ôves ôvsa m (ó) kulturna rastlina, katere lat je sestavljen iz večcvetnih klaskov, ali njeno seme: sejati, žeti oves; konj zoblje oves; vreča ovsa
♦ agr. nakaliti oves

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

zobáč -a m (á) ekspr.  

1. 1. človek z velikimi zobmi: ne poznam tega zobača
2. 2. kdor kaj zoblje: pregnati zobače grozdja / škorci zobači
   ♦ zool. zobači morski sesalci s stožčastimi zobmi v ustih; zobati kiti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

zobáti zóbljem tudi zóbati -am in zóbljem nedov. (á ọ́; ọ̄) 

1. 1. jesti zrnato hrano tako, da se s kljunom, z gobcem pobira posamezna zrna: kokoši zobljejo koruzo; konji zobljejo oves; golobi so mu zobali zrnje kar z roke
2. 2. ekspr. jesti kaj drobnega tako, da se daje v usta posamezne sadeže, kose: rad zoblje češnje, grozdje; zobati jagode, maline
   ● ekspr. z njim ni dobro češenj zobati imeti opravka; nar. fant, boš že videl, kako bo, ko boš svojo sol zobal ko boš samostojen, neodvisen; ekspr. tak je, da bi z roke zobal zelo je krotek, ubogljiv

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.