Pozdravljeni. Dilema se glasi: Ali je lahko spremni stavek premega govora obenem tudi napovedni? Teorija namreč, vsaj kolikor mi je uspelo najti v knjigah in na spletu, omogoča le tri variante: Napovedni stavek: "...?" "...," spremni stavek. "...," spremni stavek, "...?"

Kar naprej pa se pojavljajo primeri tipa: "Ste iz Slovenije?" je vprašal in takoj nadaljeval: "Tudi jaz prihajam od tam."

Po pravilu spremnega stavka bi moralo biti to zapisano takole: "Ste iz Slovenije?" je vprašal in takoj nadaljeval, "tudi jaz prihajam od tam."

Nekako se zdi bolj logična prva varianta, ki se tudi večinoma uporablja. A v stroki zanjo ne najdem niti primera, kaj šele potrditve. Žal enako velja za drugo varianto.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Ponatisniti oziroma znova objaviti želimo knjigo, ki je izšla v začetku šestdesetih let (s publicistično-zgodovinsko vsebino). Glede na to, da je v njej jezik ponekod že malce zastarel, nas zanima, ali ga smemo posodobiti, spremeniti, torej opraviti »rahlo« lekturo, ali pa se besedila sploh ne smemo dotakniti.

Zanima me, ali obstajajo slovenski glagoli, ki nimajo nedovršne oblike. Ne vem namreč, kaj bi bila nedovršna oblika glagola prekositi.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Zanima me, katera skladenjska podstava je ustrezna (morda celo obe) v zapisu npr. števnika triindevetdeset (93)? Je to: tri in devetdeset ali morda tudi tri in devet deset? Nagibam se k prvi rešitvi, a zanima me, če druga ni prava – zakaj ne?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Zanima me, kako se imenuje tisti, ki dela v protokolu (na primer Protokolu Republike Slovenije, Protokolu MORS ...). Protokolaš na prvi prizvok deluje nekoliko slabšalno, obenem pa SSKJ te možnosti ne ponuja, protokolist pa je v SSKJ označen s kvalifikatorjem starinsko.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

V občilih se dvojnično pojavljata obe začetnici mafijskih klanov, mala in velika: kavaški/Kavaški klan; škalarjski/Škaljarski klan.

Ali bi morali ta imena obravnavati kot občna ali kot lastna?

SP 2001 za npr. kukluksklan predvideva malo začetnico (to deluje nenavadno, saj je opredeljen kot teroristična organizacija), E-pravopis pa že z veliko Kukluksklan, drugi zgledi so klan krokodila, klan orla.

So razlike med "ustanovitvenim" poimenovanjem kriminalne združbe in poimenovanji, s katerimi mediji poimenujejo združbo, ali je razloček v vrsti organizacije oz. združbe?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Prosim za nasvet glede zapisa občina/Občina. Kadar gre za območje, se seveda piše z malo, kadar za institucijo pa z veliko. Ampak, a je kako drugače, ko omenjamo vse institucije hkrati, ne le posamezno? (prosim tudi za pojasnilo)

Konkreten primer:

• Povprečnina je finančni vir o/Občin, zbranih iz sredstev dohodnine, ki se določa glede na povprečne stroške na prebivalca. Povprečni stroški na prebivalca se določajo vsako leto znova v dogovoru z o/Občinami, upoštevajoč štiriletno povprečje pretekle porabe o/Občin, splošne javnofinančne okoliščine ter fiskalno pravilo.

Kako pa je v primeru, kadar sicer zraven besede OBČINA ne napišemo, za katero konkretno gre, a iz konteksta ni dvoma, da gre za npr. Občino Lendava: 2. Konec meseca bo o/Občina (institucija) podelila priznanja vsem zaslužnim občanom. Najlepša hvala za odgovor.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Kako v besedilu ravnamo z imeni ulic, npr. iz skandinavskih jezikov (Vendevägen, Myrerskogveien ...) spol in sklonljivost v slovenščini?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Ob pripravljanju tekstov za posamezne koncertne prireditve sem vedno znova v dilemi, kako zapisati dan, datum, uro, kraj prireditve v koncertni listih (naštevanje podatkov).

Kateri zapis je ustreznejši:

• koncert: torek, 6. november 2018 ob 20.00, Slovenska filharmonija

ali

• koncert: torek, 6. november 2018, ob 20.00, Slovenska filharmonija

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Brala sem vaš odgovor glede uporabe besed 'treba je'/'potrebno je' + nedoločnik. Zanimivo se mi zdi, da so nas v OŠ učili ravno obratno, da je 'treba je' hrvatizem in v tem smislu napačen, da je njegova raba zgolj pogovorna, 'potrebno je' pa je knjižno in bolj pravilno. Še zdaj imam "oprane možgane" glede tega, 'potrebno je' mi deluje lepše, bolj knjižno oz. uradno in nekoliko težko zapišem, da je 'treba nekaj narediti...' A če prav razumem, 'je potrebno + nedoločnik' ni toliko napačno kot je slogovno manj primerno, ali se motim?

Me pa zanima, kako je v primeru stavka: Za zagotavljanje sledljivosti zdravila je pomembno v kartoteki bolnika zabeležiti lastniško ime in številko serije zdravila. Torej, je ta stavek pravilen ali manj primeren? Če je ta stavek pravilen, zakaj bi bilo npr. 'je potrebno zabeležiti' manj primerno?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Večkrat sem že razmišljala o besedi menstruacija. Vem, da se za ta pojav uporablja skoraj izključno ta beseda (če zanemarimo pogovorne izraze), redkeje npr. še mesečno perilo, kar pa se sploh ne sliši naravno, vsaj meni ne. Zanima me, kako je s to besedo v slovenščini.

Očitno je prevzeta, najbrž iz angleščine. Kaj pa pred tem, se v starih slovarjih pojavlja kakšno drugo poimenovanje? Je že kdo predlagal kakšno poslovenjeno možnost? Mislim, da bi bilo zelo primerno imeti bolj domač izraz, ker se sicer vse skupaj sliši nekako patološko in strokovno, gre pa za nekaj zelo vsakdanjega.

Zanima me, katera (še bolj) slovenska oblika pridevnika tridimenzionalen je ustreznejša – trirazsežen ali trirazsežnosten, oziroma ali gre za sopomenki? Na spletu se pojavljata obe obliki, vendar očitno precej prevladuje prva (trirazsežni / trirazsežen: 4690 oz. 838 zadetkov; trirazsežnostni / trirazsežnosten: 1400 oz. 102 zadetka). Meni je bližja prva oblika, saj je krajša, neke pomenske razlike, pa v doslej najdenih primerih nisem zaznal.

Pravzaprav me zanima, ali je primernejša besedna zveza trirazsežen koordinatni sistem ali trirazsežnosten koordinatni sistem.

Zanima me še, ali je primerno prevajati angleško krajšavo 3D v 3R in ali se potem trirazsežni sistem skrajšano piše 3R-sistem (po zgledu C-vitamin) ali 3R sistem (brez vezaja). In zakaj.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Kljub vašemu odgovoru glede sklanjanja imen vzpetin v povezavi s kategorijo živosti (https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/1241/kategorija-živosti-imena-vzpetin) prihaja do nestrinjanj/različnega sklanjanja (očitno smo različno razumeli objavljeno razlago), zato lepo prosim za jasen odgovor, ali je v javnih občilih ustrezno zapisati: grem na Sv. Lovrenc ali grem na Sv. Lovrenca.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Zanima me, kako je s poimenovanjem (pripadnosti) posameznih članov glasbene skupine, če ima ta skupina uradno ime tipa Čuki, Modrijani ...

Ali pišemo čuk in modrijan z malo ali veliko začetnico?

• modrijan Blaž Švab / Modrijan Blaž Švab
• čuk Jože Potrebuješ / Čuk Jože Potrebuješ

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Kako naj si pojasnimo dejstvo, da v vseh medijih pišejo in govorijo o »odstotnih točkah« namesto enostavno o odstotkih?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Zanima me, če je uporaba glagola uskladiščevati v spodnjem stavku pravilna:

Blago se uskladiščuje.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Zanima me razlika med besedama analiza in analitika. V SSKJ in pravopisu je govora o analizi kot o "razčlenjevanju, ugotavljanju sestavnih delov nečesa, temeljitem pregledu, presoji, oceni". Analitika pa je razložena zgolj kot "nauk o analizi". To razlikovanje me ne zadovolji povsem, ker izpade, kot da gre za nejasno razločena sinonima. Ugotavljam, da se je v angleščini, vsaj v poslovni terminologiji, razvilo razlikovanje med Analysis in Analytics, kjer se prva (Analysis oz Analiza) nanaša na splošno razčlenjevanje problemov, druga (Analytics oz. Analitika) pa bolj specifično nakazuje na razčlenjevanje podatkov. Npr. Business Analytics je področje proučevanja poslovnih podatkov, Business Analysis pa je področje proučevanja poslovnih potreb. Zanima me, če lahko razumemo razliko v slovenščini na enak način kot v angleščini, oz. zanima me vaš pogled na razlikovanje obeh omenjenih besed, še zlasti s poudarkom na poslovni rabi.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

V raznih slovenskih besedilih se vedno znova pojavlja vpliven španski redovnik Josemaría Escrivá de Balaguer.

Kako naj bi pravilno sklanjali njegovo izvirno ime in priimek in kako v poslovenjeni obliki (Jožefmarija Escrivá de Balaguer)? In kako se potem tvori svojilni pridevnik - Escrivájev?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Način sklanjanja kratic v javnih občilih (najbolj bije sklanjanje v oči na portalu rtvslo.si), mene in kot slišim, še marsikoga drugega, ki je na rabo maternega jezika občutljiv, naravnost klofuta po ušesih: OZN-u, BiH-u itd. To doživljam kot zelo nasilno in tuje. Od kdaj zaboga je OZN moškega spola? Naravno je bilo to, kar je dovoljeval prejšnji pravopis, ko teh priveskov, ki kratice povezujejo s sklonilom, ni bilo: Govoril je v OZN. Saj tudi ne govorimo tako, dali smo pomoč BiH-u, govoril je v OZN-u, temveč kratico bodisi razvežemo ali pa jo izgovorimo brez sklona (drugače kot v Srbiji ali na Hrvaškem). Kaže, da ta praksa povrhu tudi mede mlajše govorce, saj na različnih forumih opazim takšnele zmazke: v Bauhaus-u niso imeli, v soboto grem v Ikea-o in podobno?

Korisno bi bilo, ko bi pravopis pri tej neumnosti stopil korak nazaj in znova dopuščal rabo kratic brez ogabnega sklanjanja.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Zanima me, kako bi pravilno sklanjali priimek Keček. Npr.: Prosimo obrnite se na gospoda Kečka ali na gospoda Kečeka

Zakaj zadnje čase mediji uporabljajo izraz še enkrat več npr. še enkrat več je zmagal. Več od koga ali česa? Do zdaj je zadostoval izraz še enkrat je zmagal.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Delam seminarsko nalogo o optični koherentni tomografiji (OCT). Naletel sem na napako v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, in sicer pri slovarskem geslu tomografija. Tomografija je definirana kot rentgensko slikanje telesnih organov v plasteh. Za tomografsko slikanje se uporabljajo tudi drugi fizikalni pojavi poleg rentgenskih valov, med drugimi tudi infrardeče valovanje, ki se uporablja na primer pri metodi OCT.

V Slovenskem medicinskem slovarju Univerze v Ljubljani, Medicinska fakultete je tomografija definirana kot globinsko slikanje telesa ali organov v plasteh. Menim, da je to bolj natančna in pravilna definicija.

Razumem, da je bila računalniška tomografija, ki uporablja rentgenske žarke, med pionirji tomografskega slikanja, vendar menim, da bi bilo koristno definicijo posodobiti, da odraža napredke v metodah slikanja v medicini.

Po mojem mnenju je tudi definicija računalniške tomografije zgrešena, saj naj bi bile to vse tomografije, in ne samo rentgenske, ki za svoje delovanje uporabljajo računalniško obdelovanje podatkov, vendar to nerodno poimenovanje izhaja iz mednarodnega prostora.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Pri pregledovanju magistrskih nalog iz področja okoljevarstva se srečujem s pogosto uporabo trpnika. Zanima me ali še vedno velja, da je takšna oblika glagola v slovenščini neprimerna, ali se v primeru nekih splošnih opažanj/ dognanj/ dejstev lahko uporablja.

Podajam par primerov: V zadnjih desetletjih je bilo na svetu proizvedene več plastike, kot v celem prejšnjem stoletju. Najdemo jo povsod okoli nas, največkrat je uporabljena kot embalaža. Iz plastike so izdelana oblačila, najdemo jo tudi v kozmetičnih izdelkih. V morskem okolju konča približno desetino proizvedene plastike in predstavlja resen problem v vodnem okolju. V preteklih letih so bile narejene pilotne raziskave o prisotnosti MP v prebavilih rib.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Zadnjič sem zasledila oglas ker si vsi zaslužite zabavo. Dobila sem vprašanje ali bi lahko bilo pravilno tudi ker si vsi zaslužite zabave, po principu prinesite mi/želim si kave namesto kavo itd. Tako me zanima ali je pravilno oboje ali ne ter zakaj.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

V pravopisu me vedno znova preseneti prepoved rabe besed Anglosaksonec in anglosaksonski, ki je v praksi zelo pogosta. Če prav razumem, v starejših pravopisih ta prepoved ni veljala. Zanima me, ali je res (in kako) utemeljena in ali je res stroga/dokončna/neomajna?

Zanima me, zakaj imamo za nekatere pojave eno besedno zvezo, za druge podobne pa ne: noč – noči se dan – dani se mrak – mrači se oblak – oblači se sonce – sonce se kaže. Zakaj ne sončí se?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

V rabi se pojavlja zapis skupaj in narazen: koronavirus in korona virus, tudi samostojna korona. Ali so vsi zapisi oziroma rabe pravilni?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.