eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
cíkličen cíklična cíklično pridevnik [cíkličən] 1. v nekaterih zvezah v obliki ciklični ki obstaja, poteka v rednih, ponavljajočih se oblikah, fazah, ki se predvidljivo spreminjajo1.1. v nekaterih zvezah v obliki ciklični ki je v zvezi z dejstvom, prepričanjem, da kaj obstaja, poteka, se spreminja na tak način
2. v obliki ciklični ki je iz več ponavljajočih se istovrstnih gibov, zlasti v športu
3. v obliki ciklični ki je v zvezi s sorazmerno nestabilnostjo, za katero so značilna večja, redno ponavljajoča se nihanja gospodarske aktivnosti
4. v obliki ciklični pri katerem so ogljikovi atomi razporejeni v sklenjeni verigi, povezani v obroč
STALNE ZVEZE: ciklični čas ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. zyklisch, frc. cyclique, angl. cyclic in lat. cyclicus iz gr. kyklikós, iz ↑cikel
hudôben hudôbna hudôbno pridevnik [hudôbən hudôbna hudôbno] 1. v nekaterih zvezah v obliki hudobni ki komu želi, povzroča hudo, zlo, slabo1.1. ki kaže, izraža tako željo
2. kot samostalnik v obliki hudobno lastnost, stanje človeka, da komu želi, povzroča hudo, zlo, slabo; SINONIMI: hudoba, hudobija, hudobnost
STALNE ZVEZE: hudobni duh FRAZEOLOGIJA: hudobni jezik ETIMOLOGIJA: ↑hudoba
kájt kájta samostalnik moškega spola [kájt] 1. manjšemu jadralnemu padalu podobna priprava na dolgih vrvicah za kajtanje
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. kite, prvotneje ‛papirnati zmaj’ < ‛vrsta sokola’
kájtanje kájtanja samostalnik srednjega spola [kájtanje] šport, pri katerem se z upravljanjem jadralnemu padalu podobnega pripomočka deska po vodi, snegu, navadno kot rekreativna dejavnost
ETIMOLOGIJA: ↑kajtati
kómodoški kómodoška kómodoško pridevnik [kómodoški] STALNE ZVEZE: komodoški varan, komodoški zmaj ETIMOLOGIJA: po indonezijskem otoku Komodo
podgána podgáne samostalnik ženskega spola [podgána] 1. večji glodalec z dolgim golim repom; primerjaj lat. Rattus
2. slabšalno kdor ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti ali se mu to pripisuje; SINONIMI: neformalno, slabšalno prase, neformalno, slabšalno prasec, neformalno, slabšalno prasica, slabšalno prašič, slabšalno pujs
3. znamenje kitajskega horoskopa med prašičem in bivolom3.1. kdor je rojen v tem znamenju
STALNE ZVEZE: črna podgana, podgana vrečarica, puščavska podgana, siva podgana FRAZEOLOGIJA: an ban, pet podgan, leteča podgana, Podgane prve zapustijo potapljajočo se ladjo. ETIMOLOGIJA: prevzeto iz neke roman. predloge < vulglat. *ponticāna, iz (mūs) Pontica ‛pontska (miš)’ po lat. Pontus ‛Črno morje’ - več ...
varán varána samostalnik moškega spola [varán] večji kuščar s preklanim jezikom, krepkim, daljšim vratom in močnimi nogami s kremplji, ki živi v tropskih in subtropskih krajih; primerjaj lat. Varanus
STALNE ZVEZE: komodoški varan ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Waran in frc. varan iz arab. waran
zmájar zmájarja samostalnik moškega spola [zmájar] športnik, ki se ukvarja z zmajarstvom
ETIMOLOGIJA: ↑zmaj
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
dvóglàv in dvógláv -áva -o prid. (ọ̑-ȁ ọ̑-á; ọ̑-ȃ)
ki ima dve glavi: dvoglavo tele / v pravljicah dvoglavi zmaj; pren. dvoglava gora
● dvoglavi orel podoba orla z dvema glavama, zlasti v državnih grbih
♦ anat. dvoglava mišica mišica, ki ima na enem koncu dva kraka
heráldičen -čna -o prid.(á) nanašajoč se na heraldiko, grbosloven: heraldične knjige / zmaj, heraldična žival Ljubljane heráldično prisl.:
heraldično stiliziran lev
líntvern -a m (í) nižje pog. zmaj: hud lintvern / njegova žena je pravi lintvern
ljút -a -o prid., ljútejši (ȗ ū) zastar. 1. ki ne obvladuje svojih negativnih lastnosti; divji: zgodbe o ljutih Turkih / bojevati se z ljutim sovražnikom // ki napada človeka; hud: ljut zmaj; ljuta zver // zelo jezen, besen: kadar je bil ljut, so se ga vsi bali; ljut ko ris 2. silovit, divji: ljut boj;
boril se je z ljutim viharjem ljúto prisl.:
ljuto se bojevati; vihar ljuto vrši
mnogoglàv in mnogogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) 1. v pravljicah ki ima mnogo glav: mnogoglavi zmaj 2. knjiž. številen, velik: mnogoglava družina, množica
oblák -a m (ȃ)
1. zgoščeni vodni hlapi (višje) v ozračju: na nebu se kopičijo, zbirajo oblaki; oblaki plavajo, ekspr. se podijo po nebu; iz oblakov še vedno lije; beli, deževni, mrenasti, nizki oblaki
♦ meteor. kopasti, slojasti oblak; nevihtni oblak kopasti oblak, v katerem nastaja nevihta
// ekspr., s prilastkom velika količina, množina delcev česa v ozračju: za kamionom se je dvigal oblak prahu / čez teraso je zavel oblak parfuma
2. ekspr., s prilastkom velika skupina tesno skupaj letečih ali plavajočih živali iste vrste: oblak čebel, kobilic; oblak rib / oblak puščic / ptiči so leteli v celih oblakih
// velika skupina česa sploh: odkrili so nov oblak zvezd / oblečena je bila v oblak svile in čipk
● ekspr. oblak mu je legel na čelo njegovo čelo je izražalo negativno, neugodno razpoloženje; ekspr. nad mestom se je utrgal oblak na mesto (in okolico) zelo, močno dežuje; ekspr. cene so se dvignile do oblakov zelo; ekspr. stopiti je treba z oblakov postati bolj stvaren, bližji konkretnemu življenju; ekspr. zmaj na vrvici se je dvignil pod oblake zelo visoko; ekspr. gradove si zida v oblake dela neizvedljive načrte, sanjari o nemogočem; ekspr. mož je z glavo bolj v oblakih je odmaknjen od stvarnega življenja, je sanjaški; ekspr. njegova trditev je obvisela v oblakih ni bila dokazana; ekspr. večkrat plava, živi v oblakih se ukvarja s stvarmi, premišlja o stvareh, ki so neizvedljive, zelo odmaknjene od stvarnega, konkretnega življenja; ekspr. nad deželo, podjetjem se zbirajo črni, grozeči oblaki položaj dežele, podjetja postaja zelo neugoden, nevaren; ekspr. izjava je dvignila oblak prahu povzročila je razburjenje, govorice; vede se, kot bi padel z oblakov kot da ne bi prav ničesar vedel o tem
pozòj tudi pozój -ója m (ȍ ọ́; ọ̑) star. zmaj: ogenj bljuvajoči pozoj
stóglàv in stógláv -áva -o prid. (ọ̑-ȁ ọ̑-á; ọ̑-ȃ) 1. v pravljicah ki ima sto glav: stoglavi zmaj;
bajke o stoglavi morski pošasti 2. knjiž. številen, velik: stoglava jata ptičev;
stoglava množica ljudi
tróglàv in trógláv -áva -o prid. (ọ̑-ȁ ọ̑-á; ọ̑-ȃ)
ki ima tri glave: troglavo božanstvo / v pravljicah troglavi zmaj; pren. troglava gora
♦ anat. troglava mišica mišica, ki ima na enem koncu tri krake
zmáj in zmàj zmája m (ā; ȁ á)
1. v pravljicah hudobna krilata žival z eno ali več glavami, levjimi kremplji in kačjim repom, ki navadno bruha ogenj: zmaj čuva grad; odsekati zmaju glavo; pastir je premagal zmaja; strašen, velik zmaj; rjove kot zmaj / dvoglavi zmaj
2. kip ali podoba, ki predstavlja tako žival: na mostni ograji so zmaji; slika svetega Jurija z zmajem
3. igrača iz lesenega okvira, na katerega je napet papir, za spuščanje po zraku: zmaj dobro leti; delati, spuščati zmaje; igrati se z zmajem; pisan, velik zmaj / papirnati zmaj
4. ekspr. človek, zlasti ženska, ki silovito napada, navadno z besedami: njegova žena je zmaj; kako si se mogel poročiti s tem zmajem / kdaj bo stari zmaj sklical sestanek šef
5. ekspr. neugnan, zelo živahen otrok: naš mali zmaj je šel spat; kdo bo krotil tega zmaja
6. šport. naprava s krili za letenje, spuščanje po zraku, navadno s hriba v dolino: nad mestom kroži zmaj; leteti z zmajem / letalni zmaj
● ekspr. stanovanjska stiska je stoglavi zmaj zelo huda, neprijetna stvar; publ. njihova vojska je papirnat zmaj nestvarna, navidezna nevarnost; knjiž. peklenski zmaj hudič
♦ obl. ljubljanski zmaj nekdaj najvišje priznanje na sejmu mode v Ljubljani; zool. leteči zmaj kuščar, ki živi v jugovzhodni Aziji, Indiji in Avstraliji in ima med sprednjimi in zadnjimi nogami kožno gubo za letenje, Draco volans; morski zmaji majhne morske ribe s strupenimi žlezami ob bodicah prve hrbtne plavuti, Trachinidae
zmájček -čka m (ā)
manjšalnica od zmaj: iz jajca se je izvalil zmajček / spuščati zmajčka
zvihráti -ám dov. (á ȃ) 1. viseč neurejeno, vijugajoče premakniti se zaradi hitrega, močnega premika zraka: zastava zvihra / konju zvihra griva // preh. narediti, povzročiti, da se kaj visečega neurejeno, vijugajoče premakne: veter zvihra zastavo / zvihrati prah s ceste v vrtinec 2. ekspr. hitro, razburjeno oditi: zvihrati iz sobe / konjenica zvihra v boj // hitro, silovito se premakniti: papirnati zmaj zvihra pod oblake 3. ekspr. nastopiti, pojaviti se z veliko silo, intenzivnostjo: nevihta, veter zvihra / misli mu zvihrajo 4. ekspr. zelo se razburiti, se razjeziti: miriti koga, da ne zvihra;
zvihral je in udaril po mizi zvihrán -a -o:
zvihran plašč; imeti zvihrano življenje;
prim. izvihrati se
Sprotni slovar slovenskega jezika
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
ePravopis – Slovenski pravopis
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
princesaPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [princésa], rodilnik [princése]
BESEDOTVORJE: princesin
ZVEZE: hmeljarska princesa
TolovajPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
IZGOVOR: [tolováj], rodilnik [tolovája]
BESEDOTVORJE: Tolovajev
ZVEZE: zmaj Tolovaj
zmajPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlogkitajsko horoskopsko znamenje
oseba, rojena v kitajskem horoskopskem znamenju zmaja
IZGOVOR: [zmáj], rodilnik [zmája]
BESEDOTVORJE: zmajev
ZVEZE: zmaj Tolovaj, zmaj Triglav
zmajevPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [zmájeu̯], ženski spol [zmájeva], srednji spol [zmájevo]
Slovenski pravopis
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
líntvern -a m živ. (í) neknj. ljud. zmaj
mnógoglàv -áva -o in mnógogláv -a -o (ọ̑ȁ ọ̑á ọ̑á; ọ̑ȃ) neobč. ~a družina številna, velika
mnógoglávi -a -o (ọ̑á; ọ̑ȃ) ~ zmaj
papírnat -a -o; bolj ~ (ȋ) ~ trak; poud. ~ problem |neživljenjski, nestvaren|
papírnati -a -o (ȋ) ~ zmaj
papírnatost -i ž, pojm. (ȋ)
petéro -ih tudi petéro -- ločil. količ. štev. (ẹ̑; ẹ̑) |pet kosov, vrst|: Stanovanje ima ~ vrat; opraviti delo s ~imi, ~ delavci; redk. Zmaj je imel ~ glav pet; šolati ~ otrok pet
pozòj -ója tudi pozój -a m s -em živ. (ȍ ọ́; ọ̑) star. zmaj
pozójev -a -o (ọ̑) star.
stóglàv -áva -o in stógláv -a -o (ọ̑ȁ ọ̑á ọ̑á; ọ̑ȃ) poud. ~a množica |številna, velika|
stóglávi -a -o (ọ̑á; ọ̑ȃ) ~ zmaj
tróglàv -áva -o in trógláv -a -o (ọ̑ȁ ọ̑á ọ̑á; ọ̑ȃ) biti ~
tróglávi -a -o (ọ̑á; ọ̑ȃ) ~ zmaj
zmáj -a in zmàj zmája m z -em živ. (á; ȃ; ȁ á) odsekati ~u glavo; spuščati papirnate ~e; troglavi ~; leteti z ~em; člov., slabš. Poročil se je s pravim ~em |s hudobno, napadalno žensko|
zmájevka -e ž (á; ȃ)
zmájev -a -o (á; ȃ)
Zmáj -a m z -em tudi živ., zem. i. (á; ȃ) |ozvezdje|
Sinonimni slovar slovenskega jezika
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024
odčárani -a -o
prid. po ljudskem verovanju ki je rešen začaranosti
razposajênec -nca
m ekspr. kdor zaradi velike sproščenosti povzroča kaj neprijetnega, neprimernega, navadno za šalo, zlasti otrok
SINONIMI:
ekspr. divjaček,
ekspr. fantalin,
ekspr. mulček,
ekspr. mulec,
ekspr. nebrzdanec,
ekspr. neugnanec,
ekspr. pobalin,
ekspr. pobalinček,
ekspr. prešernež,
ekspr. razbojnik,
ljubk. razposajenček,
ekspr. smrkavček,
slabš. smrkavec,
slabš. smrkelj,
ekspr. smrkolin,
ekspr. smrkolinček,
ekspr. tolovaj,
nar. vozgrivec,
ekspr. zmaj
zmáj -a
m v pravljicah hudobna krilata žival z eno ali več glavami, levjimi kremplji in kačjim repom, ki navadno bruha ogenj
Slovar slovenskih frazemov
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
ôgenj Frazemi s sestavino ôgenj:
báti se kóga/čésa kàkor žívega ôgnja,
bíti [kot] ólje na ôgenj [čésa, čému],
bíti med dvéma ôgnjema,
bíti vèč díma kot ôgnja,
brúhati na kóga ôgenj in žvêplo,
dáti rôko v ôgenj za kóga/kaj,
dolíti ólja na ôgenj [čésa, čému],
dolíti ólje na ôgenj [čésa, čému],
dolívanje ólja na ôgenj [čésa, čému],
dolívati ólja na ôgenj [čésa, čému],
dolívati ólje na ôgenj [čésa, čému],
igráčkanje z ôgnjem,
ígra z ôgnjem,
igránje z ôgnjem,
igráti se z ôgnjem,
iméti dvé želézi v ôgnju,
iméti šè êno želézo v ôgnju,
iméti vèč želéz v ôgnju,
íti v ôgenj za kóga,
iz díma v ôgenj,
klicáti na kóga ôgenj in žvêplo,
kot ôgenj,
kot ôgenj in vôda,
metáti na kóga ôgenj in žvêplo,
ôgenj v stréhi,
pazíti se kóga/čésa kàkor žívega ôgnja,
pêči kot ôgenj,
pokončáti kóga/kàj z ôgnjem in mêčem,
posláti na kóga ôgenj in žvêplo,
prilíti ólja na ôgenj [čésa, čému],
prilívanje ólja na ôgenj,
prilívati ólja na ôgenj [čésa, čému],
razširiti se kot ôgenj,
rdéč kot ôgenj,
šíriti se kot ôgenj,
vróč kàkor ôgenj,
z ôgnjem in mêčem,
z óljem ôgenj gasíti,
znájti se med dvéma ôgnjema,
žgáti kot ôgenj
tíger Frazemi s sestavino tíger:
brezzóbi tíger,
papírnati tíger
zmáj Frazemi s sestavino zmáj:
papírnati zmáj
žnórca Frazemi s sestavino žnórca:
íti kot po žnórci kàj,
kot po žnórci
Slovenski etimološki slovar³
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
dragọ̑nec -nca m
líntvern -a m
pozȍj -ọ́ja m,
prémog premọ́ga m
sanȋ sanī ž mn.
smokúlja -e ž
zémlja -e ž
zmāj -a m
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
hīdra, f. bajesloven zmaj z mnogimi glavami, die Hydra.
zmȃj, m. 1) der Drache, Mur., Cig., Jan., C., nk.; (als Sternbild), Cig. (T.); — 2) leteči z., der fliegende Drache (draco volans), Erj. (Ž.).
Slovar stare knjižne prekmurščine
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
pòzoj -ója m zmaj: i ovo eden veliki erjávi pozoj je meo ſzedem gláv KŠ 1771, 787; K dváživotnici se sliši pozoj AI 1878, 30; ſtero ſze vu piſzmi záto kácsja gláva i toga ſztároga pozoja vojszküvanye zové KŠ 1771, 441; Vküp ſztere vſzo moucs pozoja BKM 1789, 126; Trucz Vrági, truczi pozoji SM 1747, 74; Trucz pozoji BKM 1789, 314
šárkan -a m zmaj: Csi szi nasz taki szklacso med sárkane TA 1848, 36
Slovar Pohlinovega jezika
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
drakon [drakọ̑n]
samostalnik moškega spolazmaj
Ladon [
]
samostalnik moškega spolabog vojne
PRIMERJAJ: Tor, Torek2
lintvrn [líntvrn]
(lintvern) samostalnik moškega spolakoroško zmaj
premog [premȍg premọ́ga]
samostalnik moškega spolazmaj
zamjet [zámjet
]
samostalnik moškega spolazmaj
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
bazilisk -a m bazilisk: poshle zhes njega Baſilisca tož. ed., leta mu Ceſſarſtvu vſame (II, 504) ǀ ali Bug poshle zhes njega tiga neuſmileniga Trinoga Baſiliska tož. ed., Kateri s'veliko vojsho pade v'njegovu Ceſarstvu (I/2, 44) Bazilísk je bajeslovna rumena kača, zmaj, ki ubija s pogledom; prim. pri Kastelec-Vorencu ena kazha, Basilysk imenovana ‛basiliſcus’; → bazilišk, → bažilisk, → božilišk.
lintvorn -a m zmaj, peklenska spaka: s'zhloveka ſi en lintvorn im. ed. ratal ǀ kadar Lintvorn im. ed. mleku vidi ſvojo grosovitnoſt sgubj ǀ Naturaliſti pak pravio, de lintuorn im. ed. v'repi imà ene madeshe okrogle ardezhe, inu bele, kateri ſe ſvetè kakor ſlatu, inu ſrebru ǀ sdaj v'podobi eniga leua, sdaj eniga medveda, sdaj eniga lintvorna rod. ed. ſe je njemu perKasal ǀ Hilarion ſapovei enimu lintvornu daj. ed., de ima ſam od ſebe veno gorezho garmado skozhit ǀ s' temy peſſy, grè pruti temu popernaſtimu lintvornu daj. ed. ǀ ſo bily tiga paklenskiga lintvorna tož. ed. premagali ǀ sagledajo eniga strashniga lintuorna tož. ed. Kateri s'gorezhimi parklami ſerce taistiga oherniKa je tergal ǀ Tiberius Ceſar ſe je bil ſalubil v'eniga strupeniga lintuorna tož. ed. ǀ ſvoij hzheri na enam gorezhem lintvornu mest. ed. ſe je bila perkaſala ǀ ſe ſvoij hzheri prikashe na enim gorezhim lintuornu mest. ed. ǀ je hujshi s'eno hudo sheno prebiuat, kakor pak s'enem lintuornam or. ed. ǀ S' letem paklenskem Lintvornam or. ed. ti ſe imash voiskovati ǀ kakor eni ſtrashni Riſsy, inu groſovitni Lintvorni im. mn. ǀ Kir tij paklenski lintuorni im. mn. prebivajo ǀ skushnave teh paklenskih lintvornou rod. mn. je bil premagal ǀ hudizhij bodò s'ſtlazhili szauzh, inu ſtrup teh lintvernou rod. mn., inu Kazh ǀ shouzh teh lintuornou rod. mn. ǀ Eni sa ſvojga Boga moilo Kazhe, Crokotile, Lintvorne tož. mn., pſse, mazhike ǀ sa boga ſo molili mozhike, pſſe, kazhe, ribe, tize, crocodile, lintuarne tož. mn., inu druge oſtudne shivali ← srvnem. lintwurm ‛zmaj, hudič’
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
premog [zmaj] sam. m ♦ P: 2 (MD 1592, MTh 1603)
zmet [zmaj] sam. m ♦ P: 2 (BH 1584, MD 1592)
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
drak -a samostalnik moškega spola1. velika žival, ki vzbuja strah, grozo; SODOBNA USTREZNICA: zver, pošast
1.1 večglava leteča mitološka žival; SODOBNA USTREZNICA: zmaj
2. taka žival kot podoba hudiča ali zatiralca vernih
FREKVENCA: 55 pojavitev v 4 delih
drakon -a (drakon, drakun) samostalnik moškega spola1. (velika/strupena) žival, ki vzbuja strah, grozo; SODOBNA USTREZNICA: zver, pošast
1.1 v eshatoloških besedilih (večglava) leteča mitološka žival; SODOBNA USTREZNICA: zmaj
2. taka žival kot podoba hudiča ali zatiralca vernih
FREKVENCA: 67 pojavitev v 12 delih
Slovenski smučarski slovar
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
ekstrémno smúčanje -ega -a s
kájt -a m
snéžni zmáj. -ega -a m
Črnovrški dialekt
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Slovar bovškega govora
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Kostelski slovar
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Jezikovna svetovalnica
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Kako zapisati ime »pice Margerite«?Zanima me, kako je treba v spodnjem stavku zapisati ime pice:
Jedel je odlično Margherito/Margerito/margherito/margerito.
O vrstah in določanju ter stopnjevanju pridevnikov(1) Ali pridevniki, ki poimenujejo snov, spadajo med lastnostne ali vrstne pridevnike?
Primer: lesen stol proti lesna industrija, blatna kopel (vrsta kopeli?), blatni čevlji (lastnostni pridevnik?), papirnata vrečica proti Zastavice na rokavih so papirnate. (Kakšne?)
pajkova mreža – Ali je to vrstni ali svojilni pridevnik?
kulturno obnašanje proti kulturni spomenik, kulturni dom …
(2) Kako vemo, katere pridevnike stopnjujemo kako? Npr. žalosten, v SSKJ-ju žalostnejši, jaz bi na prvo žogo rekla bolj žalosten.
Ali je pravilo, da oblike, barve in pridevnike iz glagolov stopnjujemo s prislovi bolj, najbolj?
(3) V šoli se pridevnike učimo prej kot glagol. Trpnik in tvornik pri glagolu se učijo v višjih razredih. Kako potem razložimo, da se pridevnik podčrtuje kot glagol? Hiša je zgrajena. A je zgrajena potem pridevnik? Ali je je glagol, pa zgrajena pridevnik, čeprav govorimo o trpnem glagolskem načinu?
Pravljični junaki in raba velike začetniceLiiterarni liki v so temeljna sestavina mladinskih književnih besedil. Delimo jih v sedem kategorij: otroci/osebe (Juri Muri?), poosebljene igrače/predmeti (Zzzbudilka ?), poosebljene živali (Maček Muri ...), poosebljena narava/nebesno telo/pojav (Zvezdica Zaspanka), like iz ljudskega izročila (čarovnica, vila, zmaj ?) in izvirne like (kosovirji?).
Tipološko gre za enobesedna (Ciciban, Pedenjped, Sapramiška idr.), večbesedna (Maček Muri, Zvezdica Zaspanka idr.) in večdelna imena (Možiček med dimniki, Tri botre lisičice, Zverinice iz Rezije). Literarno slogovno so najbolj izvirni neologizmi (bžraumps, mba, ščeper idr.).
Na osnovi analize slovenske mladinske književnosti, od njenega začetka v reviji Vedež 1848/50 do današnjega časa so se pojavljali različni literarni liki v obdobjih (1848-1918, 1918-1941/45, 1945-1991, 1991-2004, 2004-), vendar so prostor slovenske mladinske literarne kulture najbolj zaznamovali naslovni liki: Ciciban, Maček Muri, Mojca Pokrajculja, Muca Copatarica, Pedenjped, Zvezdica Zaspanka, Juri Muri, Sapramiška, Pek Mišmač, Zverinice iz Rezije, kosovirja in Piki Jakob. Na osnovi analize slovenske mladinsei književnosti obstaja več kot 300 literarnih likov, ki so mladinsko branje (npr. Martin Krpan), navezujejo na slovensko ljudsko izročilo (čarovnica, čarovnik, škrat, vila, zmaj ipd.), posodabljajo ljudsko slovstvo (Vila Malina, Škrat Dobrošin, Zmaj Direndaj ipd.), poganjajo razvoj avtoske književnosti in ustvarjajo nove literarne like, ki so že folklorizirani (Ciciban, Maček Muri, Kosovirja, Sapramiška, Zvezdica Zaspanka idr.).
Mladinski literarni liki so imaginarna bitja, ki imajo pomembno vlogo v slovenski literarni kulturi, saj so v procesu literarne recepcije s primarnega področja književnosti, diseminirali preko slikaniške knjižne oblike (npr. Martin Krpan, Mojca Pokrajculja, Zvezdica Zaspanka idr.).
Vprašanje se glasi: Kako pisati poimenovanja literarnih/pravljičnih likov, z malo in/ali z veliko začetnico, kako jih sklanjati in kako jih opredeliti?
Uveljavljena literarna terimonologija na področju mladinske literarne vede je -- literarni liki (M. Kobe: Sodobna pravljica, 1999–2000).
Najbolj znani literarni liki:
- Ciciban
Juri Muri
kosovirja
Maček Muri
Mojca Pokrajculja idr.
http://centerslo.si/wp-content/uploads/2015/10/32-Blazic.pdfhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_slovenskih_mladinskih_literarnih_likov
(v nastajanju)
- Muca Copatarica
Pedenjped
Pek Mišmač
Piki Jakob
Sapramiška
Zverinice iz Rezije
Zvezdica Zaspanka idr.
Morebitni primeri rabe termina v besedilih ali povezave do njih:
Zanima me, kako pisati in/ali sklanjati neologizme (ali delne neologizme):
- bžraumps (B. A. Novak)
čofli (A. Rozman)
grdavšči (G. Kos)
lebdivke (S. Makarovič)
nebomska (deklica) (B. Gregorič)
pingvinirati (S. Makarovič)
rumcelj (A. Rozman)
ščeper in mba (S. Makarovič)
štramfelj (A. Rozman)
tebomrazbov (S. Makarovič)
(baronica) Tingengern (S. Makarovič)
vošibki (A. R. Roza)
zzzbudilka (B. A. Novak)
žlopi (F. Lainšček)
Primerov je še več, osredotočila sem se na najbolj pogoste.
Število zadetkov: 79