Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.

1. 1. glagolnik od odvajati ali odvesti: odvod dima; odvod sopare v zračnik / odvod denarja v banko
2. 2. teh. naprava, navadno v obliki cevi, po kateri se kaj odvaja: dimni odvodi; napa z odvodom v zračnik
3. 3. mat. funkcija, dobljena z odvajanjem: računati integrale in odvode / navadni odvod odvod funkcije ene neodvisne spremenljivke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.

1. 1. povzročati odhajanje zlasti plina ali tekočine od česa: odvajati pline po cevi; odvajati soparo v zračnik / reka odvaja vodo iz severnih delov pokrajine v jezero / strelovod odvaja strelo v zemljo po strelovodu gre strela
   // povzročati iztrebljanje: ta čaj odvaja že po kratkem času
2. 2. knjiž. delati, povzročati, da kdo odhaja pod nadzorstvom na določeno mesto; voditi: vsak dan so lovili fante po vaseh in jih odvajali k vojakom / zjutraj so pastirji prignali krave na pašnik, zvečer pa so jih odvajali nazaj v hleve gonili
   // fantje so zahtevali od ženina odškodnino, ker jim odvaja najlepše dekle jemlje
3. 3. fin. glede na predpis dajati na določeni žiro račun: podjetje odvaja denar za razne namene
4. 4. mat. iskati iz dane funkcije novo funkcijo, ki pove, kako se prva spreminja: odvajati vsoto dveh funkcij

odvájan -a -o: voda, odvajana iz jame, se je stekala v potok

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.

1. 1. ventilator: vključiti vetrilnik / stropni vetrilnik
2. 2. odprtina, luknja za zračenje; zračnik: v strop napravljen vetrilnik / iz kurilnice vodeči vetrilnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.

1. 1. knjiž. ventilator: izključiti vetrilo / namizno vetrilo
2. 2. knjiž. odprtina, luknja za zračenje; zračnik: napraviti vetrilo v stropu hleva
3. 3. teh. priprava, ki daje, oddaja močen tok zraka: dovajati zrak v peč z vetrili / batno vetrilo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.

1. 1. vetrolov: soba pri vetrniku
2. 2. odprtina, luknja za zračenje; zračnik: narediti vetrnik v strehi
   ● knjiž. obleči vetrnik vetrovko; nar. z vetrnikom očistiti žito z vejalnikom
   ♦ muz. zaboj v orglah s stisnjenim zrakom, na katerem stojijo piščali, za vsak manual ali pedal najmanj ena; sapnica; teh. vetrovnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 28. 6. 2024.