ángel Frazemi s sestavino ángel:
ángel váruh,
bdéti nad kóm/čím kot ángel váruh,
bíti [právi] ángel,
dóber kàkor ángel,
dóber kot ángel,
kot ángel váruh,
[lép] kot ángel,
módri ángel,
pádli ángel,
spáti kàkor ángel,
sprémljati kóga kot ángel váruh,
zaspáti kot ángel
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
beráčenje -a s (á) glagolnik od beračiti: preživljal se je z beračenjem / zoprno ji je njegovo beračenje za ljubezen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
bljàk medmetizraža, da se govorcu kaj gnusi, mu je zoprno
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
bù razpolož. medm. (ȕ) ~, kako je to zoprno
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
cepetánje cepetánja samostalnik srednjega spola [cepetánje] 1. udarjanje z nogami ob tla, navadno pod vplivom močnega občutja, zlasti jeze, ihte, navdušenja1.1. ekspresivno izražanje močnega občutja sploh, zlasti jeze, ihte, navdušenja
2. ekspresivno hoja, premikanje, navadno negotovo, v zadregi2.1. ekspresivno oddajanje zvoka, ki kaže, spominja na hojo, premikanje
FRAZEOLOGIJA: cepetanje na mestu ETIMOLOGIJA: ↑cepetati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
cepidláčenje -a s (á) star. dlakocepstvo: zoprno cepidlačenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
debelúštvo -a s (ȗ) slabš. značilnost zelo debelega človeka: njeno mogočno debeluštvo mu je bilo zoprno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
fùj in fúj medmet1. izraža, da se govorcu kaj gnusi1.1. tudi s ponovljeno črko u izraža, da govorcu kaj vzbuja odpor, se mu zdi vredno prezira
1.2. tudi s ponovljeno črko u izraža govorčevo mnenje, da nanosnik ne izpolnjuje pričakovanj
2. uporablja se, kadar govorec želi koga, zlasti žival ali majhnega otroka, opozoriti, naj se česa ne dotika, česa ne dela
3. kot samostalnik, manj formalno, ekspresivno kar vzbuja gnus, odpor, je vredno prezira
FRAZEOLOGIJA: Fuj fuj fuj!, Fuj in fej!, Fuj te bodi! ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema pljuvanje, tako kot hrv., srb. fȕj, nem. pfui, lat. phui, fū - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
gŕlo Frazemi s sestavino gŕlo:
bíti do gŕla sìt kóga/čésa,
bíti kóst v gŕlu kóga,
cmòk v gŕlu,
cmòk v gŕlu se naredí kómu,
dréti se na vsè gŕlo,
držáti nòž na gŕlu kóga,
globôko gŕlo,
imeti cmòk v gŕlu,
iméti súho gŕlo,
kóst se zatákne kómu v gŕlu,
kóst se zatíka kómu v gŕlu,
[kot] kóst v gŕlu,
kričáti na vsè gŕlo,
namočíti si [súho] gŕlo,
nastáviti kómu nòž na gŕlo,
na vsè gŕlo,
nòž na gŕlu kóga,
ózko gŕlo,
pognáti po gŕlu,
poplákniti si [súho] gŕlo,
smejáti se na vsè gŕlo,
správiti kàj po gŕlu,
vôda têče kómu v gŕlo,
vpíti na vse gŕlo,
zasmejáti se na vsè gŕlo,
zmočíti si [súho] gŕlo
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
hinávčenje -a s (ā) glagolnik od hinavčiti: zoprno mu je opravljanje in hinavčenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
hvalísanje -a s (ȋ) glagolnik od hvalisati: zoprno je poslušati njegovo hvalisanje;
bahavo, nesramno hvalisanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
kokodájska -e ž (ȃ) 1. šalj. kokoš: lisica je odnesla še eno kokodajsko 2. slabš. ženska, ki veliko in glasno govori: srečal je tisto zoprno kokodajsko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
krastáča krastáče samostalnik ženskega spola [krastáča] 1. žabi podobna dvoživka s krepkim trupom in nagrbančeno bradavičasto kožo rjavkaste barve; primerjaj lat. Bufo bufo; SINONIMI: iz zoologije navadna krastača
2. iz zoologije žabi podobna dvoživka s krepkim trupom; primerjaj lat. Bufo
3. slabšalno kdor je grd, neprijetnega videza; SINONIMI: neformalno, slabšalno krota
4. slabšalno kdor je neprijeten, aroganten, škodljiv ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno govnač, neformalno, slabšalno krota
STALNE ZVEZE: navadna krastača, zelena krastača FRAZEOLOGIJA: požreti krastačo ETIMOLOGIJA: = hrv. kràstača, tako kot ukr. koróstaka iz ↑krasta - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
lúč Frazemi s sestavino lúč:
bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi],
čákanje na zelêno lúč,
čakáti na zelêno lúč za kàj,
dáti zelêno lúč za kàj,
dobíti zelêno lúč za kàj,
dočakáti zelêno lúč za kàj,
glédati kàj v róžnati lúči,
iméti zelêno lúč za kàj,
iskánje kóga/čésa z lučjó pri bélem dnévu,
iskáti kóga/kàj z lučjó [pri bélem dnévu],
lúč na kôncu predôra,
lúč na kôncu tunéla,
pokázati se v právi lúči,
prižgáti zelêno lúč za kàj,
uglédati lúč svetá,
vídeti kàj v róžnati lúči,
vídeti lúč na kôncu predôra,
vídeti lúč na kôncu tunéla,
zaglédati lúč na kôncu tunéla,
zaglédati lúč svetá
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
mr̀sko prisl. zoprno, grdo: ár je od ſzvoje Goſzpé mrſzko obto'seni pri Putifari KM 1796, 26
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
mŕzko1 nač. prisl. (ŕ) neobč. zoprno, neprijetno: ~ se smejati
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
mŕzko2 povdk. (ŕ) neobč. ~ mi je bilo pri duši neprijetno, zoprno
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
múčno2 povdk. izraža stanje, ki ga kdo doživlja kot neprijetno, zoprno SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024
nergánje -a s (ȃ) glagolnik od nergati: težko je poslušal njeno nerganje in sitnarjenje;
zoprno nerganje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
obhájanje -a s (ȃ) glagolnik od obhajati: obhajanje predpisov, zakonov / zoprno mu je bilo vsako obhajanje praznikov / obhajanje vernikov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
odǘrno prisl. odurno, zoprno: ka je 'Zidovom odürno bilou, ka ſze je poganov Apoſztol zváo KŠ 1771, 668
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
odvrátno nač. prisl. -ej(š)e (á/ȃ; á/ȃ) poud. ~ se vesti |neprijetno, zoprno|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
omŕzniti -em dov. (ŕ ȓ) knjiž. 1. nekoliko zmrzniti, navadno na površini; namrzniti: v tem mrazu so mu ušesa omrznila / tla so malo omrznila 2. postati hladen, mrzel; ohladiti se: zajtrk je omrznil;
spij kavo, da ne omrzne;
pren. po tem dogodku ji je srce omrznilo
● ekspr. človek mora med ljudi, sicer omrzne postane nedružaben, samotarski; ekspr. omrznilo mu je stati tam praznih rok postalo zoprno, neprijetnoomŕznjen -a -o:
omrznjen krompir; omrznjene noge;
prim. omrzel
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
omŕzniti -em dov. omŕznjen -a; omŕznjenje (ŕ ȓ) neobč.: Tla so nekoliko omrznila namrznila; Zajtrk je omrznil se ohladil; brezos. omrzniti komu Omrznilo mu je stati pri njem postalo mu je neprijetno, zoprno
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
pêpček Frazemi s sestavino pêpček:
iméti kóga za pêpčka,
naredíti kóga za pêpčka
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
poslúšati -am, in poslúšati tudi poslušáti -am nedov. (ú; ú á ú) 1. zavestno, hote s sluhom zaznavati: sedel je mirno in poslušal;
poslušati bitje srca;
poslušati hrup;
poslušal sem, kako je pokalo v daljavi;
gledati in poslušati;
molče, napeto, pazljivo poslušati;
pog. poslušati samo z enim ušesom nepazljivo// s poslušanjem dojemati, zaznavati vsebino česa: prebral bom članek, poslušajte; poslušati glasbo, radijsko oddajo, pogovor; poslušal je, kaj govorijo; z zanimanjem poslušati / poslušati govornika, pevca njegov govor, petje; ekspr.: saj me sploh ne poslušaš; samo napol me poslušaš nepazljivo; publ. poslušajte nas spet danes teden ob isti uri ta radijska oddaja bo spet na programu danes teden ob isti uri2. pazljivo, napeto čakati na glasove, zvoke: poslušala je, a vse je bilo tiho;
poslušal je, kdaj bo zaslišal zvonec / poslušal je proti postaji, če se že bliža vlak; knjiž. poslušati v temo 3. prisluškovati: poslali so ga tja, da bi poslušal;
ali ste poslušali za vrati 4. upoštevati pri svojem ravnanju: poslušati nasvet / žena je ugovarjala, on pa je ni poslušal; ko bi bil mene poslušal, bi vsega tega ne bilo; ne poslušaj takih svetovalcev / ekspr. poslušati pamet, razum; knjiž. poslušati glas srca // ubogati: reci ji ti, mene ne posluša; poslušati starše / poslušati povelje, ukaz; njegova dolžnost je bila poslušati, kar so mu ukazali 5. udeleževati se kot slušatelj predavanj na visoki šoli: poslušati svetovno književnost / poslušati predavanja iz slavistike / poslušal je še Ramovša njegova predavanja6. ekspr. izraža negativen, odklonilen odnos osebka do govorjenega: tvojega zmerjanja ne bom več poslušal;
nerad, težko poslušam tako govorjenje;
zoprno mi je poslušati te neumnosti;
zabavljanja nisem mogel več poslušati / nehajte, kdo vas bo poslušal 7. v medmetni rabi izražaa) željo, prošnjo: poslušaj, mama, ali mi boš kupila čevlje;
poslušajte, pridite jutri, pa se bova dogovorila b) nejevoljo, nestrpnost: poslušaj, zdaj te imam pa dosti;
poslušaj, ali me imaš za norca;
tako res ne gre, poslušajte c) ugovor: poslušajte, to je vendar zlagano;
ampak poslušajte, jaz sam ne morem nič urediti č) začudenje, presenečenje: poslušaj, ali je kaj takega mogoče
● rad bi ti nekaj povedal. Poslušam govori, povej; ekspr. pazi, tukaj stene poslušajo verjetno tukaj kdo prisluškuje; ekspr. vsak dan poslušam pritožbe proti vam se pritožujejo proti vam; knjiž., ekspr. poslušati naravo, nočno tihoto doživljati jo, vživljati se vanjo; pog. še dolgo je potem poslušal, da je tat so mu očitali, so ga zmerjali; pog. vedno poslušamo, kakšna je mladina se govori; ekspr. poslušati z očmi in ušesi zelo pazljivo; ekspr. poslušal ga je s srcem ne samo z ušesi vživel se je v njegovo govorjenje; ekspr. poslušati z odprtimi usti zelo pazljivo; zelo začudeno; ne morem mu pojasniti, ker ne zna poslušati z govorjenjem ne da sogovorniku možnosti, da bi govoril, povedal svoje mnenje; ekspr. on se rad posluša veliko govori in ima to, kar pove, za zelo pametno; lažje bi ga nosil kot poslušal zelo neprijeten, nadležen je; ekspr. tako lepo govori, da bi ga kar naprej poslušal zelo lepo govoriposlušáje star.:
sedela je pri oknu, poslušaje fantovsko petje; napeto poslušaje, je gledal v daljavo
poslušajóč -a -e:
otroci sedijo okoli nje, poslušajoč pravljico; predavati pazljivo poslušajočim udeležencem; sam.: poslušajoči so se ob teh besedah vznemirili
poslúšan -a -o:
publ. zelo poslušana radijska oddaja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
postávljanje -a s (á) glagolnik od postavljati:a) fantje so se veselili postavljanja mlajev / postavljanje ovir na stadionu; postavljanje spomenika na pripravljeni prostor jim je delalo težave / postavljanje mejnikov / postavljanje ločil mu je delalo preglavice / postavljanje kegljev / postavljanje učencev v vrsto je bilo precej zamudno / postavljanje straž, zased b) pomaga mu pri postavljanju hiše;
posebej je usposobljen za postavljanje mostov c) postavljanje delavcev na vodilna mesta / postavljanje predlogov, vprašanj č) zaželeno je postavljanje domačih dramskih del / postavljanje izpitnih rokov / njegovo postavljanje z bogastvom ji je bilo zoprno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
prenarêjanje -a s (é) glagolnik od prenarejati: prenarejanje starih oblek / njeno prenarejanje mu je zoprno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
prenevédanje -a s (ẹ́) knjiž. sprenevedanje: tako prenevedanje mu je zoprno / govoriti brez prenevedanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
presédati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; presédanje (ẹ́; ẹ́ ẹ̑) koga/kaj ~ učence; poud. ~ popoldneve na vrtu |sedeč preživljati|; poud. presedati komu Čakanje mu ~a |mu je zoprno|; ~ na več postajahpresédati se -am se (ẹ́; ẹ́ ẹ̑) ~ ~ na stolu
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
presésti -sédem dov. preséden -a; presédenje; drugo gl. sesti (ẹ́ ẹ̑) koga ~ učenca; poud. presesti komu Čakanje jim je že presedlo |postalo neprijetno, zoprno|; ~ z vlaka na avtobuspresésti se -sédem se (ẹ́ ẹ̑) ~ ~ na stolu; ~ ~ z vlaka na avtobus
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
prignúsiti -im dov., prignúšen in prignúsen (ú ȗ) nav. ekspr., z dajalnikom narediti, da se v kom vzbudi skrajen odpor, gnus: prignusiti komu jed;
meso se mu je prignusilo // narediti, da postane kaj komu neprijetno, zoprno: ta profesor mu je prignusil šolo; delo se mu je prignusilo / dekle so mu hoteli prignusiti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
primrzíti -ím dov., primŕzil; primrzèn tudi primržèn (ī í) knjiž. narediti kaj komu zoprno: primrzili so mu dom;
življenje se ji je primrzilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
priskútiti -im dov. (ú ȗ) nav. ekspr., z dajalnikom narediti, da se v kom vzbudi skrajen odpor: z neprimernimi pripombami so mu priskutili jed;
vsak dan so jedli meso, da se mu je že kar priskutilo // narediti, da postane kaj komu neprijetno, zoprno: to mi je priskutilo branje časopisa; priskutiti komu službo; prazni pogovori so se ji priskutili; vsem v razredu se je priskutil / tako ravnanje mi ga je priskutilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
priskútno nač. prisl. (ú) poud. ~ se smejati |neprijetno, zoprno|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
prismójen -a -o; bolj ~ (ọ́) poud.: ~ fant |nespameten, neumen|; ~o vreme |zoprno, neprijetno|; biti nekoliko ~ |čudaški, neumen|prismójenost -i ž, pojm. (ọ́) poud.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
prismúknjen -a -o; bolj ~ (ȗ) slabš.: ~ človek |čudaški, neumen|; ~o vreme |zoprno, neprijetno|prismúknjenost -i ž, pojm. (ȗ) slabš.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
pristúditi -im dov. (ú ȗ) nav. ekspr., z dajalnikom narediti, da se v kom vzbudi skrajen odpor, gnus: pristuditi otroku jed;
mleko se mu je pristudilo / pokvarjena družba se mu je pristudila // narediti, da postane kaj komu neprijetno, zoprno: pristudili so mu šolo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
sakrabólski -a -o (ọ̑) poud. jeziti se na to ~o žensko |zoprno|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
sítno2 povdk. (í) star. ~ je govoriti o tem neprijetno, zoprno
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
sítnost -i ž (í) 1. stanje sitnega človeka: njegova sitnost je na otroke slabo vplivala / ekspr. zaradi njegove sitnosti mu je ustregel // nav. ekspr. kar je neprijetno, zoprno: delati komu sitnosti; s tem si je nakopal sitnosti; rad bi jim prihranil to sitnost / z njo so same sitnosti
● pog. samo sitnost prodaja, stresa sitnari2. slabš. siten človek: ta stara sitnost ni za nobeno delo / kot psovka nehaj že, sitnost sitna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
Sklanjanje in prevajanje besede »fandom«
Pri pisanju diplomske naloge sem naletela na težavo, in sicer pri določanju vrste prevzete besede oz. pri samem (ne)sklanjanju besede "fandom" (iz ang.). Ustreznega prevoda nisem našla, saj (potencialne) slovenske besede ne zajamejo bistva oz. celote pojma, zato ostajam pri angleški verziji. Veliko primerov uporabe želene besede v slovenščini nisem zasledila, vendar večina ohranja originalni zapis (torej "fandom" in ne "fendom"), iz česar sem sklepala, da ne gre za sposojenko (v vseh primerih je samostalnik bil uporabljen v imenovalniku, tako da nisem mogla preveriti pregibanja). Zaenkrat sem jo v besedilo vpeljevala kot citatno besedo (sploh glede na to, da je tako redko prisotna), a bi se rada prepričala, kaj je pravilna odločitev, sploh pri pisanju zaključnega dela.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
skopárjenje -a s (á) glagolnik od skopariti: zoprno ji je bilo njegovo skoparjenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
skrólanje samostalnik srednjega spola1. pogovorno premikanje po zaslonu navzgor in navzdol, navadno z uporabo koleščka na miški 1.1 pogovorno premikanje po zaslonu v kateri koli smeri, zlasti z uporabo drsnika
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
sladkánje -a s (ȃ) glagolnik od sladkati: za sladkanje uporabljajo med / njegovo sladkanje ji postaja zoprno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
slínast -a -o prid. (í) 1. moker od sline: slinast gobec;
slinaste ustnice / slinast otrok; bil je slinast po bradi / slinast polž 2. slabš. pretirano prijazen, priliznjen: pohotni, slinasti moški / zoprno slinasto govorjenje
● slabš. slinasta ljubezen do otrok pretirano čustvena; ekspr. slinasta pot mokra, spolzkaslínasto prisl.:
slinasto se vesti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
sprenevédanje -a s (ẹ́) glagolnik od sprenevedati se: tako sprenevedanje mu je zoprno;
premotila ga je s svojim sprenevedanjem / odgovoriti brez sprenevedanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
upréti se uprèm se
dov.1.
komu z besedami, ravnanjem izraziti voljo ne ubogati koga, ne se podrediti komu 2.
komu s silo, z orožjem izraziti voljo do odstranitve oblasti koga 3.
čemu z besedami, ravnanjem izraziti voljo ne prenašati, storiti, izpolniti česa 4.
čemu pokazati voljo ne podleči čemu 5.
s smiselnim osebkom v dajalniku,
ekspr. izraža, da kaj postane komu neprijetno, zoprnoSINONIMI:
zastar. ogabiti se,
knj.izroč. ognusiti se,
star. omrzeti,
ekspr. omrzniti,
ekspr. presesti,
knj.izroč. prigabiti se,
knj.izroč. prignusiti se,
nar. prigrajati se,
ekspr. priskutiti se,
knj.izroč. pristuditi se,
ekspr. zagabiti se,
ekspr. zagnusiti se,
ekspr. zameriti se,
star. zamrzeti,
star. zamrziti se,
knj.izroč. zastuditi se SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024
verížiti -im nedov. (í ȋ) ekspr. 1. zaporedno sklepati pravne posle, navadno z namenom izogibanja zakonskim določilom: verižiti kredite, pogodbe;
verižiti zaposlitve za določen čas / dogodki se verižijo si sledijo drug za drugim2. nezakonito prekupčevati: verižiti s cigaretami 3. delati, povzročati, da je kaj na več mestih nepravilno ukrivljeno, oblikovano: veter veriži veje;
trsje se veriži / bes mu je trgal glas in verižil telo 4. vsebinsko nejasno, zapleteno govoriti: blede in veriži, da ga ni mogoče razumeti / verižiti stavke v zoprno uradno govorico
● ekspr. strasti verižijo ljudi kvarijo, pridijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
zadŕto nač. prisl. (ȓ) slabš. |nepopustljivo, zoprno|: ~ gledati, vpraševati; ~ natančen
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
zagátno1 nač. prisl. (á) poud. ~ dišati, zaudarjati |neprijetno, zoprno|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
zóprn -a -o prid., zóprnejši (ọ̑) 1. ki vzbuja močen občutek neugodja: v hiši je bil zoprn hlad;
zoprn veter;
zoprna svetloba;
zoprno vreme / v ustih je imel zoprn okus; v nos mu je udaril zoprn vonj / ob pogledu nanj jo je obšel zoprn občutek // ki vzbuja odpor: zoprn glas; človek zoprnega videza / materini očitki so mu bili zoprni / ima nekaj zoprnih navad; že sama misel na alkohol in cigarete ji je zoprna; zoprno vedenje / ekspr. bolj in bolj mi je zoprn / evfem. matematika ji je bila zoprna ni je imela rada2. ki prinaša veliko neprijetnosti, težav: zoprn dan;
zoprna zadeva;
zoprno delo // ki povzroča zadrego, negotovost: zoprn dogodek; prišlo je do zoprnega nesporazuma; nenadoma se je znašel v zelo zoprnem položaju; namenoma je preslišal zoprno vprašanje 3. ki ima, kaže v odnosu do ljudi zelo negativne, neprijetne lastnosti: zoprn človek;
znebiti se je hotel zoprnega sopotnika / bil je zoprn za družbo nedružaben, nezabaven / ima nekaj zoprnih lastnosti zóprno
prislov od zoprn: zoprno govoriti; zoprno se vesti
// v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža močno neugodje, nezadovoljstvo: zoprno mu je bilo lupiti krompir; zoprno mi je bilo, ko smo se srečali
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
zóprn -a -o
prid.1.
ki vzbuja močen občutek neugodjaSINONIMI:
mučen,
ekspr. bedast,
ekspr. grozen,
knj.izroč. mrzek,
evfem. neblag,
ekspr. neznosen,
ekspr. odvraten,
star. omrzel2,
ekspr. prismojen,
ekspr. prismuknjen,
ekspr. strašen,
ekspr. zagaten 2.
ki vzbuja odporSINONIMI:
odbijajoč,
knj.izroč. mrzek,
knj.izroč. odbijalen,
ekspr. oduren,
ekspr. odvraten,
zastar. oskuten,
ekspr. pavji,
ekspr. priskuten,
ekspr. priskutljiv,
nar. prsten2,
nar. prstjen 3.
ki prinaša veliko neprijetnosti, težav 4.
ki kaže v odnosu do ljudi zelo negativne, neprijetne lastnosti; ki s svojim vedenjem, ravnanjem povzroča odpor, nenaklonjenostSINONIMI:
ekspr. grozen,
knj.izroč. mrzek,
ekspr. nemogoč1,
ekspr. neotesan,
evfem. neprijeten,
evfem. nesimpatičen,
slabš. neslan,
ekspr. neznosen,
ekspr. obupen,
knj.izroč. odiozen,
zastar. odsečen,
ekspr. odvraten,
nar. prgast,
ekspr. priskuten,
nar. pristujen,
nar. prsten2,
nar. prstjen,
ekspr. strahoten,
ekspr. strašen,
sleng. zajeban SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024
zọ̑prn, adj. 1) widerlich, widrig, verhasst; ta človek mi je z.; ta jed mi je zoprna; zoprno mi je, es widerstrebt mir; — 2) feindlich, feindselig, Mur., Cig., Jan.; zoprna beseda, ein feindseliges Wort, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
zoprn pridevnikPRIMERJAJ: zoprno, zoprno
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
zoprníja -e ž (ȋ) ekspr. kar je zoprno: znebiti se drobnih dnevnih zoprnij;
to je zame velika zoprnija / zaradi dekleta ima še zdaj zoprnije sitnosti, težave// lastnost, značilnost zoprnega; zoprnost: upira se mi zoprnija in sovražnost tega človeka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
zóprno1 nač. prisl. -ej(š)e (ọ̑; ọ̑) ~ govoriti; ~ vsiljiv
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
zóprno2 povdk. (ọ̑) komu ~ mu je bilo poslušati opravljanje
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
zóprno1 nač. prisl. izraža, da dejanje vzbuja odpor SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024
zóprno2 povdk.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024
zoprno prislov< zoper
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
zoprno prislovPRIMERJAJ: zoprn
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
zoprno posamostaljeni pridevnikPRIMERJAJ: zoprn
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
zoprno prisl., F
3,
contrariè, napuk, na robe,
ẛupernu;
hostiliter, s'ṡuparnoſtio,
ṡuparnu;
protervè, ṡuparnu, hudobnu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
zoprno prisl. 1. zoprno:
sa ſledno majhino rejzh ſuperno ſe resjeſim, tagotim (II, 192) 2. nasprotujoče si:
od kot tedaj je prishlu, de taku supernu ſta dua Gospuda ſodila (V, 352)
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
zoprno prisl. ♦ P: 2 (BH 1584, TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
zóprnost -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost zoprnega: zoprnost mraza;
vzbujati občutek zoprnosti / zoprnost glasu / zoprnost vsiljivega človeka // kar je zoprno: biti kos vsem zoprnostim; doživeti veliko zoprnosti
● knjiž. med ljudmi ni bilo nobenih zoprnosti nasprotij; knjiž. do fanta je čutila neko zoprnost odpor
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.
želódec Frazemi s sestavino želódec:
bíti kómu v želódcu,
iméti dóber želódec,
iméti kóga/kàj v želódcu,
iméti véčje očí kot želódec,
láčen, da kómu pájki prédejo po želódcu,
láčen, da se déla kómu pajčevína po želódcu,
láčen, da se v želódec vídi,
na prázen želódec,
ne iméti [dóbrega] želódca,
obležáti kómu v želódcu,
píti na prázen želódec,
v želódcu je kàj obležálo kómu,
v želódcu krúli kómu,
želódec krúli kómu,
želódec se obráča kómu,
želódec se obŕne kómu,
želódec se ogláša [kómu],
želódec se vzdígne kómu,
želódec se vzdigúje kómu
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 15. 6. 2024.