debel ► ˈdeːbeu̯ deˈbẹːla -ȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
eskalírati -am dvovid., nedov. -ajóč; eskalíranje (ȋ) publ. v kaj Medsebojno obtoževanje ~a ~ pravo zmerjanje preraste, se stopnjuje; publ. Vojaški spopad ~a se razširi, stopnjuje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
járiti1 -im nedov. (ā ȃ) knjiž. jeziti1,
dražiti2,
razburjati: zmerjanje ga jari do besnosti / jeza, napuh jo jari / jaril se je in klel, da se mu bo maščeval
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
járiti1 -im nedov. -èč -éča; járjen -a; járjenje (á ȃ; ȃ) star. jeziti, dražiti: koga Zmerjanje ga ~ijáriti se -im se (á ȃ; ȃ) star. jeziti se, razburjati se: Jaril se je in klel, da se bo maščeval; jariti se nad kom/čim ~ ~ ~ otroki
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
kóža Frazemi s sestavino kóža:
báti se za svôjo kóžo,
bíti krváv pod kóžo,
bíti v dôbri kóži,
bíti v kóži kóga,
bíti v slábi kóži,
dobíti kúrjo kóžo,
dôbro se počútiti v svôji kóži,
doživéti kàj na lástni kóži,
dragó prodáti svôjo kóžo,
dréti se, kot bi dajáli kóga iz kóže,
držáti se [kóga/čésa] kot klòp [kóže],
iméti debélo kóžo,
iméti kóžo debélo kot slòn,
iméti kúrjo kóžo,
iméti slônjo kóžo,
iméti slônovo kóžo,
iméti tŕdo kóžo,
izkúsiti kàj na lástni kóži,
kómu je kàj písano na kóžo,
kričati, kot bi dajáli kóga iz kóže,
kúrja kóža,
móker do kóže,
na lástni kóži,
ne bíti v dôbri kóži,
ne môči iz kóže kóga,
ne môči iz [svôje] kóže,
ne počútiti se dôbro v svôji kóži,
ne počútiti se nàjbólje v svôji kóži,
nosíti svôjo kóžo napródaj,
občútiti kàj na lástni kóži,
odnêsti célo kóžo,
odnêsti zdrávo kóžo,
oskúbsti kóga do kóže,
preizkúsiti kàj na lástni kóži,
premóčen do kóže,
premočíti do kóže,
prepričati se na lástni kóži,
reševáti svôjo kóžo,
rešiti svôjo kóžo,
s kóžo in kostmí,
sáma kóst in kóža je kóga,
skočíti iz kóže,
slabó se počútiti v svôji kóži,
trésti se za svôjo kóžo,
vólk v óvčji kóži,
vpíti, kot bi dajáli kóga iz kóže,
zlésti pod kóžo [kómu]
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
máček Frazemi s sestavino máček:
hodíti kot máček okrog vréle káše,
hodíti kot máček okrog vróče káše,
iméti mačka,
iméti morálnega máčka,
[kot] stàr máček,
kupíti máčka v vréči,
kupíti máčka v žáklju,
máček v vréči,
máček v žáklju,
morálni máček,
pregánjati máčka,
pretêpsti kóga kot máčka,
režáti se kot pečèn máček,
ubíti kóga kàkor máčka,
ubíti kóga kot máčka,
ustrelíti kóga kot máčka
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
nedrje ► ˈnaːdr̥je -a s
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
ogŕda -e ž (ȓ) zastar. zmerjanje, sramotenje: težko posluša njegovo grajo in ogrde
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
pobirati ► pȯˈbėːrat -an nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
psǘja -e ž psovanje, zmerjanje: Pſzüja, nyefka jeſzte vſzákoga tejli SŠ 1796, 70; nikſo priliko ne dájo protivniki na zrok pſzüje KŠ 1771, 641; jaj ka bode zavolo teliko ſztrasne pszüje KM 1783, 207; Náj bole po pſzüji KMK 1780, 39; Idejo nad Goſzpodna, Zpſzüjom BKM 1789, 74
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
psǜvanje -a s psovanje, zmerjanje: Od toga bole escse ospotávanye, pſzüvanye si skouditi nemre KŠ 1754, 10a; Szpoumeni ſze 'znyihovoga pſzüvanya BKM 1789, 326; na pſzüvanye Bo'ze ſzlü'zbe KŠ 1754, 196; Ne placsüjte ſzpſzüvanyem za pſzüvanye KŠ 1771, 709; jezik, steri je lih vu pszüvanyi premo'sen bio KOJ 1848, 8; med sztrasnim pszüvanyom i preklinyanyom vküpnamecse perte KOJ 1914, 122; pſzüvanya pſzüvajoucsi tebé ſzo na mé ſzpadnola KŠ 1771, 481; ár morem csüti pszüvanya vnôgi TA 1848, 63
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
špot ► šˈpȯt šˈpoːta m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
špotanje ► šˈpọːtan’e -a s
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
tóčka Frazemi s sestavino tóčka:
bíti na mŕtvi tóčki,
bíti svêtla tóčka,
edína svêtla tóčka,
iskáti šíbke tóčke,
mŕtva tóčka,
obstáti na mŕtvi tóčki,
obtičáti na mŕtvi tóčki,
odkríti šíbke tóčke [kóga/čésa],
odpráviti šíbke tóčke,
opozoríti na šíbke tóčke [kóga/čésa],
ostáti na mŕtvi tóčki,
poznáti šíbke tóčke kóga/čésa,
premákniti kàj z mŕtve tóčke,
premákniti se z mŕtve tóčke,
svêtla tóčka,
šíbka tóčka,
znájti se na mŕtvi tóčki
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
uhó Frazemi s sestavino uhó:
bíti nasmeján do ušés,
bíti [šè] móker za ušési,
bíti zaljúbljen do ušés [v kóga/kàj],
[da] pri ušésih vèn gléda kómu,
dêbel je za ušési,
do ušés se je smejálo kómu,
govoríti glúhim ušésom,
iméti jíh [pólno] za ušési,
iméti kosmáta ušésa,
iméti máslo v ušésih,
iméti máslo za ušési,
iméti oslôvska ušésa,
iméti répo v ušésih,
kàj gré v uhó,
kàj gré v ušésa,
naletéti na glúha ušésa,
nasmeján do ušés,
našpíčiti ušésa,
navíjati kómu ušésa,
navíti kómu ušésa,
ne [môči] verjéti svôjim ušésom,
oslôvska ušésa,
píši me v uhó,
pišmeúh,
pišmevúh,
pri ušésih kómu kàj vèn gléda,
príti kómu na ušésa,
príti skózi šivánkino uhó,
répa ráste kómu v ušésih,
sáma ušésa so kóga,
sedéti na ušésih,
smejáti se do ušés [kómu],
sténe imájo ušésa,
vléči na ušésa,
z očmí in ušési,
zaljúbiti se v kóga/kàj do ušés,
zapisáti si kàj za uhó,
zardéti do ušés,
zardévati do ušés
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
víkanje2 -a s (ī) 1. ekspr. vzklikanje: vikanje množice 2. star. kričanje, vpitje: iz hiše se je slišalo vikanje in zmerjanje 3. oglašanje z visokim glasom: vikanje kragulja / vikanje sove skovikanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
zasmehovánje -a s (ȃ) glagolnik od zasmehovati: njihovo zasmehovanje ga žalosti;
zasmehovanje pretirane pobožnosti;
zasmehovanje in zmerjanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
zmerjálen -lna -o prid. (ȃ) ki izraža zmerjanje: zmerjalne besede
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
zmérjanje tudi zmerjánje -a s (ẹ́; ȃ) glagolnik od zmerjati: že od daleč se je slišalo vpitje in zmerjanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
zmę́rjanje, n. das Schelten.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
zmerjanje samostalnik srednjega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
zmerjanje s, insectatio, ṡmirjanîe, kadar eden eniga toṡhi, inu ferṡhmaguje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
zmerjanje sam. s ♦ P: 2 (TPo 1595, ZK 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
zmerjáški -a -o prid. (á) ekspr. ki je za zmerjanje: zmerjaški besednjak;
zmerjaška pisma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
zmérjati -am nedov. -aj -ajte tudi -ájte, -ajóč, -áje; -al -ala tudi -ála, -an -ana; zmérjanje tudi zmerjánje (ẹ́) koga z/s kom/čim ~ soseda s pijancemzmérjati se -am se (ẹ́) z/s čim ~ata ~ z živalskimi imeni
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
zmirjanje,
zmirjati gl. zmerjanje zmerjati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.