bazilisk -a m bazilisk: poshle zhes njega Baſilisca tož. ed., leta mu Ceſſarſtvu vſame (II, 504) ǀ ali Bug poshle zhes njega tiga neuſmileniga Trinoga Baſiliska tož. ed., Kateri s'veliko vojsho pade v'njegovu Ceſarstvu (I/2, 44) Bazilísk je bajeslovna rumena kača, zmaj, ki ubija s pogledom; prim. pri Kastelec-Vorencu ena kazha, Basilysk imenovana ‛basiliſcus’; → bazilišk, → bažilisk, → božilišk.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

cíkličen cíklična cíklično pridevnik [cíkličən] STALNE ZVEZE: ciklični čas
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. zyklisch, frc. cyclique, angl. cyclic in lat. cyclicus iz gr. kyklikós, iz ↑cikel
dragọ̑nec -nca m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

drak -a samostalnik moškega spola
1. velika žival, ki vzbuja strah, grozo; SODOBNA USTREZNICA: zver, pošast
1.1 večglava leteča mitološka žival; SODOBNA USTREZNICA: zmaj
2. taka žival kot podoba hudiča ali zatiralca vernih
FREKVENCA: 55 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

drakon [drakọ̑n] samostalnik moškega spola

zmaj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

drakon -a (drakon, drakun) samostalnik moškega spola
1. (velika/strupena) žival, ki vzbuja strah, grozo; SODOBNA USTREZNICA: zver, pošast
1.1 v eshatoloških besedilih (večglava) leteča mitološka žival; SODOBNA USTREZNICA: zmaj
2. taka žival kot podoba hudiča ali zatiralca vernih
FREKVENCA: 67 pojavitev v 12 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

dvóglàv in dvógláv -áva -o prid. (ọ̑-ȁ ọ̑-á; ọ̑-ȃ)
ki ima dve glavi: dvoglavo tele / v pravljicah dvoglavi zmaj; pren. dvoglava gora
● dvoglavi orel podoba orla z dvema glavama, zlasti v državnih grbih
♦ anat. dvoglava mišica mišica, ki ima na enem koncu dva kraka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ekstrémno smúčanje -ega -a s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

gôra Frazemi s sestavino gôra:
bíti náše gôre líst, bíti [tàm] za devêtimi gorámi, da bi gôre premíkal, práva gôra, premíkati gôre, [samó, le] vŕh ledéne gôre, [tàm] za devêtimi gorámi [in vodámi], vêlik kot gôra, za devêto goró

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

heráldičen -čna -o prid.(á)
nanašajoč se na heraldiko, grbosloven: heraldične knjige / zmaj, heraldična žival Ljubljane

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

hīdra, f. bajesloven zmaj z mnogimi glavami, die Hydra.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

hudôben hudôbna hudôbno pridevnik [hudôbən hudôbna hudôbno] STALNE ZVEZE: hudobni duh
FRAZEOLOGIJA: hudobni jezik
ETIMOLOGIJA: ↑hudoba
kájt kájta samostalnik moškega spola [kájt] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. kite, prvotneje ‛papirnati zmaj’ < ‛vrsta sokola’

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

kájt -a m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

kájtanje kájtanja samostalnik srednjega spola [kájtanje] ETIMOLOGIJA: ↑kajtati
Kako zapisati ime »pice Margerite«?

Zanima me, kako je treba v spodnjem stavku zapisati ime pice: Jedel je odlično Margherito/Margerito/margherito/margerito.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

kómodoški kómodoška kómodoško pridevnik [kómodoški]
STALNE ZVEZE: komodoški varan, komodoški zmaj
ETIMOLOGIJA: po indonezijskem otoku Komodo
Ladon [nepopoln podatek] samostalnik moškega spola

bog vojne

PRIMERJAJ: Tor, Torek2

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

líntvern -a m (í)
nižje pog. zmaj: hud lintvern / njegova žena je pravi lintvern

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

líntvern -a m živ. (í) neknj. ljud. zmaj

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

líntvern -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

lintvorn -a m zmaj, peklenska spaka: s'zhloveka ſi en lintvorn im. ed. ratal ǀ kadar Lintvorn im. ed. mleku vidi ſvojo grosovitnoſt sgubj ǀ Naturaliſti pak pravio, de lintuorn im. ed. v'repi imà ene madeshe okrogle ardezhe, inu bele, kateri ſe ſvetè kakor ſlatu, inu ſrebru ǀ sdaj v'podobi eniga leua, sdaj eniga medveda, sdaj eniga lintvorna rod. ed. ſe je njemu perKasal ǀ Hilarion ſapovei enimu lintvornu daj. ed., de ima ſam od ſebe veno gorezho garmado skozhit ǀ s' temy peſſy, grè pruti temu popernaſtimu lintvornu daj. ed. ǀ ſo bily tiga paklenskiga lintvorna tož. ed. premagali ǀ sagledajo eniga strashniga lintuorna tož. ed. Kateri s'gorezhimi parklami ſerce taistiga oherniKa je tergal ǀ Tiberius Ceſar ſe je bil ſalubil v'eniga strupeniga lintuorna tož. ed. ǀ ſvoij hzheri na enam gorezhem lintvornu mest. ed. ſe je bila perkaſala ǀ ſe ſvoij hzheri prikashe na enim gorezhim lintuornu mest. ed. ǀ je hujshi s'eno hudo sheno prebiuat, kakor pak s'enem lintuornam or. ed. ǀ S' letem paklenskem Lintvornam or. ed. ti ſe imash voiskovati ǀ kakor eni ſtrashni Riſsy, inu groſovitni Lintvorni im. mn. ǀ Kir tij paklenski lintuorni im. mn. prebivajo ǀ skushnave teh paklenskih lintvornou rod. mn. je bil premagal ǀ hudizhij bodò s'ſtlazhili szauzh, inu ſtrup teh lintvernou rod. mn., inu Kazh ǀ shouzh teh lintuornou rod. mn. ǀ Eni sa ſvojga Boga moilo Kazhe, Crokotile, Lintvorne tož. mn., pſse, mazhike ǀ sa boga ſo molili mozhike, pſſe, kazhe, ribe, tize, crocodile, lintuarne tož. mn., inu druge oſtudne shivali ← srvnem. lintwurm ‛zmaj, hudič’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

lintvrn [líntvrn] (lintvern) samostalnik moškega spola

koroško zmaj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

ljút -a -o prid., ljútejši (ȗ ū) zastar.
1. ki ne obvladuje svojih negativnih lastnosti; divji: zgodbe o ljutih Turkih / bojevati se z ljutim sovražnikom
// ki napada človeka; hud: ljut zmaj; ljuta zver
// zelo jezen, besen: kadar je bil ljut, so se ga vsi bali; ljut ko ris
2. silovit, divji: ljut boj; boril se je z ljutim viharjem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

mnogoglàv in mnogogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ)
1. v pravljicah ki ima mnogo glav: mnogoglavi zmaj
2. knjiž. številen, velik: mnogoglava družina, množica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

mnógoglàv -áva -o in mnógogláv -a -o (ọ̑ȁ ọ̑á ọ̑á; ọ̑ȃ) neobč. ~a družina številna, velika
mnógoglávi -a -o (ọ̑á; ọ̑ȃ) ~ zmaj

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

oblák -a m (ȃ)
1. zgoščeni vodni hlapi (višje) v ozračju: na nebu se kopičijo, zbirajo oblaki; oblaki plavajo, ekspr. se podijo po nebu; iz oblakov še vedno lije; beli, deževni, mrenasti, nizki oblaki
♦ meteor. kopasti, slojasti oblak; nevihtni oblak kopasti oblak, v katerem nastaja nevihta
// ekspr., s prilastkom velika količina, množina delcev česa v ozračju: za kamionom se je dvigal oblak prahu / čez teraso je zavel oblak parfuma
2. ekspr., s prilastkom velika skupina tesno skupaj letečih ali plavajočih živali iste vrste: oblak čebel, kobilic; oblak rib / oblak puščic / ptiči so leteli v celih oblakih
// velika skupina česa sploh: odkrili so nov oblak zvezd / oblečena je bila v oblak svile in čipk
● ekspr. oblak mu je legel na čelo njegovo čelo je izražalo negativno, neugodno razpoloženje; ekspr. nad mestom se je utrgal oblak na mesto (in okolico) zelo, močno dežuje; ekspr. cene so se dvignile do oblakov zelo; ekspr. stopiti je treba z oblakov postati bolj stvaren, bližji konkretnemu življenju; ekspr. zmaj na vrvici se je dvignil pod oblake zelo visoko; ekspr. gradove si zida v oblake dela neizvedljive načrte, sanjari o nemogočem; ekspr. mož je z glavo bolj v oblakih je odmaknjen od stvarnega življenja, je sanjaški; ekspr. njegova trditev je obvisela v oblakih ni bila dokazana; ekspr. večkrat plava, živi v oblakih se ukvarja s stvarmi, premišlja o stvareh, ki so neizvedljive, zelo odmaknjene od stvarnega, konkretnega življenja; ekspr. nad deželo, podjetjem se zbirajo črni, grozeči oblaki položaj dežele, podjetja postaja zelo neugoden, nevaren; ekspr. izjava je dvignila oblak prahu povzročila je razburjenje, govorice; vede se, kot bi padel z oblakov kot da ne bi prav ničesar vedel o tem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

odčárani -a -o prid.
po ljudskem verovanju ki je rešen začaranosti
SINONIMI:
ekspr. odrešeni

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024

ôgenj Frazemi s sestavino ôgenj:
báti se kóga/čésa kàkor žívega ôgnja, bíti [kot] ólje na ôgenj [čésa, čému], bíti med dvéma ôgnjema, bíti vèč díma kot ôgnja, brúhati na kóga ôgenj in žvêplo, dáti rôko v ôgenj za kóga/kaj, dolíti ólja na ôgenj [čésa, čému], dolíti ólje na ôgenj [čésa, čému], dolívanje ólja na ôgenj [čésa, čému], dolívati ólja na ôgenj [čésa, čému], dolívati ólje na ôgenj [čésa, čému], igráčkanje z ôgnjem, ígra z ôgnjem, igránje z ôgnjem, igráti se z ôgnjem, iméti dvé želézi v ôgnju, iméti šè êno želézo v ôgnju, iméti vèč želéz v ôgnju, íti v ôgenj za kóga, iz díma v ôgenj, klicáti na kóga ôgenj in žvêplo, kot ôgenj, kot ôgenj in vôda, metáti na kóga ôgenj in žvêplo, ôgenj v stréhi, pazíti se kóga/čésa kàkor žívega ôgnja, pêči kot ôgenj, pokončáti kóga/kàj z ôgnjem in mêčem, posláti na kóga ôgenj in žvêplo, prilíti ólja na ôgenj [čésa, čému], prilívanje ólja na ôgenj, prilívati ólja na ôgenj [čésa, čému], razširiti se kot ôgenj, rdéč kot ôgenj, šíriti se kot ôgenj, vróč kàkor ôgenj, z ôgnjem in mêčem, z óljem ôgenj gasíti, znájti se med dvéma ôgnjema, žgáti kot ôgenj

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

O vrstah in določanju ter stopnjevanju pridevnikov

(1) Ali pridevniki, ki poimenujejo snov, spadajo med lastnostne ali vrstne pridevnike? Primer: lesen stol proti lesna industrija, blatna kopel (vrsta kopeli?), blatni čevlji (lastnostni pridevnik?), papirnata vrečica proti Zastavice na rokavih so papirnate. (Kakšne?) pajkova mreža – Ali je to vrstni ali svojilni pridevnik? kulturno obnašanje proti kulturni spomenik, kulturni dom …

(2) Kako vemo, katere pridevnike stopnjujemo kako? Npr. žalosten, v SSKJ-ju žalostnejši, jaz bi na prvo žogo rekla bolj žalosten. Ali je pravilo, da oblike, barve in pridevnike iz glagolov stopnjujemo s prislovi bolj, najbolj?

(3) V šoli se pridevnike učimo prej kot glagol. Trpnik in tvornik pri glagolu se učijo v višjih razredih. Kako potem razložimo, da se pridevnik podčrtuje kot glagol? Hiša je zgrajena. A je zgrajena potem pridevnik? Ali je je glagol, pa zgrajena pridevnik, čeprav govorimo o trpnem glagolskem načinu?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

papírnat -a -o; bolj ~ (ȋ) ~ trak; poud. ~ problem |neživljenjski, nestvaren|
papírnati -a -o (ȋ) ~ zmaj
papírnatost -i ž, pojm. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

papírnat Frazemi s sestavino papírnat:
papírnata vôjna, papírnati tíger, papírnati zmáj

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

petéro -ih tudi petéro -- ločil. količ. štev. (ẹ̑; ẹ̑) |pet kosov, vrst|: Stanovanje ima ~ vrat; opraviti delo s ~imi, ~ delavci; redk. Zmaj je imel ~ glav pet; šolati ~ otrok pet

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

podgána podgáne samostalnik ženskega spola [podgána] STALNE ZVEZE: črna podgana, podgana vrečarica, puščavska podgana, siva podgana
FRAZEOLOGIJA: an ban, pet podgan, leteča podgana, Podgane prve zapustijo potapljajočo se ladjo.
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz neke roman. predloge < vulglat. *ponticāna, iz (mūs) Pontica ‛pontska (miš)’ po lat. Pontus ‛Črno morje’ - več ...
pozòj tudi pozój -ója m (ȍ ọ́; ọ̑)
star. zmaj: ogenj bljuvajoči pozoj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

pozòj -ója tudi pozój -a m s -em živ. (ȍ ọ́; ọ̑) star. zmaj
pozójev -a -o (ọ̑) star.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

pozȍj -ọ́ja m,

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

pòzoj -ója m zmaj: i ovo eden veliki erjávi pozoj je meo ſzedem gláv KŠ 1771, 787; K dváživotnici se sliši pozoj AI 1878, 30; ſtero ſze vu piſzmi záto kácsja gláva i toga ſztároga pozoja vojszküvanye zové KŠ 1771, 441; Vküp ſztere vſzo moucs pozoja BKM 1789, 126; Trucz Vrági, truczi pozoji SM 1747, 74; Trucz pozoji BKM 1789, 314

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Pravljični junaki in raba velike začetnice

Liiterarni liki v so temeljna sestavina mladinskih književnih besedil. Delimo jih v sedem kategorij: otroci/osebe (Juri Muri?), poosebljene igrače/predmeti (Zzzbudilka ?), poosebljene živali (Maček Muri ...), poosebljena narava/nebesno telo/pojav (Zvezdica Zaspanka), like iz ljudskega izročila (čarovnica, vila, zmaj ?) in izvirne like (kosovirji?). Tipološko gre za enobesedna (Ciciban, Pedenjped, Sapramiška idr.), večbesedna (Maček Muri, Zvezdica Zaspanka idr.) in večdelna imena (Možiček med dimniki, Tri botre lisičice, Zverinice iz Rezije). Literarno slogovno so najbolj izvirni neologizmi (bžraumps, mba, ščeper idr.).

Na osnovi analize slovenske mladinske književnosti, od njenega začetka v reviji Vedež 1848/50 do današnjega časa so se pojavljali različni literarni liki v obdobjih (1848-1918, 1918-1941/45, 1945-1991, 1991-2004, 2004-), vendar so prostor slovenske mladinske literarne kulture najbolj zaznamovali naslovni liki: Ciciban, Maček Muri, Mojca Pokrajculja, Muca Copatarica, Pedenjped, Zvezdica Zaspanka, Juri Muri, Sapramiška, Pek Mišmač, Zverinice iz Rezije, kosovirja in Piki Jakob. Na osnovi analize slovenske mladinsei književnosti obstaja več kot 300 literarnih likov, ki so mladinsko branje (npr. Martin Krpan), navezujejo na slovensko ljudsko izročilo (čarovnica, čarovnik, škrat, vila, zmaj ipd.), posodabljajo ljudsko slovstvo (Vila Malina, Škrat Dobrošin, Zmaj Direndaj ipd.), poganjajo razvoj avtoske književnosti in ustvarjajo nove literarne like, ki so že folklorizirani (Ciciban, Maček Muri, Kosovirja, Sapramiška, Zvezdica Zaspanka idr.).

Mladinski literarni liki so imaginarna bitja, ki imajo pomembno vlogo v slovenski literarni kulturi, saj so v procesu literarne recepcije s primarnega področja književnosti, diseminirali preko slikaniške knjižne oblike (npr. Martin Krpan, Mojca Pokrajculja, Zvezdica Zaspanka idr.). Vprašanje se glasi: Kako pisati poimenovanja literarnih/pravljičnih likov, z malo in/ali z veliko začetnico, kako jih sklanjati in kako jih opredeliti? Uveljavljena literarna terimonologija na področju mladinske literarne vede je -- literarni liki (M. Kobe: Sodobna pravljica, 1999–2000).

Najbolj znani literarni liki:

  • Ciciban Juri Muri kosovirja Maček Muri Mojca Pokrajculja idr.

http://centerslo.si/wp-content/uploads/2015/10/32-Blazic.pdfhttps://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_slovenskih_mladinskih_literarnih_likov (v nastajanju)

  • Muca Copatarica Pedenjped Pek Mišmač Piki Jakob Sapramiška Zverinice iz Rezije Zvezdica Zaspanka idr.

Morebitni primeri rabe termina v besedilih ali povezave do njih: Zanima me, kako pisati in/ali sklanjati neologizme (ali delne neologizme):

  • bžraumps (B. A. Novak) čofli (A. Rozman) grdavšči (G. Kos) lebdivke (S. Makarovič) nebomska (deklica) (B. Gregorič) pingvinirati (S. Makarovič) rumcelj (A. Rozman) ščeper in mba (S. Makarovič) štramfelj (A. Rozman) tebomrazbov (S. Makarovič) (baronica) Tingengern (S. Makarovič) vošibki (A. R. Roza) zzzbudilka (B. A. Novak) žlopi (F. Lainšček) Primerov je še več, osredotočila sem se na najbolj pogoste.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

prémog premọ́ga m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

premog [premȍg premọ́ga] samostalnik moškega spola

zmaj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

premog [zmaj] sam. m ♦ P: 2 (MD 1592, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

princesa
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
princese samostalnik ženskega spola
plemiški naziv
IZGOVOR: [princésa], rodilnik [princése]
BESEDOTVORJE: princesin
ZVEZE: hmeljarska princesa

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

razposajênec -nca m
ekspr. kdor zaradi velike sproščenosti povzroča kaj neprijetnega, neprimernega, navadno za šalo, zlasti otrokpojmovnik
SINONIMI:
ekspr. divjaček, ekspr. fantalin, ekspr. mulček, ekspr. mulec, ekspr. nebrzdanec, ekspr. neugnanec, ekspr. pobalin, ekspr. pobalinček, ekspr. prešernež, ekspr. razbojnik, ljubk. razposajenček, ekspr. smrkavček, slabš. smrkavec, slabš. smrkelj, ekspr. smrkolin, ekspr. smrkolinček, ekspr. tolovaj, nar. vozgrivec, ekspr. zmaj

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024

rébro Frazemi s sestavino rébro:
Ádamovo rébro, kazáti rébra, polomíti kómu rébra, preštéti kómu rébra, preštévati kómu rébra, súh, da bi lahkó rébra preštél, štéti kómu rébra

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

sanȋ sanī ž mn.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

smokúlja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

snéžni zmáj. -ega -a m

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

stóglàv in stógláv -áva -o prid. (ọ̑-ȁ ọ̑-á; ọ̑-ȃ)
1. v pravljicah ki ima sto glav: stoglavi zmaj; bajke o stoglavi morski pošasti
2. knjiž. številen, velik: stoglava jata ptičev; stoglava množica ljudi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

stóglàv -áva -o in stógláv -a -o (ọ̑ȁ ọ̑á ọ̑á; ọ̑ȃ) poud. ~a množica |številna, velika|
stóglávi -a -o (ọ̑á; ọ̑ȃ) ~ zmaj

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

šárkan -a m zmaj: Csi szi nasz taki szklacso med sárkane TA 1848, 36

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

štíriglávi pridevnik
STALNE ZVEZE: štiriglava stegenska mišica

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

tíger Frazemi s sestavino tíger:
brezzóbi tíger, papírnati tíger

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Tolovaj
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Tolovaja samostalnik moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
domišljijski lik
IZGOVOR: [tolováj], rodilnik [tolovája]
BESEDOTVORJE: Tolovajev
ZVEZE: zmaj Tolovaj

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

tróglàv in trógláv -áva -o prid. (ọ̑-ȁ ọ̑-á; ọ̑-ȃ)
ki ima tri glave: troglavo božanstvo / v pravljicah troglavi zmaj; pren. troglava gora
♦ anat. troglava mišica mišica, ki ima na enem koncu tri krake

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

tróglàv -áva -o in trógláv -a -o (ọ̑ȁ ọ̑á ọ̑á; ọ̑ȃ) biti ~
tróglávi -a -o (ọ̑á; ọ̑ȃ) ~ zmaj

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

varán varána samostalnik moškega spola [varán] STALNE ZVEZE: komodoški varan
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Waran in frc. varan iz arab. waran
zamjet [zámjetnepopoln podatek] samostalnik moškega spola

zmaj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

zémlja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

zmáj in zmàj zmája m (ā; ȁ á)
1. v pravljicah hudobna krilata žival z eno ali več glavami, levjimi kremplji in kačjim repom, ki navadno bruha ogenj: zmaj čuva grad; odsekati zmaju glavo; pastir je premagal zmaja; strašen, velik zmaj; rjove kot zmaj / dvoglavi zmaj
2. kip ali podoba, ki predstavlja tako žival: na mostni ograji so zmaji; slika svetega Jurija z zmajem
3. igrača iz lesenega okvira, na katerega je napet papir, za spuščanje po zraku: zmaj dobro leti; delati, spuščati zmaje; igrati se z zmajem; pisan, velik zmaj / papirnati zmaj
4. ekspr. človek, zlasti ženska, ki silovito napada, navadno z besedami: njegova žena je zmaj; kako si se mogel poročiti s tem zmajem / kdaj bo stari zmaj sklical sestanek šef
5. ekspr. neugnan, zelo živahen otrok: naš mali zmaj je šel spat; kdo bo krotil tega zmaja
6. šport. naprava s krili za letenje, spuščanje po zraku, navadno s hriba v dolino: nad mestom kroži zmaj; leteti z zmajem / letalni zmaj
● ekspr. stanovanjska stiska je stoglavi zmaj zelo huda, neprijetna stvar; publ. njihova vojska je papirnat zmaj nestvarna, navidezna nevarnost; knjiž. peklenski zmaj hudič
♦ obl. ljubljanski zmaj nekdaj najvišje priznanje na sejmu mode v Ljubljani; zool. leteči zmaj kuščar, ki živi v jugovzhodni Aziji, Indiji in Avstraliji in ima med sprednjimi in zadnjimi nogami kožno gubo za letenje, Draco volans; morski zmaji majhne morske ribe s strupenimi žlezami ob bodicah prve hrbtne plavuti, Trachinidae

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

zmaj
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
zmaja samostalnik moškega spola
naprava
žival, bajeslovno bitje
domišljijski lik
domišljijski lik
kitajsko horoskopsko znamenje
oseba, rojena v kitajskem horoskopskem znamenju zmaja
IZGOVOR: [zmáj], rodilnik [zmája]
BESEDOTVORJE: zmajev
ZVEZE: zmaj Tolovaj, zmaj Triglav

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

zmáj -a in zmàj zmája m z -em živ. (á; ȃ; ȁ á) odsekati ~u glavo; spuščati papirnate ~e; troglavi ~; leteti z ~em; člov., slabš. Poročil se je s pravim ~em |s hudobno, napadalno žensko|
zmájevka -e ž (á; ȃ)
zmájev -a -o (á; ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Zmáj -a m z -em tudi živ., zem. i. (á; ȃ) |ozvezdje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

zmáj -a m
v pravljicah hudobna krilata žival z eno ali več glavami, levjimi kremplji in kačjim repom, ki navadno bruha ogenjpojmovnik
SINONIMI:
neknj. pog. lintvern, star. pozoj, ekspr. zmajček
GLEJ ŠE SINONIM: hudoben, razposajenec
GLEJ ŠE: hudič1

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024

zmáj Frazemi s sestavino zmáj:
papírnati zmáj

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

zmāj -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

zmȃj, m. 1) der Drache, Mur., Cig., Jan., C., nk.; (als Sternbild), Cig. (T.); — 2) leteči z., der fliegende Drache (draco volans), Erj. (Ž.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

zmaj gl. lintvern

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

zmaj gl. lentoren

IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

zmaj ► zˈmai̯ zˈmaːja m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

zmájar zmájarja samostalnik moškega spola [zmájar] ETIMOLOGIJA: ↑zmaj
zmájček -čka m (ā)
manjšalnica od zmaj: iz jajca se je izvalil zmajček / spuščati zmajčka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

zmajev
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
zmajeva zmajevo pridevnik
IZGOVOR: [zmájeu̯], ženski spol [zmájeva], srednji spol [zmájevo]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

zmȃjevka – glej zmāj

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

zmájski – glej zmāj

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

zmet [zmaj] sam. m ♦ P: 2 (BH 1584, MD 1592)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

zmij – glej zmāj

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

zvihráti -ám dov. (á ȃ)
1. viseč neurejeno, vijugajoče premakniti se zaradi hitrega, močnega premika zraka: zastava zvihra / konju zvihra griva
// preh. narediti, povzročiti, da se kaj visečega neurejeno, vijugajoče premakne: veter zvihra zastavo / zvihrati prah s ceste v vrtinec
2. ekspr. hitro, razburjeno oditi: zvihrati iz sobe / konjenica zvihra v boj
// hitro, silovito se premakniti: papirnati zmaj zvihra pod oblake
3. ekspr. nastopiti, pojaviti se z veliko silo, intenzivnostjo: nevihta, veter zvihra / misli mu zvihrajo
4. ekspr. zelo se razburiti, se razjeziti: miriti koga, da ne zvihra; zvihral je in udaril po mizi prim. izvihrati se

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

žnórca Frazemi s sestavino žnórca:
íti kot po žnórci kàj, kot po žnórci

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

Število zadetkov: 79