a1 [ā]

črka a

PRIMERJAJ: as2

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

as2 [ās] samostalnik moškega spola

ime črke a

PRIMERJAJ: a1

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

b [bogȃ]

črka b

PRIMERJAJ: boga

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

bapen -pna (bapen, bopan) samostalnik moškega spola
1. stalni simbolični znak države, mesta, plemiške rodbine; SODOBNA USTREZNICA: grb, znamenje
2. predmet z napisom ali sliko, ki poimenuje ali opisuje stvar, na katero je pritrjen; SODOBNA USTREZNICA: oznaka
3. oblačila in predmeti za bojevanje ali obrambo; SODOBNA USTREZNICA: bojna oprema
FREKVENCA: 4 pojavitve v 3 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

bendero [bendéro] (bandero) samostalnik srednjega spola

zastava, prapor

PRIMERJAJ: benderčar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

bodi [bọ́di]

ime črke w

PRIMERJAJ: w

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

boga [bogȃ]

ime črke b

PRIMERJAJ: b

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

bopen [bópǝn] samostalnik moškega spola

grb

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

c [cī]

črka c

PRIMERJAJ: ci

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

ceptar [cẹ́ptarnepopoln podatek] samostalnik moškega spola

žezlo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

ci [cī]

ime črke c

PRIMERJAJ: c

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

cifra [cȋfra] samostalnik ženskega spola

številka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

cifra -e samostalnik ženskega spola
znak za število; SODOBNA USTREZNICA: številka
FREKVENCA: 16 pojavitev v 4 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

činžen -žna -o pridevnik
1. ki mora plačevati dajatve v delu ali materialnih dobrinah oblastniku kot znak podrejenosti
2. ki je v začasni uporabi v zameno za plačilo lastniku; SODOBNA USTREZNICA: najet
FREKVENCA: 19 pojavitev v 8 delih
TERMINOLOGIJA: činžni denar

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

čislo [číslo] samostalnik srednjega spola

številka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

črka [čŕka] samostalnik ženskega spola

črka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

črka -e samostalnik ženskega spola
1. kratka, nepretrgana vrsta točk; SODOBNA USTREZNICA: črtica
2. grafično nadčrkovno znamenje, ki kaže na poseben izgovor ali naglas glasu/glasov, ki ga/ju zaznamuje črka
3. znak, ki se uporablja pri zapisovanju besedila; SODOBNA USTREZNICA: črtica, pika, vejica, črka
FREKVENCA: 17 pojavitev v 9 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

črv2 [čȓv]

ime črke z

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

čudo1 -esa (čudu, čudo) samostalnik srednjega spola
1. biblijsko nenavaden pojav, navadno v naravi, ki napoveduje za človeka usoden dogodek, dogajanje; SODOBNA USTREZNICA: znamenje
1.1 v povedkovni rabi opozorilno znamenje, znak
2. biblijsko dejanje ali dogodek (večinoma) nadnaravnega značaja, ki ima namen
2.1 izkazati ali potrditi resničnost in veličino Boga ter božjega oz. verskega nauka; SODOBNA USTREZNICA: čudež
2.1.1 sposobnost, moč delati te čudeže
2.2 spodbuditi in okrepiti vero zaradi pojava ali dogodka, ki potrjuje resničnost božje besede; SODOBNA USTREZNICA: čudež
3. duševno stanje, ki je odziv na nenavadno dejanje, dogodek; SODOBNA USTREZNICA: začudenje, presenečenje
4. navadno v zvezah s falš, lažniv, hudičev, zlodjev nenavadno dejanje ali dogodek nadnaravnega značaja, ki ima namen oslabiti krščansko oz. uveljaviti nekrščansko vero
5. navadno v zvezi z morski nenavadno, grozljivo bitje, ki živi v morju; SODOBNA USTREZNICA: morska pošast
FREKVENCA: približno 750 pojavitev v 33 delih
TERMINOLOGIJA: Jonasovo čudo

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

d [dóbro]

črka d

PRIMERJAJ: dobro2

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

dimljača [dimljáča] ali [dȋmljača] samostalnik ženskega spola

otekla bezgavka (v dimljah) kot bolezenski znak kuge

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

dobro2 [dóbro]

ime črke d

PRIMERJAJ: d

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

dolgo1 [dóu̯go] samostalnik srednjega spola

ostrivec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

dve piki [dvẹ̑ píki] dvojinska samostalniška zveza ženskega spola

dvopičje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

e [ẹ̄stinepopoln podatek]

črka e

PRIMERJAJ: esti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

esti [nepopoln podatek]

ime črke e

PRIMERJAJ: e

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

f [fērt]

črka f

PRIMERJAJ: fert

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

farba -e (farba, farva) samostalnik ženskega spola
1. vidno zaznavna lastnost predmeta, da na svetlobi odseva značilni odtenek; SODOBNA USTREZNICA: barva
2. snov, ki se uporablja za barvanje; SODOBNA USTREZNICA: barva
2.1 plast te snovi, nanesena na kaj
3. naravna obarvanost kože, obraza; SODOBNA USTREZNICA: barva
4. ekspresivno, s prilastkom prepoznavna značilnost; SODOBNA USTREZNICA: barva
5. s prilastkom tipično oblačilo kot razpoznavni znak pripadnosti, služenja vladarju ali plemiču
FREKVENCA: 70 pojavitev v 10 delih

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

fert [nepopoln podatek] (frt)

ime črke f

PRIMERJAJ: f

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

g [glagọ̄lenepopoln podatek]

črka g

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

h [hīrnepopoln podatek]

črka h

PRIMERJAJ: hir

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

hir [hīr]

ime črke h

PRIMERJAJ: h

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

hitro zavijanje [hítro zavíjanje] samostalniška zveza srednjega spola

krativec

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

hudournik [hudoȗrnik] samostalnik moškega spola

zlovešče znamenje (na nebu), nesreča

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

i [īnepopoln podatek]

črka i

PRIMERJAJ: ime2

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

ibksonire [nepopoln podatek] samostalnik moškega spola
  1. ime cirilske črke y
  2. cirilska številka 90

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

ime2 [imẹ̑]

ime črke i

PRIMERJAJ: i

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

j [nepopoln podatek]

črka j

PRIMERJAJ: jota

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

jota [jọ̑ta]

ime črke j

PRIMERJAJ: j

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

k1 [kakọ́]

črka k

PRIMERJAJ: kako2

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

kako2 [kakọ́]

ime črke k

PRIMERJAJ: k1

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

kambuta [kambūta] samostalnik ženskega spola

škofovska palica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

kazár -a m kazalec, znak: szta vecs ostari vidila z-odprêtimi vrátami, na steri szo cifraszti cajgarje (kazárje) bili KAJ 1870, 116

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

kažipot [kažipọ́t] samostalnik moškega spola

smerokaz, kažipot

PRIMERJAJ: potkaz

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

kljuka [kljúka] samostalnik ženskega spola
  1. sponka
  2. jezikoslovje naglasno znamenje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

krdelo [krdẹ̑lo] samostalnik srednjega spola
  1. skupina večjih domačih živali; čreda
  2. skupina neomikanih ljudi; horda; krdelo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

križ [kríž] samostalnik moškega spola

križ

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

krona [krọ̑na] samostalnik ženskega spola
  1. okrogel predmet za na glavo kot znamenje vladarske oblasti; krona
  2. tolar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

krona -e ž krona, tj. 1. pokrivalo kot znak vladarske oblasti: leta krona im. ed. 72 luken v' Chriſtusavi Sveti glavi je ſturila ǀ namejſti slate krone rod. ed. je bil dal eno bodezho ternievo krono tož. ed. ǀ krone im. mn. vſyh krailou, inu Ceſsarjou ſo enu nezh pruti kroni daj. ed. gnade boshie ǀ Bogu krono tož. ed. s'glave, ſcepter is roke vsame ǀ pred Cerkuio je ſvojo Ceſsarko Crono tož. ed., inu mezh puſtil ǀ sdaj bj krono tož. ed. tyh S. S. Maternikou doſegil ǀ Io krona s'krono or. ed. Nebesko ǀ duej kroni tož. dv. je bil perneſil eno slato, to drugo ternievo ǀ uſe lete krone im. mn. perglihane kroni daj. ed. gnade Boshie ſo raunu, kakor ena iskra perglihana timu rumenimu ſonzu ǀ pred nym pokleknejo, inu njeh krone tož. mn. pred njegove noge poloshe 2. denarna enota: enimu bogatimu pol krone rod. ed. vkrade ǀ cello krono tož. ed. ij shenkat ſe njemu prevezh nesdi ǀ nej nesramnosti de bi s'eno krono tož. ed., s'erdezh slati ne sturil ǀ Ble ſe grimash, kadar sgubish en vinograd, eno nijvo, eno crono tož. ed. ǀ kadar bi eden tebi dall ſtu kron rod. mn. rekozh ſashentai enkrat, taku krone im. mn. ſo tvoje ǀ kadar bi tebi edn shenkal ſtu Cron rod. mn. ǀ oſlova glaua sto kron rod. mn. je koshtala ǀ ta Groff popade Krone tož. mn., ter vſe na gaſſo skuſi oknu vershe ǀ De bi try Crone tož. mn. vudubil ← srvnem. krōne ← lat. corōna ‛venec, krona’ ← gr. κορώνη

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

ksi [ksī]

ime črke x

PRIMERJAJ: x

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

ku [kū]

ime črke q

PRIMERJAJ: q

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

l [ljudí]

črka l

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

lisa [lísa] samostalnik ženskega spola

lisa

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

ljudi [ljudí]

ime črke l

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

luftnina [luftnína] samostalnik ženskega spola

pojav visoko v zraku, znamenje na nebu

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

m [mȋslite]

črka m

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

madež [mȃdež] samostalnik moškega spola

madež

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

mal1 [mȃl] samostalnik moškega spola
  1. znamenje
  2. slika

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

maroga [marọ́ga] samostalnik ženskega spola

lisa na koži, maroga

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

mislite [mȋslite]

ime črke m

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

n [nȁš]

črka n

PRIMERJAJ: naš2

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

naš2 [nȁš]

ime črke n

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

nota -e ž nota: Mojſter sazhne te perve Note tož. mn. pejti ǀ dokler fant ſe navuzhj od ſunaj vſe Note tož. mn. (IV, 81) ← srlat. nota ‛nota’ < klas. lat. ‛znak, pismenka, znamenje, zaznamek’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

o1 [ō]

črka o

PRIMERJAJ: on2, ot

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

obrázek -zka m podoba, znak: Piszani i stampani piszki szo obrázki ali znamênya glásza KAJ 1870, 7; drügi je vözrêj'zejo ali zrovatajo na táble rázlocsne obrázke KAJ 1870, 80

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

on2 [ȍn]

ime črke o

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

ot [ōt]

ime črke o

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

p [pókoj] ali [pokȍj]

črka p

PRIMERJAJ: pokoj2

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

pičica [píčica] samostalnik ženskega spola

majhna pika; pičica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

pika [píka] samostalnik ženskega spola
  1. pika, tj. majhno okroglo mesto, ki ima drugačno barvo ali videz kot ostala površina
  2. ločilo pika

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

pokoj2 [pókoj] ali [pokȍj]

ime črke p

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

potkaz [potkȁz] samostalnik moškega spola

smerokaz, kažipot

PRIMERJAJ: kažipot

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

požirek [požȋrǝk] samostalnik moškega spola
  1. požirek
  2. jezikoslovje opuščaj, apostrof

PRIMERJAJ: srk

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

q [kū]

črka q

PRIMERJAJ: ku

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

r [réci]

črka r

PRIMERJAJ: reci

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

reci [réci]

ime črke r

PRIMERJAJ: r

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

ſ [zẹ́lje]

črka ſ

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

s [slovọ̑]

črka s

PRIMERJAJ: slovo2

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

ſch [znak za šč] črkje ♦ P: 1 (KB 1566)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

sh [znak za ž] črkje ♦ P: 3 (KB 1566, KPo 1567, BH 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

ſh [znak za š] črkje ♦ P: 3 (KB 1566, KPo 1567, BH 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

ſhzh [znak za šč] črkje ♦ P: 1 (BH 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

sléjčti tudi sléjči -em dov. sleči: Fosztani; szlejcsti KOJ 1833, 157; i do nágoga jo ſzlicséjo KŠ 1771, 797; med razbojnike, ki ſzo ga i ſzlekli KŠ 1771, 204; I, gda bi ga ſzlekli, odeli ſzo ga KŠ 1771, 94; pren. Naj z-szébe szlecsémo Vszáko grêsno rú'znoszt KAJ 1848, 151; Szlejcsi me ſztejla KŠ 1754, 262; Zlejcsi me ztejla vezdáj BKM 1789, 281; Odbi vrága i ſzvejt ſzlejczi BKM 1789, 327; Drüge gmajne ſzam ſzlejkao gda ſzam od nyih nájem vzéo KŠ 1771, 547
sléjčti se tudi sléjči se -em se sleči se: zdihávamo pod bremenom záto, ka ſze neſcsemo ſzlejcsi KŠ 1754, 536; odpré ga i doli ſze ſzlicsé KŠ 1771, 261; pren. ſze düsa z-dühovnoga 'sitka ſzlecsé KMK 1780, 90
slèčeni -a -o slečen: od vsze vojnicske priprave szlecsen KOJ 1848, 77; do poupka szlecsenoga znak dao razpeti KOJ 1914, 134; pren. ali ſzo pa ſz-tejla ſzlecseni prejk na vekivecsnoszt ſzpadnoli KM 1783, 103; vu 'sitki Salamona z-králesztva szlecsenoga KOJ 1848, 22; Hüda ſtükanya ſzkvarjene pámeti lüdi i ſzlecseni ziſztine KŠ 1771, 642

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

slovo2 [slovọ̑nepopoln podatek] samostalnik srednjega spola

ime črke s

PRIMERJAJ: s

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

smuga [smúga] samostalnik ženskega spola

črta

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

spodnja pika [spọ̑dnja píka] samostalniška zveza ženskega spola

jezikoslovje klicaj

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

stisniti -nem dov. 1. stisniti: Lushej bi bilu cell ſvejt veno peſt ſtiſnit nedol. ǀ koku je mogozhe Taiſtiga venu mahinu ſerze sapezhatit, inu ſtisnit nedol. ǀ hudizh jem urat ukupaj ſtiſne 3. ed. de ſe pravu neſpovedo ǀ S. Edmund skozhi is poſtele, hudizha sa garlu ſtisne 3. ed. ǀ zhlovek ga neſtisne +3. ed. prevezh mozhnu ǀ s'eno veliko vojsko je bil oblegal, inu stisnu del. ed. m letu reunu mestu 2. skleniti: rokè vkupaj ſtiſnemo 1. mn. ǀ s'eno shelesno roko sa urat ga je stiſnil del. ed. m ǀ prezej ſe je bil na ſvoje noſhize pousdignil, ozhy pruti Nebeſſam obernil rozhize kupaj ſtiſnil del. ed. m, inu duej celli urri je v'Nebeſſa gledal stisniti se zgrniti se: morje ſe je bilu ſtisnilu del. ed. s, inu vſe potopilu stisniti rame skomigniti z rameni v znak odločitve: Ta shaloſtna Matti ſtiſne ſvoje rame 3. ed., rekozh dokler ga nemorem od ſmerti reishit, vſai ta trosht bòm imela, de nej ſim shparala danarie, ne muie, ne obene rezhi, ampak ſim sa niega ſturila, kakor de bi bil Syn eniga Krajla ǀ Ta Minih ſtjſne ſvoje rame 3. ed., ter pravi ǀ raishi kakor de bi ſe kregali, inu ſaurashili, rame ſtisnete 2. mn., samauzhite, inu saneſſete ǀ Gospudje rame ſtisneſio 3. mn., ter ta dekelza ſe ſazhne vſem gnuſiti vkupaj se stisniti stisniti se, zbrati se: semla s' ſvoih lush, mlak, inu mertvih vuoda poshila gori v' luft mokruto kakor en dem, lete ſe vkupai ſtisneio 3. mn., oblaki rataio, v' leteh potle rata ſneih, slana, tozha, inu ſtrele, ter supet na semlo padaio

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

š [šānepopoln podatek]

dvočrkje sh

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

ša [šānepopoln podatek]

ime dvočrkja sh

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

šč [ščānepopoln podatek]

štiričrkje shzh

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

šča [ščānepopoln podatek]

ime štiričrkja shzh

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

t [trdọ̑]

črka t

PRIMERJAJ: trdo

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

trdo [nepopoln podatek]

ime črke t

PRIMERJAJ: t

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

u [ȗk]

črka u

PRIMERJAJ: uk2

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

uk2 [ȗk]

ime črke u

PRIMERJAJ: u

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

v1 [vídǝu̯]

črka v

PRIMERJAJ: videl

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

videl [vídeu̯]

ime črke v

PRIMERJAJ: v1

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

vòrcan -a m znak, znamenje: Ona mi boj vorczan 'zitka KAJ 1848, 21; dúgi glaszniczke, ober szébe potégnyeni vorczan majoucsi KOJ 1833, 3; ár jaſz vorczane Goſzpodna Jezuſa vu mojem tejli noſzim KŠ 1771, 570

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

vznȃk, adv. rücklings; v. metati; v. ležati; v. pasti, auf den Rücken fallen; — prim. znak.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

vznak [vznȃk] (znak) prislov

s hrbtno stranjo proti tlom; vznak

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

w [bọ́di]

črka w

PRIMERJAJ: bodi

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

x [ksī]

črka x

PRIMERJAJ: ksi

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

y [nepopoln podatek]

črka y

PRIMERJAJ: ibksonire

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

z1 [čȓv]

črka z

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

zamerek [zamẹ̑rǝk] samostalnik moškega spola

narisan, vrezan znak, znamenje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

zelje2 [zẹ́lje]

ime črke ſ

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

zgornja pika [zgọ̑rnja píka] samostalniška zveza ženskega spola

jezikoslovje podpičje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

znȃčki, adv. = znak, Mur., Jan.; — (nam. vzn-).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

znȃk, m. das Kennzeichen, das Merkmal, Cig., Jan., C., DZ.; — rodovni z., das Gattungsmerkmal, Cig. (T.); das Zeichen übhpt., Cig., nk.; das arithmetische Zeichen, Cel. (Ar.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

znȃk, adv. rücklings; z. pasti, vreči; z. ležati, auf dem Rücken liegen; — (nam. vzn-).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

znak

GLEJ: vznak

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

znak prislov

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

znak prisl. ♦ P: 2 (DB 1578, DB 1584)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

znaméjnje tudi znaménje -a s
1. znamenje: Jegy; znaménye, zaruk, lisa KOJ 1833, 161; kaje nei nikákſe znamenye Telá nyegovoga TF 1715, 40; ka je eti liki znamejnye Kriſztusevoga tejla KŠ 1754, 204; I tou je vám znamejnye KŠ 1771, 168; znamenye miloſzti BKM 1789, 89; Premislávanya znaménye csasz dá AIN 1876, 9; zemelſzko znamejnye zovéta KŠ 1754, 8b; 'Zidovje znamejnye ſcséjo KŠ 1771, 37; Ka vadlüje krſztsenik po znaményi Sz. Kri'za KMK 1780, 9; ki ſzo preminoli v znamenyi práve Vöre KM 1783, 124; Znamejnya pa te vörvajoucse bodo eta KŠ 1771, 156; Ino znamejnya vnogo bodo BKM 1789, 19; Stera ſzo Czérkvi znaménya KMK 1780, 20; i csinili bodo znamejnya KŠ 1754, 12a; i dávali bodo znamejnya KŠ 1771, 81; lübéznoszti Znaménya szkázati KOJ 1833; 'zivoucſi vu vnougi znamejnyaj vidoucſi KŠ 1754, 112; pri tê znaményaj AIN 1876, 8
2. znak: Znaménje tomi betegi je AI 1878, 8; Vučitel dá znaménje BJ 1886, 3; piszki szo znaménya glásza KAJ 1870, 7; i ova znaménya szo nê za pocsinka volo AIN 1876, 9

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

znamenje [známenje] samostalnik srednjega spola
  1. znamenje
  2. jezikoslovje naglasno znamenje

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

ž [živíte]

dvočrkje ſh

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

žegnati -am dvovid. blagosloviti: Sa volo tiga tudi vaſs sdaj nemorem shegnat nedol. ǀ Tu S. Rus. T. tudi shegna 3. ed. te bogabojezhe, inu shtrajfa te greshne ǀ satorai Bug neshegna +3. ed. vasho semlo ǀ Zhe hozheo eniga fermat, inu v' gnadi Boshy poterdit, s' krisham ga shegnaio 3. mn. ǀ Bug ti shegnai vel. 2. ed. … taiſte dobre shpishe ǀ Shegnaj vel. 2. ed. Tebe Lublana G. Bug, ex Sion ǀ Bug je shegnal del. ed. m tu mejstu ǀ Skrinia Boshja je shegnala del. ed. ž Obededomovo hisho ǀ Taushenkrat ſo shegnali del. mn. m Rod od kateriga je jmel priti ← srvnem. segenen < stvnem. seganōn ‛narediti znamenje križa’ ← lat. sīgnāre ‛označiti, narediti znak, zapečatiti’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

živite [živíte]

ime dvočrkja ſh

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Število zadetkov: 118