dvóglàv in dvógláv -áva -o prid. (ọ̑-ȁ ọ̑-á; ọ̑-ȃ) ki ima dve glavi: dvoglavo tele / v pravljicah dvoglavi zmaj; pren. dvoglava gora
● dvoglavi orel podoba orla z dvema glavama, zlasti v državnih grbih
♦ anat. dvoglava mišica mišica, ki ima na enem koncu dva kraka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

heráldičen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na heraldiko, grbosloven: heraldične knjige / zmaj, heraldična žival Ljubljane

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

kájt -a m (ȃ)
jadralnemu padalu podobna priprava za kajtanje: Preden se preizkusite na vodi, je pametno, da se s kajtom naučite ravnati na kopnem E ← agl. kite, prvotneje 'zmaj za spuščanje po zraku'

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

líntvern -a m (í) nižje pog. zmaj: hud lintvern / njegova žena je pravi lintvern

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

ljút -a -o prid., ljútejši (ȗ ū) zastar.  
  1. 1. ki ne obvladuje svojih negativnih lastnosti; divji: zgodbe o ljutih Turkih / bojevati se z ljutim sovražnikom
    // ki napada človeka; hud: ljut zmaj; ljuta zver
    // zelo jezen, besen: kadar je bil ljut, so se ga vsi bali; ljut ko ris
  2. 2. silovit, divji: ljut boj; boril se je z ljutim viharjem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

mnogoglàv in mnogogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) 
  1. 1. v pravljicah ki ima mnogo glav: mnogoglavi zmaj
  2. 2. knjiž. številen, velik: mnogoglava družina, množica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

oblák -a m (ȃ) 
  1. 1. zgoščeni vodni hlapi (višje) v ozračju: na nebu se kopičijo, zbirajo oblaki; oblaki plavajo, ekspr. se podijo po nebu; iz oblakov še vedno lije; beli, deževni, mrenasti, nizki oblaki
    ♦     meteor. kopasti, slojasti oblak; nevihtni oblak kopasti oblak, v katerem nastaja nevihta
    // ekspr., s prilastkom velika količina, množina delcev česa v ozračju: za kamionom se je dvigal oblak prahu / čez teraso je zavel oblak parfuma
  2. 2. ekspr., s prilastkom velika skupina tesno skupaj letečih ali plavajočih živali iste vrste: oblak čebel, kobilic; oblak rib / oblak puščic / ptiči so leteli v celih oblakih
    // velika skupina česa sploh: odkrili so nov oblak zvezd / oblečena je bila v oblak svile in čipk
    ●     ekspr. oblak mu je legel na čelo njegovo čelo je izražalo negativno, neugodno razpoloženje; ekspr. nad mestom se je utrgal oblak na mesto (in okolico) zelo, močno dežuje; ekspr. cene so se dvignile do oblakov zelo; ekspr. stopiti je treba z oblakov postati bolj stvaren, bližji konkretnemu življenju; ekspr. zmaj na vrvici se je dvignil pod oblake zelo visoko; ekspr. gradove si zida v oblake dela neizvedljive načrte, sanjari o nemogočem; ekspr. mož je z glavo bolj v oblakih je odmaknjen od stvarnega življenja, je sanjaški; ekspr. njegova trditev je obvisela v oblakih ni bila dokazana; ekspr. večkrat plava, živi v oblakih se ukvarja s stvarmi, premišlja o stvareh, ki so neizvedljive, zelo odmaknjene od stvarnega, konkretnega življenja; ekspr. nad deželo, podjetjem se zbirajo črni, grozeči oblaki položaj dežele, podjetja postaja zelo neugoden, nevaren; ekspr. izjava je dvignila oblak prahu povzročila je razburjenje, govorice; vede se, kot bi padel z oblakov kot da ne bi prav ničesar vedel o tem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

pozòj tudi pozój -ója m (ȍ ọ́; ọ̑) star. zmaj: ogenj bljuvajoči pozoj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

stóglàv in stógláv -áva -o prid. (ọ̑-ȁ ọ̑-á; ọ̑-ȃ) 
  1. 1. v pravljicah ki ima sto glav: stoglavi zmaj; bajke o stoglavi morski pošasti
  2. 2. knjiž. številen, velik: stoglava jata ptičev; stoglava množica ljudi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

tróglàv in trógláv -áva -o prid. (ọ̑-ȁ ọ̑-á; ọ̑-ȃ) ki ima tri glave: troglavo božanstvo / v pravljicah troglavi zmaj; pren. troglava gora
♦ anat. troglava mišica mišica, ki ima na enem koncu tri krake

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

zmáj in zmàj zmája m (ā; ȁ á) 
  1. 1. v pravljicah hudobna krilata žival z eno ali več glavami, levjimi kremplji in kačjim repom, ki navadno bruha ogenj: zmaj čuva grad; odsekati zmaju glavo; pastir je premagal zmaja; strašen, velik zmaj; rjove kot zmaj / dvoglavi zmaj
  2. 2. kip ali podoba, ki predstavlja tako žival: na mostni ograji so zmaji; slika svetega Jurija z zmajem
  3. 3. igrača iz lesenega okvira, na katerega je napet papir, za spuščanje po zraku: zmaj dobro leti; delati, spuščati zmaje; igrati se z zmajem; pisan, velik zmaj / papirnati zmaj
  4. 4. ekspr. človek, zlasti ženska, ki silovito napada, navadno z besedami: njegova žena je zmaj; kako si se mogel poročiti s tem zmajem / kdaj bo stari zmaj sklical sestanek šef
  5. 5. ekspr. neugnan, zelo živahen otrok: naš mali zmaj je šel spat; kdo bo krotil tega zmaja
  6. 6. šport. naprava s krili za letenje, spuščanje po zraku, navadno s hriba v dolino: nad mestom kroži zmaj; leteti z zmajem / letalni zmaj
    ●     ekspr. stanovanjska stiska je stoglavi zmaj zelo huda, neprijetna stvar; publ. njihova vojska je papirnat zmaj nestvarna, navidezna nevarnost; knjiž. peklenski zmaj hudič
    ♦     obl. ljubljanski zmaj najvišje priznanje na jugoslovanskem sejmu mode v Ljubljani; zool. leteči zmaj kuščar, ki živi v jugovzhodni Aziji, Indiji in Avstraliji in ima med sprednjimi in zadnjimi nogami kožno gubo za letenje, Draco volans; morski zmaji majhne morske ribe s strupenimi žlezami ob bodicah prve hrbtne plavuti, Trachinidae

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

zmájček -čka m (ā) manjšalnica od zmaj: iz jajca se je izvalil zmajček / spuščati zmajčka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

zvihráti -ám dov. (á ȃ) 
  1. 1. viseč neurejeno, vijugajoče premakniti se zaradi hitrega, močnega premika zraka: zastava zvihra / konju zvihra griva
    // preh. narediti, povzročiti, da se kaj visečega neurejeno, vijugajoče premakne: veter zvihra zastavo / zvihrati prah s ceste v vrtinec
  2. 2. ekspr. hitro, razburjeno oditi: zvihrati iz sobe / konjenica zvihra v boj
    // hitro, silovito se premakniti: papirnati zmaj zvihra pod oblake
  3. 3. ekspr. nastopiti, pojaviti se z veliko silo, intenzivnostjo: nevihta, veter zvihra / misli mu zvihrajo
  4. 4. ekspr. zelo se razburiti, se razjeziti: miriti koga, da ne zvihra; zvihral je in udaril po mizi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 2. 7. 2024.

Število zadetkov: 13