo strmino; gost. nevidni lom razbitje posode, za katero se ne ve, kdo ga je povzročil; teh. krhki lom zaradi krhkega materiala
lopática -e ž (á)
1. manjšalnica od lopata:
a) otrok se igra s kanglico in lopatico; zajeti moko z lopatico / lopatica za pepel / vreči na krsto lopatico prsti
b) pomočiti lopatice vesla v vodo / mlinsko kolo na lopatice
// priprava za nalaganje jedi: obrniti zrezek z lopatico / lopatica za pecivo
2. orodje v obliki kovinske ploščice z držajem, zlasti za nanašanje barve, kita: delati z lopatico, ne s čopičem; lopatica za kitanje / zidarska lopatica zidarska žlica
3. parna, ploščata trikotna kost na zgornjem delu hrbta: bil je suh, da so mu lopatice kar štrlele; zlom lopatice
♦ alp. lopatica ploščati del cepina; bot. lopatica na vlažnih krajih, med grmovjem ali na sončnih pobočjih rastoča rastlina s srčastimi listi in rumenimi cveti, Ficaria; strojn. lopatice manjše zavite kovinske plošče v turbinskih strojih
monarhízem -zma m (ī) knjiž. 1. gibanje za monarhijo: kriza monarhizma 2. državna ureditev, v kateri vlada monarh; monarhija: zlom monarhizma in razglasitev republike
nadláktnica -e ž (ȃ) anat. nadlahtnica: zlom desne nadlaktnice
néki1 tudi nék -a -o zaim. (ẹ̄) 1. ki jea) neznan: prišel je neki mlad moški;
v neki vasi na Gorenjskem je včeraj menda gorelo;
srečal sem neko žensko;
neko letalo je bilo sestreljeno;
pog. neki iks gospod b) znan, a se noče, ne more imenovati: bil sem pri nekem znancu na kosilu;
poznam neko osebo, ki ji to ne bo všeč / ekspr. neki Šmon je hujskal ljudi; publ. zlom neke diktature / stopnjevati strogost do neke meje; na neki način se bo stvar že uredila; publ. v nekem smislu je ta trditev pravilna / sestali so se neko nedeljo, knjiž. neke nedelje; neko jutro, knjiž. nekega jutra se je odpravil v hribe 2. publ. izraža nedoločnost, poljubnost osebe ali stvari; kak3,
kakšen2:
to lahko usodno vpliva na razvoj nekega naroda;
kadar se pripravlja na neko pomembno akcijo, je zelo nervozen
osteoporótičen -čna -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na osteoporozo: osteoporotični bolnik; že majhna obremenitev lahko povzroči osteoporotični zlom; osteoporotične spremembe
osteoporózen -zna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na osteoporozo: osteoporozni zlom; osteoporozna bolnica; zdravljenje osteoporoznih kosti
píkakôm -a m (í-ȏ) pog.
internetno, spletno podjetje: propadli pikakomi; pok, polom, zlom pikakomov; razcvet pikakomov; ustanovitelji pikakomov / družba, podjetje pikakom; v prid. rabi: pikakom družba; pikakom podjetje
podláktnica -e ž (ȃ) anat. podlahtnica: zlom podlaktnice
polòm -ôma m (ȍ ó) 1. prenehanje možnosti obstajanja, opravljanja dejavnosti zaradi zelo slabega gospodarskega stanja: bližati se polomu;
zaradi slabega gospodarjenja je prišlo do poloma;
rešiti podjetje pred polomom / gospodarski polom / ekspr.: njun zakon je pred polomom ločitvijo; polom vzhodne fronte zlom// ekspr. popoln neuspeh: predstava je doživela polom; polom na volitvah 2. ekspr. hrup, trušč: otroka je ves ta polom v hiši prestrašil / to bo spet polom, ko bo to izvedel 3. glagolnik od polomiti: polom dreves / polom v gozdu zaradi snega, viharja
♦ geol. premaknitev zemeljskih plasti ob kaki drsni ploskvi
socialízem -zma m (ī)
1. gospodarsko-družbena ureditev, v kateri so proizvajalna sredstva v družbeni lasti: živeti v socializmu; čas, obdobje socializma; dediščina, ostanki socializma; konec, padec, propad, zlom socializma; prehod iz socializma v demokracijo, kapitalizem; socializem in komunizem / jugoslovanski, sovjetski socializem; samoupravni socializem; publ. države realnega socializma Sovjetska zveza in vzhodnoevropske socialistične države
2. nazor, katerega cilj je uveljavitev ekonomskih, političnih in kulturnih pravic delavcev: verjeti v socializem; ideje socializma; pristaši, nasprotniki socializma; razširjanje socializma
♦ polit. državni socializem socialistična družbena ureditev, v kateri država vodi in usmerja gospodarsko in drugo družbeno dogajanje; krščanski socializem nazor, ki utemeljuje socializem s krščansko etiko; utopični socializem predmarksistični nauki, teorije, ki ob prizadevanju za spremembo takratne družbene ureditve ne upoštevajo dejanskih zgodovinskih razmer; znanstveni socializem revolucionarna teorija, ki sta jo na podlagi znanstvene analize kapitalizma utemeljila Marx in Engels; socializem s človeškim obrazom milejša, ideološko bolj popustljiva, odprta oblika socializma, zlasti v Srednji in Vzhodni Evropi v 60. letih 20. stoletja
súm -a m (ȗ)
na nepotrjenem dokazu temelječa misel
a) da je kdo lahko v določeni zvezi s slabim, nedovoljenim dejanjem: sum je bil utemeljen; odvrniti sum od sebe; njegovo vedenje vzbuja sum; rahel sum; ekspr. v tem ni niti sence suma / sum leti, meri nanj osumljen je on; pog. sum bo padel na vse vsi bodo osumljeni; imeti koga na sumu sumiti ga
b) da je kaj lahko v resnici slabo, nezaželeno: sum, da je (bolezen) rak, se je okrepil, potrdil; sum, da je potrdilo ponarejeno / med. žarg. sum na zlom
● pog. obšel ga je sum v to možnost dvom o njej
♦ pravn. sum kaznivega dejanja
tálion -a m (ȃ)
pravn. povračilo, kaznovanje z enakim zlom: pri zločinu je šlo za talion; pravo taliona
vilínec -nca m (ȋ)
1. lepemu, mlademu moškemu podobno bitje, ki živi zlasti v gozdu in ob vodi: zmaji, vile in vilinci
2. nav. mn., pri J. R. R. Tolkienu tako bitje, ki kot prvorojeno izmed vseh zemeljskih bitij varuje tisočletno modrost in je načeloma neumrljivo: v Srednjem svetu vilinci (prvorojeni) že od samega začetka bijejo boj z zlom; hobiti, orki in vilici
zadrževáti -újem nedov. (á ȗ) 1. s prijemom ohranjati v določenem položaju, na določenem mestu: zadrževal ga je, da ne bi padel / zadrževal je konja, ko sem stopal na voz 2. delati, da kaj gibajočega, premikajočega se ne nadaljuje gibanja: nekaj trenutkov je zadrževal deblo, da ne bi zdrsnilo navzdol / zadrževati je moral preganjalce, medtem ko so tovariši bežali / počasna vozila zadržujejo promet 3. delati, da kaj ne izteka, odteka: zadrževati kri s pritiskom na žilo / zadrževati solze 4. povzročati, da kaj ne more skozi: filter, mreža zadržuje trdne delce / izolacija na zunanji strani stene zadržuje vlago 5. delati, da se kaj ne širia) na večjo površino: korenine zadržujejo prst, da je veter ne odnaša b) v okolico: mah zadržuje vlago / šamot dobro zadržuje toploto 6. delati, da kaj ne gre takoj tja, kamor je namenjeno: zadrževati pošiljke na carini 7. z glagolskim samostalnikom delati, da kaj ne napreduje, ne dosega višje stopnje: suša zadržuje rast;
neustrezna zakonodaja zadržuje gospodarski razvoj 8. z glagolskim samostalnikom delati, da se kaj ne opravi, uresniči takoj: zadrževati izplačilo zaslužka / ekspr. zadrževati zlom države 9. delati, da se kaj ne izrazi, pokaže: zadrževati jezo;
veselje je težje zadrževati kakor žalost // z glagolskim samostalnikom ne delati tega, kar določa samostalnik: zadrževati dih, jok, kašelj / zadrževati korak 10. delati, da kdo za krajši čas ostane na določenem mestu: odšel je, čeprav so ga gostitelji zadrževali / ni mogel priti, ker so ga zadrževali neodložljivi opravki // povzročati, da kdo ne uresniči, kar namerava, hoče: nič ga ni zadrževalo, da ne bi mogel napraviti, kar je hotel; sram ga je zadrževal, da ni vsega povedal 11. s svojo prisotnostjo, ravnanjem ovirati koga pri njegovem delu: tu sediš samo zato, da me zadržuješ;
kaj me zadržuješ s tako nepomembnimi stvarmi;
ne bom te zadrževal, samo nekaj nujnega ti moram povedati zadrževáti se
1. s prislovnim določilom ostajati daljši čas kje: v mestu se je zadrževal tri dni / v dolini se je cel dan zadrževala megla / poleti se zadržujejo na deželi stanujejo, živijo
2. ostajati miren, preudaren tudi v razburljivih okoliščinah: izrečene besede so ga jezile, toda zadrževal se je; ob tolikšni nesramnosti se ni mogel več zadrževati
● publ. na seji so se dlje zadrževali pri tem vprašanju so ga dalj časa obravnavali
zadrževáje :
zadrževaje jezo je zapustil sobo
zadržujóč -a -e:
prisluškoval je, zadržujoč dihanje; prisl.: ravnati zadržujoče
♦ glasb. zadržujoče označba za spremembo hitrosti izvajanja ritardando
zadrževán -a -o:
zadrževan jok
zlò zlà s (ȍ ȁ) 1. kar je v nasprotju z dobrim, zlasti z moralnega stališča: v njem je prevladovalo zlo;
delati, hoteti zlo;
kaznovati, odpraviti, preprečiti zlo;
ekspr. sejati zlo;
ločevati med dobrim in zlom;
hudo, majhno, veliko zlo / družbeno zlo; potres je naravno zlo 2. kar prinaša veliko trpljenje, velike težave: to še ni največje zlo;
izbrati manjše zlo;
prizadejati komu zlo / zlo nepismenosti; kar je enim v zlo, je drugim v dobro
● šteti komu kaj v zlo upoštevati, da je kdo kaj zlega naredil; pog. tega mu ne smete vzeti za zlo zameriti; ekspr. kupčija je šla po zlu; ekspr. ti pojavi so nujno zlo se jih ne da odpraviti; se jim ne da izogniti; prim. pozlu
zlòm zlôma m (ȍ ó)
1. glagolnik od zlomiti: zlom držala zaradi pritiskanja; zlom kosti ob padcu; zlom osi / zlom glavnega junaka ob koncu romana; duševni, moralni zlom koga / zlom idealov, vere v avtoriteto / zlom armade razpad, uničenje; zlom stavke / zlom fašizma, komunizma; zlom režima odprava / po zlomu stare Jugoslavije
2. prenehanje možnosti obstajanja, opravljanja dejavnosti zaradi zelo slabega gospodarskega stanja: gospodarski zlom države; zlom banke
3. poškodba, pri kateri je kost prelomljena: ugotoviti zlom; ukrepi pri zlomu kosti / uravnati zlom zlomljenost
● živčni zlom stanje nenadne popolne duševne izčrpanosti zaradi duševnih naporov, čustvenega pretresa
♦ med. komplicirani zlom pri katerem kost predre kožo ali hujše poškoduje okolno tkivo; odprti zlom pri katerem kost predre kožo
zvín tudi izvín -a m (ȋ)
med. natrganje ali pretrganje ovojnice in sklepnih vezi: utrpeti (lažji) zvin gležnja, noge v gležnju; zvin palca, zapestja; bolečine pri zvinu; zvin, izpah in zlom / zvin sklepa
žívčen -čna -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na živec, živce: živčna debelina, dolžina / živčni sistem / živčna bolezen, okvara; živčna izčrpanost, preobčutljivost / živčni napad; živčna napetost / živčno-mišični sistem; živčno-mišična bolezen, koordinacija; živčno-mišično obolenje 2. ki je v stanju velike napetosti, ki se izraža kot nemir, strah, zlasti pred pomembnejšimi dogodki: živčen človek;
ne bodi živčen / živčen obraz; živčne roke / ekspr.: živčen gib, korak; živčen glas, smeh
● živčni zlom stanje nenadne popolne duševne izčrpanosti zaradi duševnih naporov, čustvenega pretresa; publ. živčna vojna prizadevanje, pri katerem skušata nasprotni strani z grožnjami, dezinformacijami doseči, da katera od obeh popusti, se ni sposobna več obvladati
♦ anat. živčni center ali živčno središče del možganske skorje ali hrbtenjače, ki ima določeno funkcijo; živčni končič razcepljeni konec živčnega vlakna; živčni pleksus skupek prepletajočih se živcev; centralni živčni sistem možgani in hrbtenjača; periferni živčni sistem živčevje, ki povezuje možgane in hrbtenjačo z organi, deli telesa; živčni vozel skupek živčnih celic v možganih ali v obrobnem živčevju; ganglij; živčna celica celica, ki prevaja dražljaje; živčna proga skupek živčnih vlaken v osrednjem živčevju; bela, siva živčna snov; živčno tkivo; živčno vlakno daljši izrastek živčne celice; biol. (živčni) impulz vzburjenje, ki se širi iz osrednjega živčevja; farm. živčni strup bojni strup, ki že v zelo majhni količini ohromi živčni sistem; med. živčni prenašalec kemična snov, ki prenaša impulze med živčnimi celicami ali med živčnimi in mišičnimi celicami; nevrotransmiter; živčni šok šok, katerega glavna motnja je v delovanju osrednjega živčevja; živčna slabost bolezen, ki nastane zaradi izčrpanosti živčevja; nevrastenijažívčno prisl.:
živčno govoriti, hoditi, mežikati; živčno bolan, oslabel; živčno napet, občutljiv
Sprotni slovar slovenskega jezika
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
reálsocialízem samostalnik moškega spola1. socializem, komunizem in z njima povezana propaganda, kultura, zlasti v nekdanji Jugoslaviji
2. literarna smer, zlasti sovjetska, ki s prikazovanjem že obstoječega socializma, komunizma kot idealnega družbenega reda skuša krepiti njuno moč, ugled
ePravopis – Slovenski pravopis
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
Newyorška borzaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog Newyorške borze samostalniška zveza ženskega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime
IZGOVOR: [njujórška bórza], rodilnik [njujórške bórze]
ZVEZE: zlom Newyorške borze
Slovenski pravopis
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
komplicíran -a -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȋ; ȋ) zapleten, težko razumljiv: ~a zgradba atoma
komplicírani -a -o (ȋ) zdrav. ~ zlom
komplicíranost -i ž, pojm. (ȋ)
kôsten -tna -o (ó)
kôstni -a -o (ó) ~ mozeg; ~ zlom
polòm -ôma m (ȍ ó) rešiti podjetje pred ~om; poud.: zakon pred ~om |pred razvezo|; ~ vzhodne fronte |zlom|; ~ na volitvah |popoln neuspeh|; pojm. ~ dreves
súm -a m (ȗ) utemeljen ~; imeti koga na ~u; potrditi ~, da je listina ponarejena; knj. pog. ~ leti na sodelavca Sumijo sodelavca; zdrav. žarg. ~ na zlom kosti sum, da je kost zlomljena; °~ v kaj dvom o čem
tálion -a [ijo] m, pojm. (ȃ) pravn. |povračilo z enakim zlom|
ulòm -ôma m, pojm. (ȍ ó) star. odlom, zlom
zlòm zlôma m, pojm. (ȍ ó) ~ kosti; živčni ~; števn. ugotoviti tri ~e na roki
Sinonimni slovar slovenskega jezika
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024
čeljústnica -e
ž anat. kost dela obraza, v katerem so vraščeni zobje![pojmovnik](/Search/File2?dictionaryId=208&Name=pojmovnik.png)
polòm -ôma
m1.
prenehanje možnosti obstajanja, opravljanja dejavnosti zaradi zelo slabega gospodarskega stanja![pojmovnik](/Search/File2?dictionaryId=208&Name=pojmovnik.png)
2.
pojav, ko se kaj drugo za drugim odlomi, zlomi![pojmovnik](/Search/File2?dictionaryId=208&Name=pojmovnik.png)
sédnica -e
ž anat. parna kost spodnjega dela medenice za oporo pri sedenju![pojmovnik](/Search/File2?dictionaryId=208&Name=pojmovnik.png)
SINONIMI:
anat. sedna kost
zlòm zlôma
m poškodba, pri kateri je kost zlomljena![pojmovnik](/Search/File2?dictionaryId=208&Name=pojmovnik.png)
Slovar slovenskih frazemov
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
míza Frazemi s sestavino míza:
dobíti kàj za zelêno mízo,
dobíti kàj za zelêno mízo,
izgubíti kàj za zelêno mízo,
lóčen od míze in póstelje,
ločítev od míze in póstelje,
okrógla míza [o čém],
pogovárjati se za okróglo mízo,
pogóvor za okróglo mízo,
razpráva za okróglo mízo,
sedéti za okróglo mízo,
sestánek za okróglo mízo,
sésti za okróglo mízo,
sésti za zelêno mízo,
udáriti s pestjó po mízi,
za okróglo mízo,
za zelêno mízo,
zelêna míza
nôga Frazemi s sestavino nôga:
bíti na bôjni nôgi s kóm/čím,
bíti z êno nôgo kjé,
bíti z êno nôgo v grôbu,
bíti z êno nôgo žé na ónem svétu,
brúsiti nôge,
dáti nóge pod pázduho,
dobíti poléna pod nôge,
dobívati poléna pod nôge,
iméti nóge têžke kot cènt,
iméti zvézane rôke in nôge,
izgubíti tlà pod nogámi,
izgúbljati tlà pod nogámi,
metáti kómu poléna pod nóge,
mótati se pod nogámi,
od gláve do nôg,
od nôg do gláve,
pod nogámi gorí kómu,
podstáviti kómu nôgo,
postavítev na lástne nôge,
postáviti kóga/kàj na lástne nôge,
postáviti se na lástne nôge,
postávljati se na lástne nôge,
skrívati kàj kot gàd nôge,
skrívati kàj kot káča nôge,
stísniti rép med nóge,
tajíti kàj kot káča nôge,
têči, kólikor nôge nêsejo kóga,
tlà pod nogámi goríjo kómu,
tlà se májejo [pod nogámi] kómu,
tlà se zamájejo [pod nogámi] kómu,
ubráti pót pod nóge,
umréti s škórnji na nôgah,
vrtéti se pod nogámi,
vstáti z lévo nôgo,
vzéti nôge pod pázduho,
vzéti pót pod nóge,
z rokámi in nogámi,
zagoréti pod nogámi kómu,
zvíti rép med nóge,
živéti na velíki nôgi,
živéti na visôki nôgi,
življênje na velíki nôgi
oblák Frazemi s sestavino oblák:
bíti v oblákih,
čŕni obláki se zbírajo nad kóm/čím,
čŕni obláki se zgrínjajo nad kóm/čím,
dvígniti oblák prahú,
gradíti gradôve v oblákih,
gradíti zláte gradôve v obláke,
kàj je [šè]v oblákih,
nevíhtni obláki se zbírajo nad kóm/čím,
obljúbljati gradôve v oblákih,
pásti z oblákov,
plávati v oblákih,
postávljati gradôve v oblákih,
témni obláki se zgrínjajo nad kóm/čím,
zídati gradôve v oblákih,
zídati zláte gradôve v obláke,
živéti v oblákih
pès Frazemi s sestavino pès:
bíti kot pès in máčka,
bíti na psù,
glédati se kot pès in máčka,
kot pès,
kot pès na kóst,
kot pès v cérkvi,
kot psà,
kot stékel pès,
láčen kot pès,
lagáti kot pès [têče],
lén kot pès,
nagnáti kóga kot psà,
pásti na psà,
pès poméri kómu hláče,
pretêpsti kóga kot psà,
príti na psà,
sestrádan kot pès,
správiti kóga/kàj na psà,
ták, kot bi si pès jájca oprál v njêm,
ubíti kóga kot psà,
védeti, kám pès táco molí,
zébsti kot psà,
zvést kot pès,
živéti kot pès in máčka
Slovenski etimološki slovar³
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
fȗč povdk.
lomīti lọ́mim nedov.
prȗh -a m
zlọ̑mek -mka m
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
zlòm 1., -lǫ́ma, m. der Bruch: z. vratu, kosti, Cig.
zlòm 2., -lǫ́ma, m. der Böse, der Teufel, Mur., Cig.; (ublažena beseda za: zlodej? C.).
zlọ̑mək 2., -mka, m. der Böse, der Teufel; (v kletvicah): ti zlomek ti! to je sam zlomek! kaj zlomka! kdo, zlomka, ti pa to pravi! Zv.; — prim. 2. zlom.
Slovar stare knjižne prekmurščine
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
blàtiti -im nedov. blatiti, mazati: Düse z-zlom blatiti nehênyas KAJ 1848, 190
povrnjávati -am nedov.
1. vračati: jasz bom tvoj veren ocsa, i pôleg premôcsi ti povrnyávati mam vsze KAJ 1870, 71; dete, stero nyim tak veliki dúg z-szkuzami povrnyava KAJ 1870, 52; Oni mi povrnyávajo z hüdim za dobro TA 1848, 92; I csi bi mi sto z-grôbov Povrnyávao hüdobov, Dobrotivnoszt mojo KAJ 1848, 271
2. spreobračati: Lüdſztvo povrnyávajte BRM 1823, 83; Ti nyé sz-pôti etak nôre Z-milosztjov povrnyávas KAJ 1848, 23; Náſz na dobro povrnyáva BRM 1823, 42; K-Tebi me povrnyávaj BRM 1823, 141; Blôdne ſzi povrnyávao BRM 1823, 240
povrnjávati se -am se vračati se, spreobračati se: K-Bôgi ſze 'ze mi povrnyávajmo BRM 1823, 62
povrnjavajóči -a -e vračajoč: I z zlom mi za dobro povrnyávajôcs, sze protivijo TA 1848, 31
zlò zlà s zlo: Ovo je znami narodjeno zlo KŠ 1754, 60; pela, Zlo pa na szmrt KAJ 1848, 5; náz obarui od vszega zla ABC 1725, A4b; od vſzaka zla oſzlobodis SM 1747, 85; Gda kaj zla 'zelejmo KŠ 1754, 17; Da bi mogo Zſzega zla ſze mentüvati BKM 1789, 176; Vrácsaj nasz Od blôdne szteze zla KAJ 1848, 5; I nám je Vſzáko zlo od náſz odvrno BKM 1789, 131; nerazszrdi sze na teliko, kâ bi zlo csiniti steo TA 1848, 29; Ki vu zle rovajo KAJ 1848, 243; Vnougoj ſzvojoj brátji zlom áldüvala SŠ 1796, 69; zle szem csinio pred ocsmi tvojimi TA 1848, 41
Slovar Pohlinovega jezika
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
razbitje [razbítje]
samostalnik srednjega spolazlom
Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
zlom samostalnik moškega spola
Terminološki slovar betonskih konstrukcij
Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
Pravni terminološki slovar
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
Jezikovna svetovalnica
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
Ali so »vilice« še vedno le množinski samostalnik?Zanima me, kako je z edninsko obliko samostalnika vilice. Zdi se mi, da je, vsaj ko gre za jedilni pribor, oblika vilica precej v rabi, tako v pogovorih kot v pisanih besedilih. Slovarji pa pravijo, da so vilice množinski samostalnik. Ali je torej napaka, če zapišemo Z vilico je iz lonca dvignil klobaso?
Stik dveh končnih ločil
Kakšna je raba ločil na koncu povedi, če je del naslova klicaj (Čefurji, raus!)?
Npr.
- Vsi učenci so prebrali roman Čefurji, raus!.
ALI
- Vsi učenci so prebrali roman Čefurji, raus! (Naslov je napisan ležeče.)
Terminološka svetovalnica
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
Okoljski stresor
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin environmental stressor , ki na področju biologije označuje vrsto okoljskih dejavnikov, npr. podnebne spremembe, onesnaženost zraka, vode, tal, ki negativno vplivajo na žive organizme in ekosisteme. Ker v slovenščini še nimamo ustaljenega termina, smo začasno uporabili prevod okoljski stresor . Prosim vas za nasvet, kako ustrezno posloveniti omenjeni angleški termin.
Število zadetkov: 77