beemvejevskiPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [beemvêjeu̯ski]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
blátiti -im nedov.
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
bóder -dra -o prid. (ọ́) star. poln vedrine; vesel, živahen: ves čas je bil boder in je popeval / bodro razpoloženje / bodri valovi planinske reke // poln moči, poguma: boder junak / njegova čvrsta hoja in bodra zunanjost bódro prisl.:
deklica je bodro stopala po poti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
borPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [bòr], rodilnik [bôra]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
brížen -žna -o prid. (í ī) knjiž. skrben: brižni sadjar pravočasno obreže drevje;
premalo brižen za svojo zunanjost / njena brižna skrb za otroke brížno prisl.:
brižno se je lotil učenja; stražar se brižno ozira na vse strani
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
dúša Frazemi s sestavino dúša:
bíti dôbra dúša,
bíti dúša čésa,
bíti kdó/kàj z dúšo in telésom,
bíti predán kómu/čému z dúšo in telésom,
bíti zláta dúša,
čŕna dúša,
dóber kàkor dúša,
dôbra dúša,
iméti čŕno dúšo,
iméti dôbro dúšo,
iméti kàj na dúši,
iméti zláto dúšo,
izdíhniti [svôjo] dúšo,
izpustíti dúšo,
ležáti kómu kàj na dúši,
mírne dúše,
obležáti kómu kàj na dúši,
pásja dúša,
píhanje na dúšo,
píhati kómu na dúšo,
píhniti kómu na dúšo,
podpréti si dúšo,
popíhati kómu na dúšo,
poznáti kóga v dno dúše,
predáti se kómu/čému z dúšo in telésom,
privezáti si dúšo,
spustíti dúšo,
v dnò dúše,
vídeti kóga v dnò dúše,
z dúšo in telésom,
zapisáti se kómu/čému z dúšo in telésom,
zláta dúša,
žíva dúša
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
eksogén -a -o (ẹ̑) zunanji, vnanjieksogéni -a -o (ẹ̑) ~i dejavnikieksogénost -i ž, pojm. (ẹ̑) zunanjost, vnanjost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
ekstêren -rna -o (ȇ) zunanjiekstêrni -a -o (ȇ) ~ sodelavecekstêrnost -i ž, pojm. (ȇ) zunanjost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
eksteriêr -a tudi -ja m (ȇ) knjiž. 1. zunanja podoba, zunanjost: eksterier hiše;
ocenjevati eksterier dirkalnega konja 2. prostor, ki je zunaj, naravno okolje: dejanje se dogaja v eksterieru
♦ film. posnetek, narejen zunaj ateljeja; um. upodobitev dogajanja na prostem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
eksteriêr -ja [rjer] m z -em (ȇ) dogajati se v ~u na prostem; pojm. ~ hiše zunanjost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
fasáda -e ž
Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
fotogéničen -čna -o prid. (ẹ́) ki ima tako zunanjost, da je posebno primerna za fotografiranje ali filmanje: fotogeničen obraz;
on je zelo fotogeničen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
geométričen -čna -o prid. (ẹ́) podoben geometrijskim tvorbam: geometričen ornament;
geometrična oblika;
geometrična zunanjost predmetov // geometrijski: geometrični liki
♦ mat. geometrično zaporedje zaporedje, pri katerem je količnik med dvema zaporednima členoma stalen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
hábitus -a m (ȃ) knjiž. telesne in duševne lastnosti, značilnosti: s počitnic se je vrnil s popolnoma novim habitusom;
telesni in duševni habitus mladih;
pren. habitus naše gledališke kulture
♦ agr. celotna zunanja oblika rastline, živali; med. zunanjost in drža telesa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
hábitus -a m, pojm. (ȃ) neobč. ~ mladih |telesne in vedenjske lastnosti|; zdrav. |zunanjost in drža|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
idȋla -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
izhòd-ódasamostalnik moškega spolaprosti prehod v zunanjost, izstop
- izhod iz česa, od kod
- , izhod na/v kaj, kam
- , izhod za koga/kaj
- , izhod s kom/čim
razplet, rešitev
- izhod iz česa
- , izhod v čem
- , izhod za koga/kaj
- , izhod s čim, kako
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
jód jóda samostalnik moškega spola [jót jóda] 1. element sivo črne barve in kovinskega sijaja, kemijski element; simbol: I
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Jod iz frc. iode, iz gr. ioeidḗs ‛vijoličast’ po vijoličasti barvi jodovih kristalov, iz íon ‛vijolica’ + eĩdos ‛oblika, zunanjost, prikaz, misel, stanje’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
jọ̑d -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
kázati in kazáti kážem
nedov.1.
kaj biti zunanji izraz, znamenje česaSINONIMI:
izkazovati,
izražati,
odražati,
publ. biti dokaz česa,
knj.izroč. biti priča česa,
publ. dokazovati,
ekspr. govoriti,
ekspr. izdajati,
knj.izroč. izpričevati,
knj.izroč. manifestirati,
knj.izroč. odgrinjati,
knj.izroč. odsvitati,
knj.izroč. oznanjati,
ekspr. praviti,
knj.izroč. pričati,
ekspr. prikazovati,
ekspr. pripovedovati,
ekspr. razkrivati,
ekspr. razodevati,
knj.izroč. rezultirati,
zastar. vzdajati,
knj.izroč. zrcaliti 2.
3. os., z odvisnim stavkom izraža, da se lahko predvideva, pričakuje uresničitev vsebine odvisnega stavka GLEJ ŠE SINONIM: izražati,
izražati,
opozarjati,
opozarjati,
predstavljati,
prikazovati,
razkazovatiGLEJ ŠE: hoteti,
obtoževati,
upirati se,
upirati se,
usmerjati,
voditi SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024
láhka telésna poškódba -e -e -e ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
líce -a s (ī) 1. nav. mn. del obraza ob strani nosu in ust: napihniti lica;
poljubiti na obe lici;
uščipniti v lice;
pobožati otroka po licu;
po licih tečejo solze;
bleda, napeta, rdeča, povešena, vroča lica;
eno lice je že obrito;
jamica na licu;
imeti znamenje na desnem licu;
lica kakor mleko in kri bela in rdeča / ekspr. lica ji gorijo od zadrege / v lica ga zebe; biti rdeč v lica 2. star. prednja stran glave; obraz: opazovati v ogledalu svoje lice;
gledal ga je naravnost v lice;
v lice mu je zapihal oster veter;
nagubano, okroglo, upadlo, zagorelo lice;
izraz na licu se ni spremenil / na licu se ji bere skrb 3. stran tkanine, pletenine, usnja, ki ima bolj izdelan, lepši videz kot druga stran: lice blaga je obledelo;
prišiti krpo kar na licu / tkanina z dvojnim licem / obračati blago na lice in narobe; na lice plesti same desne petlje // prednja, prava stran, zlasti kovanca, bankovca ali medalje: položiti igralno karto z licem navzgor; lice bankovca, čeka, kovanca 4. knjiž. pročelje, fasada: pred vhodnimi vrati so stopnice, lice je lepo pobeljeno 5. knjiž., s prilastkom podoba, videz, zunanjost: lice pokrajine se je zdaj popolnoma spremenilo;
dati okolici kulturnejše lice;
soba je dobila bolj prijazno lice;
mesto izgublja starinsko lice;
prizadevanje za lepše lice mesta / njegova navzočnost je dala prireditvi slovesno lice / ekspr., z oslabljenim pomenom: izbrisati kaj z lica zemlje; te ideje bodo spremenile lice družbe in sveta 6. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi na licu mesta tam, kjer se kaj zgodi, je; na kraju samem1:
storilca so prijeli na licu mesta;
skupina je gradivo zbirala na licu mesta // brez odlašanja, takoj: ukrepal je na licu mesta
● star. ko je to slišal, se mu je lice razjasnilo obraz; star. oblaki so se razgrnili in mesec je pokazal svoje lice je postal viden; star. šele zdaj je pokazal svoje pravo lice obraz; ekspr. kri mu je zalila lica zardel je; ekspr. vsa kri mu je izginila iz lic prebledel je; star. v lice kaj povedati komu v obraz, v brk; knjiž. na licih ji cvetejo rože je mlada in lepega obraza; star. poznam ga po licu, po imenu ne na videz
♦ lov. izboklina na levi strani kopita lovske puške, kamor se nasloni lovčevo lice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
líce -a s lice: 1. del glave, navadno obraz: Facies Licze KMS 1780, A7b; Licze Ortza KM 1790, 92(a); i licze tvoje muj KŠ 1771, 19; kikoli te vdári na dejſznom tvojem liczi KŠ 1771, 16; Lajos, vdaro ſze je na liczi KM 1790, 20; Ár zgrdijo ſzvoja licza KŠ 1771, 19 2. zunanjost, površina, obličje zemlje: Oni ſzo pa vö sli od licza ſzpráviſcsa radüvali ſzo ſze KŠ 1771, 356; Kak szem rad bio, kâ szem na lice zemlé prisao KAJ 1870, 85; na vſze, ki ſzidijo na liczi vſze ete zemlé KŠ 1771, 244; Gda voda tecsé, pene nasztánejo na nyé lici KAJ 1870, 108; Stero ſzi pripravo pred liczom vſzega lüſztva KŠ 1771, 170 3. Bog, božje obličje: ſzeje zkrilo nyegovo licze od vâſz SM 1747, 6; bodo terpeli, to vekivecsno ſzkvarjenye, od licza Goſzpodnovoga SM 1747, 16; Bo'zega miloſztivnoga licza ne bodo vidili KŠ 1754, 145; Ali ti Goszpodne pozdigni nad nami szvetloszt licza tvojega TA 1848, 4; Goszpodin Bogh, oberni knám ſzvoie milosztivno licze ABC 1725, A7a; Jaſz bodem vidli tvoje licze vu praviczi SM 1747, 32; bi váſz poſztavo pred licze ſzvoje KŠ 1771, 605; Licze kmeni obrné, Oh moj milosztivni Bo'ze BKM 1789, 5; kak dugo bos szkrivao licze tvoje pred menom TA 1848, 10; Preszvêti nad menom, Ocsa, tvoje lice KAJ 1870, 5; Ár bos naprej hodo pred liczom Goſzpodna KŠ 1771, 166; Gde ſze vſzej nyegovim liczom verni vöra ſzvejti BKM 1789, 287; Pred Goſzpodna Bogá ſzvétim liczem SŠ 1796, 8; naj sze oszôdijo vsi poganye pred liczom tvojim TA 1848, 8
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
lícojna -e ž zunanjost: Lícojna sztênne táble je csrna KAJ 1870, 9; tvoja deca i privszemtom je tak lêpe lícojne KAJ 1870, 45; Zrêla jáboka ali 'zúto lícojno dobijo KAJ 1870, 16
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
mikáven -vna -o prid., mikávnejši (á ā) privlačen, zanimiv, vabljiv: knjiga je mikavna interpretacija modernega slikarstva;
slike so zelo mikavne;
njegova dela so tudi za današnjega bralca mikavna / ni mikavnejšega kraja, kot je okolica tega jezera // nav. ekspr. privlačen, prijeten zaradi lepote, ljubkosti: mikavno dekle; njegova zunanjost je mikavna za ženske oči / tujec je prav mikaven človek simpatičenmikávno prisl.:
tako živeti ni prav nič mikavno; sam.: na njej je nekaj zelo mikavnega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
mìš míši samostalnik ženskega spola [mìš] 1. manjši glodalec s koničastim gobcem, zaobljenimi ušesi in daljšim golim repom; primerjaj lat. Mus
2. z dlanjo vodljiva naprava, navadno s tipkami in kolescem, za premikanje kazalca po računalniškem zaslonu in izvedbo ukazov; SINONIMI: miška
STALNE ZVEZE: belonoga miš, gozdna miš, hišna miš, poljska miš, pritlikava miš, slepe miši FRAZEOLOGIJA: igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, igrati se slepe miši (s kom, s čim), kot siva miš, moker kot miš, ni ne tič ne miš, reven kot cerkvena miš, siva miš, tih kot miš, tiho kot miš, Ko mačke ni doma, miši plešejo., Mačka miško, miš pšeničko., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši., Tresla se je gora, rodila se je miš. ETIMOLOGIJA: = stcslov. myšь, hrv., srb. mȉš, rus. mýšь, češ. myš < pslov. *myšь = stind. mū́ṣ-, gr. mȳ̃s, lat. mūs, alb. mi, stvnem. mūs, nem. Maus, ags. mūs, angl. mouse < ide. *mūs-, to verjetno iz *meu̯s- ‛hitro se premikati’ in ‛krasti’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
míška míške samostalnik ženskega spola [míška] 1. navadno ekspresivno miš, zlasti manjša
2. igrača, ki predstavlja miš
3. ljubkovalno ženska ali deklica
4. z dlanjo vodljiva naprava, navadno s tipkami in kolescem, za premikanje kazalca po računalniškem zaslonu in izvedbo ukazov; SINONIMI: miš
5. navadno v množini kroglasto ocvrto pecivo iz kvašenega testa
STALNE ZVEZE: zobna miška FRAZEOLOGIJA: kot siva miška, siva miška, tiha miška, tih kot miška, tiho kot miška, Mačka miško, miš pšeničko. ETIMOLOGIJA: ↑miš, kot računalniški termin po zgledu angl. mouse ‛miš’ prvič uporabljeno 1968 na Raziskovalnem inštitutu Stanfordove univerze, ZDA
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
Nadomestitveni objektZanima me, katero poimenovanje je ustreznejše – nadomestni objekt ali nadomestitveni objekt . Nadomestitveni objekt je npr. omenjen v interventnem zakonu o odpravljanju škode po poplavah, njegovo rabo je v prispevku A. Kolednika Težka dilema: bo Slovenija morala preseliti cela naselja? , objavljenem 18. 8. 2023 na spletnem portalu Siol.net, utemeljila tudi arhitektka M. Suhadolc: »V resnici je pravi izraz nadomestitveni objekti , saj je nadomestna gradnja po zakonu o urejanju prostora nekaj drugega. Gre za enak objekt, ki se postavi na mestu prej odstranjenega objekta. Ko govorimo o drugih lokacijah teh objektov, pa so to nadomestitveni objekti , kot jih določa zakon o odpravi posledic naravnih nesreč.«
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
nadoméstna grádnja -e -e ž
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
nalepotíčiti -im dov. (í ȋ) okrasiti, olepšati z lepotilnimi sredstvi in nakitom: nalepotičiti obraz;
vsak dan se nalepotiči;
zna se okusno nalepotičiti;
nalepotičiti si obraz nalepotíčen -a -o:
nalepotičena dekleta; njena zunanjost je preveč nalepotičena
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
nalíčje -a s (ȋ) knjiž. 1. maska, krinka: nadeti (si), sneti (si) naličje;
naličje z dolgim nosom / ta pisatelj je snel družbi naličje; to je le njegovo naličje, ne pa bistvo 2. tančica, pajčolan: nevesta z naličjem;
gosto, prozorno naličje / nekatere osebe v romanu je zastrl z naličjem romantike
♦ etn. prt, tkanina, s katero se pokrije mrliču obraz3. podoba, videz, zunanjost: evropsko naličje mesta;
naličje pokrajine se je spremenilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
nalíčje -a s (ȋ) neobč.: maska, krinka; tančica, pajčolan; pojm. evropsko ~ mesta videz, zunanjost
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
navídez in na vídez prisl., piše se narazen (ȋ) izraža omejitev na navideznost, zunanjost: na videz verjame;
on je na videz bolj odločen kakor v resnici;
na videz prijateljski;
na videz ima prav / v povedni rabi vse to njeno veselje je le na videz
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
nèlép -a -o prid. (ȅ-ẹ̑ ȅ-ẹ́) 1. ki ni lep: nelep, vendar prijeten človek;
nelep obraz;
nelepa zunanjost / to so pravzaprav nelepi, pusti kraji / dajati nelep zgled 2. ekspr. brezobziren, nepošten: nelepa konkurenca, kritika / tudi on je bil udeležen v tisti nelepi aferi // evfem. grd, slab: ukvarjal se je z nelepimi mislimi; nelepa zgodba nèlepó
1. prislov od nelep: nelepo govoriti o njem; nelepo se vesti
2. evfem., v povedni rabi izraža neprimernost česa: nelepo je, da mu ne pomagaš; nelepo je bilo, da ji nisi povedal
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
nótranjska híša -e -e ž
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
obétati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. izjavljati komu, da bo kaj dobil, bo česa deležen; obljubljati: obetal mu je bogato plačilo, če ga bo ozdravil;
obetati komu podporo, službo;
obetal ji je zvestobo;
obetal mu je, da se mu bo dobro godilo / tej hiši obetajo lepo prihodnost napovedujejo; meteorologi obetajo lepo vreme
● ekspr. obetati hruške na vrbi kaj nemogočega; ekspr. obetal mu je palico grozil mu je, da bo tepen// navadno z odvisnim stavkom izjavljati komu, da bo kdo kaj storil, uresničil: že dolgo mu obeta, da ga bo obiskal; ekspr. obetal mu je, da bo tepen grozil / konvencija obeta zagotoviti normalne pogoje zaposlovanja 2. nav. ekspr. imeti take lastnosti, značilnosti, zaradi katerih se pričakuje kaja) pozitivnega, ugodnega: podpirati študente, ki obetajo;
kot začetnik je veliko obetal / v stroki je on ime, ki obeta / letina dobro obeta kažeb) drugega, drugačnega: jutro nam je obetalo lep dan;
njegova zunanjost ni obetala nič dobrega;
nekatera znamenja obetajo spremembe / njegova prizadevnost je obetala uspeh obétati se nav. 3. os.
izraža verjeten nastop, uresničitev česa: obeta se vroč dan, nevihta / njihovi kulturi se obeta lepša prihodnost; obeta se mu uspeh; ekspr. obetajo se nam lepši časi
obétati si
pričakovati: od pogodbe si ne obetajo posebnih koristi; obetajo si boljše uspehe; publ. obetajo si še nove potresne sunke
obetajoč -a -e:
obetajoč nasmeh; obetajoč pisatelj, športnik; obetajoča kariera; prisl.: obetajoče se nasmehniti
obétan -a -o:
uresničitev že dostikrat obetanih reform
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
oblíčje -a s (ȋ) 1. knjiž. prednja stran glave; obraz: opazovati svoje obličje v ogledalu;
bledo, nagubano obličje;
pren. hotel je spoznati njegovo duhovno obličje 2. knjiž., s prilastkom podoba, videz, zunanjost: obličje pokrajine se je spremenilo / ekspr., z oslabljenim pomenom: to lahko dokažemo pred obličjem vsega človeštva; izbrisati kaj, koga z obličja zemlje 3. nar. zahodno maska, krinka: natakniti (si) obličje / pustna obličja
● knjiž. gledati, videti koga iz obličja v obličje iz oči v oči; knjiž., ekspr. srečati se s kom iz obličja v obličje tako, da se ne more izmakniti določeni neprijetnosti; knjiž., ekspr. boji se stopiti pred očetovo obličje pred očeta; star. v obličje komu kaj povedati v obraz, v brk; knjiž., ekspr. marsikdaj je zrl smrti v obličje je bil v smrtni nevarnosti; star. poznam ga po obličju, po imenu ne na videz
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
obódna sténa -e -e ž
Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
obràz -áza m (ȁ á) 1. prednja stran glave: namazati, natreti obraz s kremo;
skrbno si je obrisal obraz;
pokriti obraz z dlanmi, rokami;
skriti, ekspr. zakopati obraz v dlani;
potegnil si je z roko čez obraz;
padel je na obraz;
udariti koga v obraz;
pot mu je lil po obrazu;
ves umazan je po obrazu;
bled obraz;
brazgotinast, kozav, mozoljast obraz;
izredno fotogeničen obraz;
grd, lep obraz;
ljubek otroški obraz;
okrogel, ozek, širok, podolgovat obraz;
od bolečin spačen obraz;
obraz je imel rdeč od jeze, zagorel, zaripel;
slabš. človek s konjskim obrazom;
imenovati dele obraza;
gube obraza so se ji poglobile;
skrbeti za nego obraza;
značilne poteze obraza;
vesel, žalosten izraz na obrazu;
krema za obraz / klobuk mu ne pristaja k obrazu / postaral si se v obraz; ostala je mladega obraza; videti je bil siv, voščen v obraz / ekspr. obraz se mu je razlezel v nasmeh nasmehnil se je// nav. ekspr., navadno s prilastkom z mimikoa) izraženo razpoloženje, stanje: z boječim, plahim obrazom je vprašal;
prestrašil se je njegovega hudega, jeznega obraza;
sprejel ga je s kislim obrazom nerazpoložen, nejevoljen;
odhajal je z nesrečnim, začudenim, zadovoljnim obrazom;
s pogumnim obrazom je stopil predenj;
sijoči, veseli obrazi;
sedeli so zapetih obrazov nesproščeni; brezizrazni / obraz se mu je v trenutku zresnil b) izražena lastnost: gledal je v njegov dobri, pošteni obraz;
imel je zelo inteligenten obraz;
deško predrzen obraz;
presenetil ga je strog profesorski obraz;
obraz ima še kar človeški 2. ekspr., navadno s prilastkom človek: ta obraz mi je znan iz avtobusa;
zbralo se je veliko neznanih obrazov;
v množici sem iskal njen obraz;
na dopustu bi rad spoznal nove obraze / srečujem vedno ene in iste obraze / publ. najlepši obraz slovenskega filma 3. ekspr., navadno s prilastkom oblika pojavljanjaa) glede na zunanjost, videz: ti ljudje so dali kraju dokončen obraz;
zemlja spreminja svoj obraz;
spremeniti obraz časopisa;
mesto ima veliko obrazov / sonce je skrilo obraz / obraz našega časa, dobe / vloga z nešteto obrazi z veliko možnostmi izražanjab) glede na vsebino, bistveno značilnost: ugotoviti obraz oblasti;
spoznati vse obraze življenja / njegov duhovni obraz / literatura si prizadeva najti nov obraz / z oslabljenim pomenom prikrival je obraz preteklosti preteklost4. lit., zlasti v drugi polovici 19. stoletja kratko literarno besedilo, v katerem se avtorjevo trenutno razpoloženje primerja, izenačuje z motivom iz narave: pisati obraze / Jenkovi Obrazi
● ekspr. ob tej novici se mu je obraz podaljšal ostre, podolgovate poteze na obrazu so pokazale njegovo razočaranje, neprijetno presenečenje; ekspr. obraz se mu je razjasnil z mimiko je izrazil, da ni več v negotovosti, strahu; ekspr. obraz se ji je omehčal z mimiko je izrazila pripravljenost popustiti v čem, storiti kaj; ekspr. obraz se mu je zmračil z mimiko je izrazil nejevoljo, jezo; ekspr. kakšne obraze je delal od presenečenja, začudenja se je zelo spakoval; ekspr. kaj bi delal kisel obraz kazal nejevoljo; ekspr. pokazal je svoj pravi obraz storil je kaj, navadno kaj slabega, kar kaže, izraža njegov značaj; ekspr. v obraz mi laže predrzno, nesramno; ekspr. tega mi ne boš metal v obraz tega mi ne boš brez obzirov pravil, očital; nizko lahko mu pljuneš v obraz zelo ga lahko preziraš; ekspr. nikomur ne more pogledati v obraz čuti se krivega; je kriv; ekspr. v obraz povedati komu izraziti, navadno ogorčenje, jezo, neposredno povzročitelju; ekspr. v obraz se mu je smejal ni prikrival posmeha, smeha; ekspr. kri mu je udarila v obraz zelo je zardel; knjiž. večkrat je že zrl smrti v obraz večkrat je bil v smrtni nevarnosti; ekspr. ne smeš soditi ljudi po obrazu ne smeš presojati njihovega značaja po videzu; ekspr. človek z dvema obrazoma ki se kaže drugačnega, kot je
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
obráz -a m 1. obraz, prednja stran glave: Vultus Obráz KMS 1780, A7b; Moi obráz je prepadno od ſaloſzti ABC 1725, A8a; obráz nyegov, gléda ta tô, ka je prav TA 1848, 9; ne bojdte, liki ſzkazlivczi, 'zaloſztnoga obráza KŠ 1771, 19; naj z-znójom ſzvojega obráza kruh jej KM 1796, 7; potom obráza drevenênye 'zitka konca pokázalo AI 1875, kaz. br. 8; Sztvourmo csloveka na nas obráz KŠ 1754, 95; molécsi; da bi mogli viditi vas obráz KŠ 1771, 618; da je na ſzé vzéo Ádama, Sztálnoszt i obráz nyega BKM 1789, 14; Bôg je pozábo, szkrio je obráz szvoj TA 1848, 8; ſzo ga pod cslovecsem obrázom kázali KŠ 1771, 2 (B1b); ovo jaſz poſilam angyela mojega pred obrázom tvojim KŠ 1771, 103 2. oblika pojavljanja glede na zunanjost, videz: Ár prejde etoga ſzvejta obráz KŠ 1771, 503; more z-obrásza zemlé potunoti i vogrszki národ KOJ 1833, III; naj bodo priſzpodobni kobrázi Siná nyegovoga KŠ 1771, 466; Ki vu obrázi Bo'zem bodoucsi nej je za ftrgnenyé dr'zao KŠ 1771, 594; Potom pa dvöma 'znyih hodécsima ſzkázao ſze je vu drügom obrázi KŠ 1771, 155; i vido je Ivan Düjha ſzvétoga doli idoucsega v-telovnom obrázi KM 1796, 95; hi'ze bli'znyega ne popajüjmo, niti pod obrázom právde i pravicze KŠ 1754, 59; i püſztili bi csún vu mourje pod tákſim obrázom, liki da bi ſteli kotve vü ftegüvati KŠ 1771, 426
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
odéti čebéle odénem -- dov.
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
odlíčen -īčna prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
osvežèn SSKJ² pridevnik1. ki je posodobljen, dopolnjen z zadnjimi, najnovejšimi podatki
2. ki je posodobljen, dopolnjen s kom ali čim novim sploh
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
plastelín plastelína samostalnik moškega spola [plastelín] gnetljiva snov različnih barv, ki se uporablja za oblikovanje, ustvarjanje, navadno kot igrača
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Plastilin, prvotno ime izdelka, glej ↑plastika - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
pojáva -e ž (ȃ) 1. ekspr., navadno s prilastkom človek kot nosilec določenih lastnosti: biti klavrna, simpatična pojava / ta umetnik je izvirna človeška pojava / to ti je pojava // podoba, videz, zunanjost: njegova pojava vzbuja aristokratski vtis; v njeni pojavi je nekaj človeško toplega / nasprotje med njegovo pojavo in strahopetnostjo postavo, telesom2. knjiž. pojavitev, pojav1:
opisati pojavo bolezni pri živalih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
pojávnost -i ž (á) lastnost, značilnost pojavnega: dojemati svet po njegovi pojavnosti;
tega slikarja zanima plastična pojavnost predmeta / opisati zunanjo pojavnost česa podobo, videz, zunanjost; publ. idejne in slogovne pojavnosti romana značilnosti// kar se pojavlja, obstaja na čutno zaznaven način: metafizika že vnaprej osmišlja celotno pojavnost; ta pojav je del širše pojavnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
polágati -am nedov. (ȃ) 1. delati, da prihaja kaja) z daljšo, širšo stranjo na podlago: mati je zaskrbljeno polagala dlan na otrokovo čelo;
polagati otroka v zibel;
polagati vreče po tleh;
polagati in postavljati b) na podlago sploh: kadar je igral, kart ni metal, ampak polagal;
polagati kocke po mizi;
polagati obkladke na nogo / delegacija polaga venec na grob 2. na določen način pritrjevati na podlago: polagati parket, tapete // dajati kaj na določeno mesto v ustrezen položaj: delavci polagajo cevi, kabel / polagati železniško progo / polagati mine; polagati asfaltno plast / polagati traso ceste delati, graditi3. dajati živini (živinsko) krmo: polagati govedu deteljo / polagati svinjam / pozimi so lovci polagali srnjadi 4. navadno v zvezi z jajčece, jajce izločati zaradi razmnoževanja; leči2:
samica polaga ikre ob bregu;
kukavica polaga jajčeca v tuja gnezda 5. knjiž., v zvezi z v delati, da kaj vsebuje, izraža značilnost, kot jo nakazuje določilo: polagati hudomušnost v svoje odgovore;
v svojo igro polaga veliko osebnega 6. publ., v zvezi z na pripisovati, dajati: velik pomen polaga na zunanjost / na te rokopise sprva niso polagali važnosti
● publ. polagati izpite delati, opravljati; pog. polagati komu karte napovedovati komu prihodnost, razkrivati preteklost na osnovi kart; polagati račun publ. inkasant polaga račun vsak teden predloži račune in izroči denar; publ. na občnem zboru polagati račun o svojem delu poročati, omogočati, da se oceni, pregleda; ekspr. zaradi tega dejanja boš polagal račun pred sodnikom se boš zagovarjal; ekspr. kosci polagajo red za redjo kosijo; vznes. polagati svoje srce k nogam koga biti čustveno popolnoma vdan komu; publ. polagati temelje čemu opravljati začetna, za nadaljnji potek najvažnejša dela; publ. polagati upe na koga, v koga upati, pričakovati, da bo kdo dosegel, uresničil, kar se želi; knjiž. te misli polaga avtor na jezik glavnemu junaku jih izraža, posreduje po glavnem junaku; ekspr. polagati komu odgovore na jezik, v usta spraševati koga, govoriti komu tako, da bi spraševani odgovarjal, kar je treba, kar se od njega pričakuje; publ. on veliko polaga na odkritosrčnost jo ceni, dá nanjo; ekspr. toplo vam polagam to na srce to vam zelo priporočam, to vas zelo prosim; fante je polagal na tla kakor snope z lahkoto jih je metal
♦ igr. polagati (si) karte igrati igro s kartami za enega igralca; polagati pasjanso igrati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
polágati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; poláganje (ȃ) koga/kaj ~ cevi; ~ otroka v zibelko; ~ izpite → opravljati, delati; ~ prisego → prisegati; ~ račun o svojem delu → poročati, dajati ga v oceno; ~ račun pred sodnikom → zagovarjati se; polagati komu/čemu kaj ~ govedu deteljo; knj. pog. ~ dekletu karte vedeževati iz kart; poud. To vam toplo ~am na srce |vam zelo priporočam|; publ. polagati kaj na koga/kaj ~ velik pomen na zunanjost → pripisovati, dajati; ~ upe na sina → upati v sina; polagati kaj v koga/kaj neobč. ~ veliko osebnega v dramo; publ. ~ vse upe v otroka → upati v otroka
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
površnina [površnína]
samostalnik ženskega spolazunanjost, izgled, površina
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
pretehtávati -am nedov. (ȃ) s podrobnim razčlenjevanjem, raziskovanjem dejstev, podatkov spoznavati resnične lastnosti česa: pretehtavali so predsednikovo poročilo / nasprotnika sta pretehtavala drug drugega; pretehtaval je dobre in slabe strani ponudbe // ocenjevati: pretehtaval je njegovo delo; pretehtavati kvaliteto blaga; pretehtavati politični položaj; pretehtavala je njegovo zunanjost // premišljati: pretehtavala je njegove besede / pretehtavati dogodke iz preteklosti; pretehtaval je, kaj naj stori
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
prikázen1 -zni ž (ȃ) 1. po ljudskem verovanju bitje nematerialne narave, ki se pojavi v čutno zaznavni obliki: prikazen izgine, se prikaže;
videti prikazen;
verjeti v prikazni;
grozljiva, polnočna prikazen;
bil je videti kakor prikazen;
gledala me je, kot da sem prikazen zelo začudeno; zelo prestrašeno;
izginil je kot prikazen neznano kam, brez sledu / knjiž.: imeti prikazni privide; prikazen lepega mesta je izginila / kot vzklik o ti prikazen ti, kako sem se ustrašil 2. star. podoba, videz, zunanjost: njegova prikazen vzbuja grozo / povečanje telesne teže in sprememba celotne telesne prikazni v zrelih letih; od drugih se je razlikovala tudi po zunanji prikazni
● star. ta človek je nenavadna, simpatična, žalostna prikazen pojava; star. to je ena najbolj posrečenih prikazni v romanu oseb3. zastar. pojav1:
v nekaterih deželah so potresi vsakdanje prikazni / lepota naravnih prikazni 4. zastar. prikazanje: zgodba o prikazni duha
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
prikupljív -a -o prid. (ī í) star. prikupen: ni bil posebno lep in prikupljiv;
prikupljiva ženska / njena zunanjost je bila nenavadno prikupljiva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
provokatíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na provokacijo: provokativno vprašanje / provokativno premikanje čet ob meji / dekletova provokativna zunanjost izzivalna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
rustikálen -lna -o (ȃ) fantova ~a zunanjost robata, groba; ~o naselje kmečko, podeželskorustikálni -a -o (ȃ) ~o pohištvorustikálnost -i ž, pojm. (ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
skôraj člen. (ō) 1. izraža precejšnje približevanje določeni polni meri: skupaj sta delala skoraj deset let;
mesto ima skoraj milijon prebivalcev;
skoraj nič ne vemo o tem;
porabili smo skoraj toliko kot lani;
bala se je skoraj še bolj kot prej / skoraj nikogar od navzočih nisem poznal; oglasil se je skoraj vsak večer; ustavili smo se skoraj v vsaki vasi; skoraj v vseh ali v skoraj vseh primerih / med počitnicami skoraj ni bilo dneva, da ga ne bi kdo obiskal 2. izraža precejšnje približevanje polni stopnji povedanega: njegova koža je skoraj črna;
vročina je bila skoraj nevzdržna;
dvorana je skoraj prazna;
cesta je bila skoraj suha;
rana je skoraj zaceljena;
bil je še skoraj otrok, ko so mu umrli starši;
skoraj sram ga je bilo pred toliko ljudmi / bila sta skoraj enako velika; skoraj gotovo se bo pritožil; govoril je skoraj jokaje; gledali so skoraj samo na zunanjost / z njo govori in ravna skoraj kakor mati; vse je bilo razsvetljeno, da je bilo skoraj kot podnevi / skoraj povsod so ga že iskali; stanuje skoraj sredi mesta; skoraj vedno najde kak izgovor 3. pri naštevanju izraža dopolnjevanje, rahlo stopnjevanje povedanega: oblačila se je čedno, skoraj po modi;
videli so ju v zaupnem, skoraj prijateljskem pogovoru;
s pridušenim glasom, skoraj šepetaje je začel peti;
njen obraz je bil resen, skoraj žalosten;
čudno in skoraj nemogoče je, da se tega ne spomniš več;
znanec mi je pisal v kratkih, suhih, skoraj telegrafskih stavkih;
vse to je vzbudilo v njem odpor, obsodbo, zgražanje in skoraj sovraštvo / mlada je še, otrok skoraj 4. izraža, da je (bilo) dejanje blizu uresničenja: skoraj bojimo se zanj, ker je tako nepreviden;
drugi tekmovalci nas skoraj dohitevajo;
imate še kaj moke? Skoraj smo jo porabili;
tak papir skoraj ne prepušča maščobe;
govori tako tiho, da ga skoraj ne slišimo;
v teh deželah ljudje skoraj umirajo od lakote / bolje se tega skoraj ne da narediti; tako me je prepričeval, da sem mu skoraj moral verjeti; čakal sem, da me je skoraj začelo zebsti / Poznal sem župnika, ki se je obregal ob predpustni praznik – skoraj da niso šli s cepci nadenj (I. Cankar) // s pogojnim naklonom izraža, da je bilo dejanje blizu uresničenja: od udarca bi skoraj omedlel; skoraj bi počil od smeha; skoraj bi ti pozabil povedati; skoraj je ne bi več poznal, tako se je spremenila; skoraj bi se (bila) zgodila nesreča 5. zastar., v prislovni rabi izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času; kmalu: skoraj bodo tukaj, se že oblačijo;
ni dobro, kot bomo skoraj videli;
skoraj potem je moral oditi / skoraj skoraj vas bomo obiskali
● ekspr. zdaj je že čas, da si odpočijeva. Skoraj bi rekel izraža soglasje, (zadržano) pritrjevanje; ekspr. dokument je zelo pomemben, skoraj bi lahko rekli, zgodovinski izraža natančnejšo določitev, dopolnitev povedanega; ekspr. bodo preuredili tudi to sobo? Skoraj ne verjamem izraža rahlo podkrepitev trditve; pog. ustaviti je moral pred vsakim križiščem. No, skoraj izraža dopolnitev, popravek povedanega; sam.: skoraj še nikoli ni zajca ujel, komaj ga pa je
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
strahljív -a -o prid. (ī í) star. strašljiv: njegova strahljiva zunanjost ni vlivala zaupanja
● star. fant je strahljiv boječstrahljívo prisl.:
njen krik je strahljivo odjeknil v noč
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
škofjelóško-cerkljánska híša -e -e ž
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
telegéničen -čna -o prid. (ẹ́) ki ima tako zunanjost, da je posebno primerna za snemanje in prikazovanje na televiziji: telegeničen politik;
bil je veliko bolj telegeničen kot njegov predhodnik / telegeničen smehljaj; telegenična obleka / telegeničen dogodek; telegenična pokrajina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
telésna poškódba -e -e ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
titán2 titána in títan títana samostalnik moškega spola [titán] in [títan] pogosta trda lahka kovina sive barve, kemijski element; simbol: Ti
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Titan in Titanium iz nlat. titanium, po Saturnovi luni Titan
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
tvọ̑r -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
vàš váša -e zaim. (ȁ á) 1. izraža svojino skupine oseb ali osebe, ki jo ogovarjamo z vi: vaš avtomobil, travnik;
to je zdaj vaše / vaši lasje; vaša zunanjost // izraža svojino skupnosti, v katero spada ta skupina ali ta oseba: nastopili bodo v vašem gasilskem domu; od vaših športnikov pričakujete veliko uspehov 2. izraža splošno pripadnost tej skupini ali tej osebi: to najbrž ni bil vaš namen;
vaši nazori nas ne motijo;
vaša dolžnost je, da pridete;
vaše veselje je nalezljivo // izraža razmerje med to skupino ali to osebo in okolico: vaš odjemalec; vaš ugled, vpliv; vaša družba mi je všeč; storite, kar zahtevata vaša čast in vest 3. izraža sorodstveno, družbeno razmerje do te skupine ali te osebe: vaši otroci, predniki;
vaša teta / vaši prijatelji, znanci / vaš jezik, narod / vaša dežela 4. izraža izhajanje od te skupine ali te osebe: vaš odgovor, predlog;
vaše pismo komisiji so že obravnavali 5. pog. izraža (stalno) povezanost s to skupino ali to osebo: pohitite, to je vaš vlak;
vaša skupina je že zbrana / je to vaš stol stol, na katerem običajno sedite / ekspr. ta vaša nezaupljivost 6. ekspr. izraža čustven odnos, navezanost: to je vaš človek;
dela za vašo stvar / v pismih vse Vas (vas) lepo pozdravlja Vaša (vaša) Julija 7. v nekaterih državah, v nagovoru, ob naslovu za najvišje državne predstavnike, vladarje izraža spoštovanje: vaša ekscelenca;
vaše kraljevo veličanstvo / nekdaj, v nagovoru plemičev, cerkvenih dostojanstvenikov: vaša gnada; vaša milost; vaša presvetlost; vaše blagorodje
● on je vaših let star toliko kot vi; pog. če bi bil jaz na vašem mestu, bi naredil drugače če bi se meni zgodilo, kar se je vam, bi naredil drugače; ekspr. dajte že mir s tem vašim nogometom izraža zavračanje, nejevoljo, posmeh; knjiž. v vašem primeru gre za resno zadevo v primeru, ki ga obravnavate; v primeru, v katerem ste udeleženi, prizadeti; ekspr. to ni vaša stvar to se vas ne tiče, s tem se ne ukvarjajte; ekspr. to bi rad slišal iz vaših ust od vas; pog. bila je vaša imeli ste z njo spolne odnose; sam.: vaši so izgubili vaši vojaki, športniki; v nedeljo smo videli vaše vaše sorodnike, svojce; pog. vašega sem videla v gostilni vašega moža; pog. prav, naj bo po vašem po vašem mnenju; tu ni nič vašega vaše lastnine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
vȋža -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
vnánji -a -e prid. (ȃ) 1. ki pri kaki stvari neposredno meji na okolje; zunanji: vnanji listi popka se odpirajo;
vnanji zidovi;
na vnanji strani kosmat kožuh // ki je na površini česa: vnanji žepi; vnanje poškodbe / vnanji organi 2. ki je v prostoru glede na druge najdlje, zadnji od izhodišča: vnanji kolobar svetlobe // ki je od sredinske ravnine telesa, stvari bolj oddaljen: vnanji gleženj / nogi sta ukrivljeni na vnanjo stran 3. ki je na prostem, zunaj stavbe: urediti vnanji prostor za hišo;
hladen vnanji zrak // ki je, obstaja, izvira v okolju zunaj osebe, stvari: sprejemanje vnanjih vtisov; vpliv vnanjih razmer na človeka 4. ki je zunaj mej določene države, ozemlja: domači in vnanji sovražniki;
državi preti vnanja nevarnost // ki je v zvezi z drugimi državami: vnanja trgovina 5. ki ni iz določene skupnosti, organizacije: vnanjim obiskovalcem vstop ni dovoljen // ki sodeluje v kaki skupnosti brez rednega razmerja: vnanji sodelavci 6. ki se na zunaj vidi, čutno zazna: vnanji izraz pomiritve;
vnanji znak bolezni / njegova pobožnost je le vnanja navidezna, nepristna7. ki ne zajema človekove duševnosti: vnanje lastnosti človeka;
prikazuje junakovo vnanje življenje / vnanji svet materialni, tvarni; ne meni se za vnanje reči // ki ne zajema bistvene, vsebinske strani česa: kratek vnanji obseg zgodbe 8. nanašajoč se na zunanjost: mladosten vnanji videz;
sprememba vnanje podobe kmečkih hiš 9. nar. dolenjsko tuj, nedomač: bal se je vnanjih ljudi / prodaja vnanje vino
● vnanji konj pri vpreženi živini desni konjvnánje prisl.:
le vnanje posnema tuje modele; star. sramuje se čustva vnanje pokazati na zunaj, navzven
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
vnánji -a -e (ȃ)
1. neobč. zunanji: ~ zid stavbe; Njegova pobožnost je le ~a
2. pokr. dol. tuj, nedomač: ~i ljudjevnánjost -i ž, pojm. (ȃ) neobč. zunanjost: njegova zanemarjena ~; števn. opisovanje obraza in drugih ~i
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
vnánjost -i ž (ȃ) zunanjost: njegova vnanjost je izdajala meščana;
pod osorno vnanjostjo je skrival veliko občutljivost;
pivci zanemarjene vnanjosti / soditi ljudi po vnanjosti / lepa vnanjost živali; vnanjost kamnin / ognil se je opisovanju obraza in drugih vnanjosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
vtísk -a m (ȋ) star. vtis: vtisk velikih šap / vtisk zbledi; njegova zunanjost napravi mogočen vtisk; slušni vtisk / imel je vtisk, da se dobro razumejo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zamísliti si -im si dov. (í ȋ) 1. v mislih izoblikovati, ustvariti: zamisliti si načrt za pobeg;
za pogovor si je že vnaprej zamislil vprašanja;
stvar poteka drugače, kot si jo je zamislil / storili so, kakor si je zamislil; ali si lahko zamisliš, kako bo potekal ta poskus 2. v mislih izoblikovati, ustvariti podobo, predstavo česaa) kar v resničnosti (še) ne obstaja: zamislite si črto med dvema točkama;
risba je taka, kot si jo je zamislil;
njegovo zunanjost sem si drugače zamislil / ni si mogoče zamisliti bolj različna značaja b) kot posledico obnovitve zaznav: trudil se je, da bi si zamislil njen obraz zamísliti se
postati intenzivno dejaven v zavesti: postal je in se zamislil; zamisliti se ob čem; globoko se je zamislila; tako so se zamislili, da niso ničesar slišali
// navadno v zvezi z v, nad izraža usmerjenost take dejavnosti: zamisliti se v preteklost; zamislili so se nad njihovimi trditvami; zamisliti se nad seboj / ekspr. nad tem dejstvom bi se morali zamisliti posvetiti bi mu morali vso pozornost; to dejstvo je zelo zaskrbljujoče
● knjiž. zamisliti se v položaj koga drugega vživeti se
zamíšljen -a -o
1. deležnik od zamisliti si: vnaprej zamišljen načrt; biti zamišljen v preteklost; idealno zamišljena družba; knjižnica je zamišljena tudi kot raziskovalno središče
2. ki zaradi intenzivnega premišljanja, razmišljanja ne spremlja dogajanja okoli sebe: biti, postati zamišljen; slabe volje je in ves zamišljen; iti zamišljen proti domu; tiha in zamišljena ženska
// ekspr. ki izraža, kaže tako spremljanje dogajanja okoli sebe: zamišljen korak; zamišljen obraz; zamišljen pogled; prisl.: zamišljeno gledati, spregovoriti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zanemáriti -im dov. (á ȃ) 1. s premajhno aktivnostjo, premajhnim prizadevanjem povzročiti neustrezen potek česa: zanemariti delo, študij;
zanemariti vzgojo / zanemariti dolžnosti // s premajhno skrbjo povzročiti nezadovoljenost potreb koga: zanemariti družino, otroka / vzgojno zanemariti mladino // s premajhno skrbjo za kaj povzročiti, da se to ne razvija, ne napreduje: zanemariti gospodarstvo, šolstvo; to znanstveno panogo smo precej zanemarili // s premajhno skrbjo za kaj povzročiti, da to ni urejeno, negovano: zanemariti cesto, hišo, sadovnjak; zanemariti lase, nohte 2. publ. ne upoštevati, spregledati: tega dejstva ne smemo zanemariti / pisec razprave je tega avtorja preveč zanemaril / take priložnosti ni nikoli zanemaril zamudil; ničesar, kar ga je veselilo, ni zanemaril opustilzanemáriti se
zaradi premajhne skrbi za sebe postati neurejen, nenegovan: v mladosti je zelo skrbela za svojo zunanjost, zdaj pa se je zanemarila; zelo se zanemariti
zanemárjen -a -o:
zanemarjen moški; imeti zanemarjene nohte; zanemarjena obleka; zanemarjeno stanovanje; to področje je še zelo zanemarjeno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zanemárjati -am nedov. (á) 1. s premajhno aktivnostjo, premajhnim prizadevanjem povzročati neustrezen potek česa: zanemarjati delo, študij / začel je zanemarjati svoje dolžnosti / zanemarjati razvoj kake panoge // s premajhno skrbjo povzročati nezadovoljenost potreb koga: zanemarjati družino, otroke, ženo / že nekaj časa zanemarja prijatelje nima stikov z njimi// s premajhno skrbjo za kaj povzročati, da se to ne razvija, ne napreduje: zanemarjati šolstvo // s premajhno skrbjo za kaj povzročati, da to ni urejeno, negovano: zanemarjati hišo, njive; zanemarjati svojo zunanjost / zanemarjati zdravje 2. publ. ne upoštevati, spregledovati: zanemarjati kaka dejstva;
zanemarjati osnovna pravila higiene / te nevarnosti ne smemo zanemarjati podcenjevatizanemárjati se
zaradi premajhne skrbi za sebe postajati neurejen, nenegovan: na starost se je začela zanemarjati
zanemarjajóč -a -e:
posedal je po gostilnah, zanemarjajoč delo
zanemárjan -a -o:
lotiti se do zdaj zanemarjanih problemov; to področje je bilo ves čas zanemarjano
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zúnaj prisl. in predl. z rod.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zunánji -a -e prid. (ȃ) 1. ki pri kaki stvari neposredno meji na okolje: zunanji zidovi stavbe;
zunanja plast kosti;
zunanja stran soda / zunanja vrata / zunanja oprema knjige platnice, ovitek// ki je na površini česa: zunanji žep na suknjiču; zunanja obloga; zunanje poškodbe / zunanje spolovilo 2. ki je v prostoru glede na druge najdlje, zadnji od izhodišča: zunanji kolobar svetlobe;
tekel je po zunanji stezi / pognal je zunanjega vola pri vpreženi živini desnega// ki je od sredinske ravnine telesa, stvari bolj oddaljen: zunanji gleženj; zunanja stran roke hrbet roke / zunanji vrsti v sprevodu / zunanji premer cevi 3. ki je na prostem, zunaj stavbe: pri delu ga moti zunanji hrup;
razlika med notranjo in zunanjo temperaturo / zunanji sedeži restavracije / zunanji lak lak za lakiranje predmetov, ki so na prostem; iščejo delavca za zunanja dela / razlika med notranjim in zunanjim tlakom pri zaprti posodi // ki je, obstaja, izvira v okolju zunaj osebe, stvari: odgovor organizma na zunanje dražljaje, vplive; zaščita pred zunanjimi škodljivci / zunanji pogoji za duševni razvoj; zunanje pobude za delo; prilagoditi se spremenjenim zunanjim razmeram 4. ki je zunaj mej kake države, ozemlja: zunanji sovražniki države;
zunanje predstavništvo;
zunanje tržišče / obkoljeni niso dobivali zunanje pomoči / zunanji dopisni člani akademije dopisni člani akademije iz drugih držav// ki je v zvezi z drugimi državami: pridobivati zunanji ugled; uspešna zunanja politika, trgovina; urejati zunanje zadeve / minister za zunanje zadeve 5. ki ni iz določene skupnosti, organizacije: prepovedati vstop v bolniške sobe zunanjim obiskovalcem;
zunanja kontrola podjetja / gojenci ne smejo imeti zunanjih stikov // ki sodeluje v kaki skupnosti brez rednega razmerja: zunanji člani gledališča; zunanji sodelavci / zunanje gojenke v samostanu gojenke, ki se ne pripravljajo na redovniški poklic6. ki se na zunaj vidi, čutno zazna: stisk rok je bil zunanji izraz pomiritve;
zunanji znaki bolezni;
zunanje lastnosti česa / zunanja pojavnost sveta / pod zunanjim mirom je skrival veliko razburjenje; veselje je bilo le zunanje navidezno, nepristno7. ki ne zajema človekove duševnosti: zunanje lastnosti človeka;
popisati zunanje življenje koga / zunanje vezi med ljudmi; dati prednost zunanjim vrednotam / zunanje doživljanje stvari s čuti; zunanje izkustvo dobljeno s čuti / realizem zunanjega sveta materialnega, tvarnega// ki ne zajema bistvene, vsebinske strani česa: zunanji podatki o koncertu; zunanja podobnost stvari; notranja in zunanja zgradba besedila 8. nanašajoč se na zunanjost: zunanji osebni opis;
spremenjena zunanja podoba mesta;
zunanja urejenost stavb / lep zunanji videz, vtis
● zunanji požar požar v naravi ali na površini stavbe, predmeta
♦ anat. (zunanji) sluhovod cevasti del ušesa med uhljem in bobničem; žleza z zunanjim izločanjem žleza, iz katere po izvodilu izteka izloček v telesne votline ali na površino telesa; zunanje uho del ušesa z uhljem, sluhovodom in bobničem; astron. zunanji planet planet, ki se giblje zunaj Zemljinega tira; biol. zunanji zajedavec zajedavec, ki živi na površju gostitelja; zunanja oploditev oploditev zunaj organizma; zunanje izločanje izločanje po izvodilu v telesne votline ali na površino telesa; geol. zunanje sile sile, ki imajo svoj izvor zunaj zemeljske oble; eksogene sile; geom. zunanji kot sokot notranjega kota; lit. zunanja zgradba literarnega dela obseg, razčlenjenost na enote, zaporedje enot; med. zdravilo za zunanjo uporabo zdravilo, ki se daje na kožo; obl. zunanji šiv šiv, zlasti okrasni, ki je izrazit na zunanji strani oblačila; pravn. zunanji morski pas del odprtega morja, ki je tik obalnega morja in na katerem imajo obalne države posebne pravice; rač. zunanji pomnilnik; rad. zunanji prenos prenos dogajanja, ki ne poteka v studiu; šol. zunanja šola nekdaj šola, ki ni namenjena vzgajanju, šolanju za duhovniški, redovniški pokliczunánje prisl.:
igra tako, da vzornika samo zunanje posnema; zunanje se spremeniti; zunanje in notranje svoboden človek
zunánji -a -e sam.:
dajati prednost zunanjemu; oblika je zanj nekaj zunanjega; knjiž. soditi človeka po zunanjem po zunanjosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zunánji -a -e (ȃ) ~ zid; ~a poškodba; Veselje je bilo samo ~ezunánje -ega s, pojm. (ȃ) ceniti samo ~zunánjost -i ž, pojm. (ȃ) ~ stavbe; števn. opisovati ~i pri bogoslužju
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zunánjost -i ž (ȃ) 1. zunanja stran, površina česa: obložiti zunanjost stavbe z marmorjem;
umazana zunanjost knjige 2. celota iz okolja vidnih značilnosti osebe, stvari: njegova zunanjost se je z leti spremenila;
opisati zunanjost pogrešanega;
soditi koga po zunanjosti;
dekle prikupne zunanjosti / paziti na svojo zunanjost biti primerno oblečen, negovan; urejena zunanjost / skladnost med človekovo zunanjostjo in notranjostjo telesnimi značilnostmi / ocenjevati žival po zunanjosti po vidnih telesnih značilnostih3. knjiž. vidna, s čuti zaznavna stvarnost, del stvarnosti: televizijski jezik je del vidne in slišne materialne zunanjosti;
zunanjost sveta / raziskovati zunanjost literature oblikovne značilnosti, zgodovinske, življenjske okoliščine literarnih del4. vidna, s čuti zaznavna stvar pri kom, čem: ognil se je opisovanju obraza in drugih zunanjosti // vidna, s čuti zaznavna stvar, ravnanje zlasti kot nasprotje vsebini česa: zunanjosti pri poroki; prevelik poudarek na zunanjosti pri bogočastju // stvar, ravnanje, ki kaže družbeni ugled, veljavo: oklepa se dragih avtomobilov in drugih zunanjosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zunánjost -i
ž značilnosti osebe, stvari kot celota, vidna iz okolja SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024
zunánjost-isamostalnik ženskega spolazunanja stran
- zunanjost česa
- , zunanjost s čim
vidna okolica
- zunanjost česa
- , zunanjost s čim
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zunȃnjost – glej zúnaj
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zunȃnjost, f. die Außenseite, das Äußere, die äußere Beschaffenheit, Cig., nk.; — die Äußerlichkeit, Cig.; zunanjosti, äußere Umstände, V.-Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zunánjosten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zunanjost: zunanjostna usmerjenost pri oblikovanju / zastar. zunanjostna povezava med pesmimi zunanja, oblikovna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zunánjščina -e ž (ȃ) 1. zunanja stran, površina česa: popleskati zunanjščino stavbe;
freske na zunanjščini cerkve / izolirana zunanjščina avtomobila 2. celota iz okolja vidnih značilnosti stvari, osebe: spremeniti zunanjščino palače;
srednjeveška zunanjščina gradu / ekspr.: z operacijo so mu polepšali zunanjščino zunanjost; dekle lepe zunanjščine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
zvünéjščina tudi zvünéjšina -e ž zunanjščina, zunanjost: Vém je fárnikom sznájsna zvünejsina tüdi znaménye KOJ 1845, 22; nasih Szlovenov zvünejsina sze je poptüjila KOJ (1914), 97; ár nescsemo od nyegove zvünejscsine razsáleni biti KOJ 1845, 21; za volo szvoje sznáhsne zvünejsine sze je dopádno KOJ 1848, 22
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.