Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.

zóprn -a -o prid., zóprnejši (ọ̑)
1. ki vzbuja močen občutek neugodja: v hiši je bil zoprn hlad; zoprn veter; zoprna svetloba; zoprno vreme / v ustih je imel zoprn okus; v nos mu je udaril zoprn vonj / ob pogledu nanj jo je obšel zoprn občutek
// ki vzbuja odpor: zoprn glas; človek zoprnega videza / materini očitki so mu bili zoprni / ima nekaj zoprnih navad; že sama misel na alkohol in cigarete ji je zoprna; zoprno vedenje / ekspr. bolj in bolj mi je zoprn / evfem. matematika ji je bila zoprna ni je imela rada
2. ki prinaša veliko neprijetnosti, težav: zoprn dan; zoprna zadeva; zoprno delo
// ki povzroča zadrego, negotovost: zoprn dogodek; prišlo je do zoprnega nesporazuma; nenadoma se je znašel v zelo zoprnem položaju; namenoma je preslišal zoprno vprašanje
3. ki ima, kaže v odnosu do ljudi zelo negativne, neprijetne lastnosti: zoprn človek; znebiti se je hotel zoprnega sopotnika / bil je zoprn za družbo nedružaben, nezabaven / ima nekaj zoprnih lastnosti
postávljanje -a s (á)
glagolnik od postavljati:
a) fantje so se veselili postavljanja mlajev / postavljanje ovir na stadionu; postavljanje spomenika na pripravljeni prostor jim je delalo težave / postavljanje mejnikov / postavljanje ločil mu je delalo preglavice / postavljanje kegljev / postavljanje učencev v vrsto je bilo precej zamudno / postavljanje straž, zased
b) pomaga mu pri postavljanju hiše; posebej je usposobljen za postavljanje mostov
c) postavljanje delavcev na vodilna mesta / postavljanje predlogov, vprašanj
č) zaželeno je postavljanje domačih dramskih del / postavljanje izpitnih rokov / njegovo postavljanje z bogastvom ji je bilo zoprno
beráčenje -a s (á)
glagolnik od beračiti: preživljal se je z beračenjem / zoprno ji je njegovo beračenje za ljubezen
obhájanje -a s (ȃ)
glagolnik od obhajati: obhajanje predpisov, zakonov / zoprno mu je bilo vsako obhajanje praznikov / obhajanje vernikov
omŕzniti -em dov. (ŕ ȓ) knjiž.
1. nekoliko zmrzniti, navadno na površini; namrzniti: v tem mrazu so mu ušesa omrznila / tla so malo omrznila
2. postati hladen, mrzel; ohladiti se: zajtrk je omrznil; spij kavo, da ne omrzne; pren. po tem dogodku ji je srce omrznilo
● ekspr. človek mora med ljudi, sicer omrzne postane nedružaben, samotarski; ekspr. omrznilo mu je stati tam praznih rok postalo zoprno, neprijetnoprim. omrzel
prenarêjanje -a s (é)
glagolnik od prenarejati: prenarejanje starih oblek / njeno prenarejanje mu je zoprno
sladkánje -a s (ȃ)
glagolnik od sladkati: za sladkanje uporabljajo med / njegovo sladkanje ji postaja zoprno
slínast -a -o prid. (í)
1. moker od sline: slinast gobec; slinaste ustnice / slinast otrok; bil je slinast po bradi / slinast polž
2. slabš. pretirano prijazen, priliznjen: pohotni, slinasti moški / zoprno slinasto govorjenje
● slabš. slinasta ljubezen do otrok pretirano čustvena; ekspr. slinasta pot mokra, spolzka
verížiti -im nedov. (í ȋ) ekspr.
1. zaporedno sklepati pravne posle, navadno z namenom izogibanja zakonskim določilom: verižiti kredite, pogodbe; verižiti zaposlitve za določen čas / dogodki se verižijo si sledijo drug za drugim
2. nezakonito prekupčevati: verižiti s cigaretami
3. delati, povzročati, da je kaj na več mestih nepravilno ukrivljeno, oblikovano: veter veriži veje; trsje se veriži / bes mu je trgal glas in verižil telo
4. vsebinsko nejasno, zapleteno govoriti: blede in veriži, da ga ni mogoče razumeti / verižiti stavke v zoprno uradno govorico
● ekspr. strasti verižijo ljudi kvarijo, pridijo
cepidláčenje -a s (á)
star. dlakocepstvo: zoprno cepidlačenje
debelúštvo -a s (ȗ)
slabš. značilnost zelo debelega človeka: njeno mogočno debeluštvo mu je bilo zoprno
hinávčenje -a s (ā)
glagolnik od hinavčiti: zoprno mu je opravljanje in hinavčenje
hvalísanje -a s (ȋ)
glagolnik od hvalisati: zoprno je poslušati njegovo hvalisanje; bahavo, nesramno hvalisanje
kokodájska -e ž (ȃ)
1. šalj. kokoš: lisica je odnesla še eno kokodajsko
2. slabš. ženska, ki veliko in glasno govori: srečal je tisto zoprno kokodajsko
nergánje -a s (ȃ)
glagolnik od nergati: težko je poslušal njeno nerganje in sitnarjenje; zoprno nerganje
poslúšati -am, in poslúšati tudi poslušáti -am nedov. (ú; ú á ú)
1. zavestno, hote s sluhom zaznavati: sedel je mirno in poslušal; poslušati bitje srca; poslušati hrup; poslušal sem, kako je pokalo v daljavi; gledati in poslušati; molče, napeto, pazljivo poslušati; pog. poslušati samo z enim ušesom nepazljivo
// s poslušanjem dojemati, zaznavati vsebino česa: prebral bom članek, poslušajte; poslušati glasbo, radijsko oddajo, pogovor; poslušal je, kaj govorijo; z zanimanjem poslušati / poslušati govornika, pevca njegov govor, petje; ekspr.: saj me sploh ne poslušaš; samo napol me poslušaš nepazljivo; publ. poslušajte nas spet danes teden ob isti uri ta radijska oddaja bo spet na programu danes teden ob isti uri
2. pazljivo, napeto čakati na glasove, zvoke: poslušala je, a vse je bilo tiho; poslušal je, kdaj bo zaslišal zvonec / poslušal je proti postaji, če se že bliža vlak; knjiž. poslušati v temo
3. prisluškovati: poslali so ga tja, da bi poslušal; ali ste poslušali za vrati
4. upoštevati pri svojem ravnanju: poslušati nasvet / žena je ugovarjala, on pa je ni poslušal; ko bi bil mene poslušal, bi vsega tega ne bilo; ne poslušaj takih svetovalcev / ekspr. poslušati pamet, razum; knjiž. poslušati glas srca
// ubogati: reci ji ti, mene ne posluša; poslušati starše / poslušati povelje, ukaz; njegova dolžnost je bila poslušati, kar so mu ukazali
5. udeleževati se kot slušatelj predavanj na visoki šoli: poslušati svetovno književnost / poslušati predavanja iz slavistike / poslušal je še Ramovša njegova predavanja
6. ekspr. izraža negativen, odklonilen odnos osebka do govorjenega: tvojega zmerjanja ne bom več poslušal; nerad, težko poslušam tako govorjenje; zoprno mi je poslušati te neumnosti; zabavljanja nisem mogel več poslušati / nehajte, kdo vas bo poslušal
7. v medmetni rabi izraža
a) željo, prošnjo: poslušaj, mama, ali mi boš kupila čevlje; poslušajte, pridite jutri, pa se bova dogovorila
b) nejevoljo, nestrpnost: poslušaj, zdaj te imam pa dosti; poslušaj, ali me imaš za norca; tako res ne gre, poslušajte
c) ugovor: poslušajte, to je vendar zlagano; ampak poslušajte, jaz sam ne morem nič urediti
č) začudenje, presenečenje: poslušaj, ali je kaj takega mogoče
● rad bi ti nekaj povedal. Poslušam govori, povej; ekspr. pazi, tukaj stene poslušajo verjetno tukaj kdo prisluškuje; ekspr. vsak dan poslušam pritožbe proti vam se pritožujejo proti vam; knjiž., ekspr. poslušati naravo, nočno tihoto doživljati jo, vživljati se vanjo; pog. še dolgo je potem poslušal, da je tat so mu očitali, so ga zmerjali; pog. vedno poslušamo, kakšna je mladina se govori; ekspr. poslušati z očmi in ušesi zelo pazljivo; ekspr. poslušal ga je s srcem ne samo z ušesi vživel se je v njegovo govorjenje; ekspr. poslušati z odprtimi usti zelo pazljivo; zelo začudeno; ne morem mu pojasniti, ker ne zna poslušati z govorjenjem ne da sogovorniku možnosti, da bi govoril, povedal svoje mnenje; ekspr. on se rad posluša veliko govori in ima to, kar pove, za zelo pametno; lažje bi ga nosil kot poslušal zelo neprijeten, nadležen je; ekspr. tako lepo govori, da bi ga kar naprej poslušal zelo lepo govori
prenevédanje -a s (ẹ́)
knjiž. sprenevedanje: tako prenevedanje mu je zoprno / govoriti brez prenevedanja
prignúsiti -im dov., prignúšen in prignúsen (ú ȗ)
nav. ekspr., z dajalnikom narediti, da se v kom vzbudi skrajen odpor, gnus: prignusiti komu jed; meso se mu je prignusilo
// narediti, da postane kaj komu neprijetno, zoprno: ta profesor mu je prignusil šolo; delo se mu je prignusilo / dekle so mu hoteli prignusiti
priskútiti -im dov. (ú ȗ)
nav. ekspr., z dajalnikom narediti, da se v kom vzbudi skrajen odpor: z neprimernimi pripombami so mu priskutili jed; vsak dan so jedli meso, da se mu je že kar priskutilo
// narediti, da postane kaj komu neprijetno, zoprno: to mi je priskutilo branje časopisa; priskutiti komu službo; prazni pogovori so se ji priskutili; vsem v razredu se je priskutil / tako ravnanje mi ga je priskutilo
pristúditi -im dov. (ú ȗ)
nav. ekspr., z dajalnikom narediti, da se v kom vzbudi skrajen odpor, gnus: pristuditi otroku jed; mleko se mu je pristudilo / pokvarjena družba se mu je pristudila
// narediti, da postane kaj komu neprijetno, zoprno: pristudili so mu šolo
sítnost -i ž (í)
1. stanje sitnega človeka: njegova sitnost je na otroke slabo vplivala / ekspr. zaradi njegove sitnosti mu je ustregel
// nav. ekspr. kar je neprijetno, zoprno: delati komu sitnosti; s tem si je nakopal sitnosti; rad bi jim prihranil to sitnost / z njo so same sitnosti
● pog. samo sitnost prodaja, stresa sitnari
2. slabš. siten človek: ta stara sitnost ni za nobeno delo / kot psovka nehaj že, sitnost sitna
skopárjenje -a s (á)
glagolnik od skopariti: zoprno ji je bilo njegovo skoparjenje
sprenevédanje -a s (ẹ́)
glagolnik od sprenevedati se: tako sprenevedanje mu je zoprno; premotila ga je s svojim sprenevedanjem / odgovoriti brez sprenevedanja
zóprnost -i ž (ọ̑)
lastnost, značilnost zoprnega: zoprnost mraza; vzbujati občutek zoprnosti / zoprnost glasu / zoprnost vsiljivega človeka
// kar je zoprno: biti kos vsem zoprnostim; doživeti veliko zoprnosti
● knjiž. med ljudmi ni bilo nobenih zoprnosti nasprotij; knjiž. do fanta je čutila neko zoprnost odpor
primrzíti -ím dov., primŕzil; primrzèn tudi primržèn (ī í)
knjiž. narediti kaj komu zoprno: primrzili so mu dom; življenje se ji je primrzilo
zoprníja -e ž (ȋ)
ekspr. kar je zoprno: znebiti se drobnih dnevnih zoprnij; to je zame velika zoprnija / zaradi dekleta ima še zdaj zoprnije sitnosti, težave
// lastnost, značilnost zoprnega; zoprnost: upira se mi zoprnija in sovražnost tega človeka
Število zadetkov: 26