eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

enakopráven enakoprávna enakoprávno pridevnik [enakoprávən] FRAZEOLOGIJA: Vsi drugačni, vsi enakopravni.
ETIMOLOGIJA: iz star. enako pravo ‛enaka pravica’
invalídski invalídska invalídsko pridevnik [invalítski] ETIMOLOGIJA: ↑invalid
káča káče samostalnik ženskega spola [káča] STALNE ZVEZE: mlečna kača, morska kača, pernata kača
FRAZEOLOGIJA: asfaltna kača, dolg kot jara kača, imeti kačo v žepu, jara kača, kača v žepu, kot bi koga pičila kača, povest o jari kači, rediti kačo na prsih, sikati kot kača, skrivati koga, kaj kot kača noge, viti se kot kača, vleči se kot jara kača, zgodba o jari kači, zvijati se kot kača, zvit kot kača, železna kača, Kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi.
ETIMOLOGIJA: = hrv. nar. kȁča, prvotneje morda ‛modras’, iz *kačiti ‛dvigati se, skakati’ (sorodno s ↑skakati), prvotno torej ‛skakač’ - več ...
kméčko prislov [kméčko] ETIMOLOGIJA: ↑kmečki
kmetíjstvo kmetíjstva samostalnik srednjega spola [kmetístvo] ETIMOLOGIJA: ↑kmetija
martínec martínca samostalnik moškega spola [martínəc] STALNE ZVEZE: mali martinec, močvirski martinec, pikasti martinec, rdečenogi martinec, zelenonogi martinec
ETIMOLOGIJA: iz svetniškega imena Martin
narcísa narcíse samostalnik ženskega spola [narcísa] STALNE ZVEZE: gorska narcisa
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Narzisse in lat. narcissus iz gr. nárkissos, morda iz nárkē ‛odrevenelost, omotica’ - več ...
novelírati novelíram dovršni in nedovršni glagol [novelírati] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. novellieren, iz ↑novela
osmêrec osmêrca tudi osmérec osmérca samostalnik moškega spola [osmêrəc] tudi [osmérəc] ETIMOLOGIJA: iz osmer iz ↑osem
péšec péšca samostalnik moškega spola [péšəc] STALNE ZVEZE: cona za pešce, hodnik za pešce, območje za pešce, prehod za pešce
ETIMOLOGIJA: ↑peš
skúter skúterja samostalnik moškega spola [skúter] STALNE ZVEZE: podvodni skuter, vodni skuter
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. scooter iz scoot ‛zdrveti, ucvreti jo’
vlák vláka samostalnik moškega spola [wlák] STALNE ZVEZE: cestni vlak, ekspresni vlak, hitri vlak, lebdeči vlak, magnetni vlak, muzejski vlak, oklepni vlak, oprtni vlak, spalni vlak, sprinterski vlak, šprinterski vlak, turistični vlak, vlak smrti, zeleni vlak
FRAZEOLOGIJA: kot ekspresni vlak, loviti zadnji vlak (za kaj), ujeti zadnji vlak (za kaj), vlak smrti, vreči se pod vlak, zadnji vlak (za kaj), zadnji vlak (za kaj) je odpeljal (komu), zamuditi vlak (za kaj)
ETIMOLOGIJA: kakor češ. vlak, hrv., srb., vlȃk, prvotno ‛vlečenje, vleka’, iz ↑vleči, kalk po nem. Zug ‛vlak’ iz ziehen ‛vleči’ - več ...

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

fluorografíranje -a s (ȋ)
glagolnik od fluorografirati: ekipa je opravila fluorografiranje; obvezno fluorografiranje vseh prebivalcev v občini
mílica2 tudi milíca -e ž (ȋ; ȋ)
1. od 1945 do 1992 uprava javne varnosti: obvestiti milico / godba milice / postaja milice organ, ki opravlja zadeve javne varnosti v občini; postaja prometne milice enota uprave javne varnosti, ki nadzoruje in ureja cestni promet / zadržati koga na milici
// miličniki: milica je prišla ponj; brž so poklicali milico
2. v nekaterih državah vojaške enote, ki se organizirajo ob posebnih prilikah, zlasti v vojni: milica je bila za boj slabo pripravljena / general fašistične milice
občánka -e ž (ȃ)
pripadnica določene občine: najstarejša občanka je praznovala 101. rojstni dan; zahteva občank za ureditev otroškega varstva v občini / častna občanka
óbčina -e ž (ọ̑)
1. temeljna enota lokalne samouprave: združiti občine; gospodarsko razvita občina; organi občine; prebivalci občine; statut občine / pomembnejši kraji v občini na ozemlju občine / občina Grosuplje, Ljubljana, Maribor
// organi občine: občina je naročila zazidalni načrt; odnos občine do zasebnega sektorja / delati na občini
// poslopje, stavba, v kateri ima taka enota sedež: iti na občino; zbrati se pred občino
// do 1965 osnovna upravna enota okraja: občine in okraji
2. v zvezi katastrska občina enota, ki obsega vsa zemljišča svojega območja: del posestva ima v drugi katastrski občini
● pasti občini v breme živeti na stroške občine; zastar. list si je pridobil majhno občino malo naročnikov, bralcev; star. sprejeti koga v svojo občino skupnost, družbo
♦ pravn. davčna občina v stari Avstriji enota, ki šteje najmanj 285 ha obdavčenih zemljišč; domovinska občina do 1945 občina, v katero je kdo pristojen po rojstvu ali po državni službi; zgod. glavna občina od 1814 do 1850 upravna enota, ki usklajuje delo podobčin
občínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na občino: občinske meje; občinsko središče / občinski forumi, organi; občinski proračun, statut; občinsko turistično društvo / občinska politika / občinska stavba; občinsko zemljišče / ekspr. občinski mož občinski odbornik; uslužbenec na občini; občinski odbor v stari Jugoslaviji izvoljen organ, ki odloča v pristojnosti občine o stvareh v občini; občinski ljudski odbor od 1952 do 1963 izvoljen organ, ki odloča v pristojnosti občine o stvareh v občini; občinski odbornik član občinskega odbora; član občinskega ljudskega odbora; občinski praznik praznik, ki se praznuje v okviru občine; občinski sluga nekdaj nižji uslužbenec na občini, ki opravlja pomožna dela; občinski svetnik v stari Avstriji član mestnega sveta v mestnih občinah z lastnimi statuti; občinski tajnik nekdaj kdor opravlja pisarniške posle na občini; občinske ceste ceste, ki omogočajo promet na območju občine; občinski svet; občinsko dete nekdaj otrok brez staršev, za katerega skrbi občina
● ekspr. moje kolo ni občinsko ne dovolim, ne želim, da bi ga kdorkoli uporabljal
♦ pravn. občinsko sodišče nekdaj prvostopenjsko sodišče za manj važne pravne zadeve
odbòr -ôra m (ȍ ó)
skupina ljudi, izvoljena ali imenovana za opravljanje določenih nalog: odbor se sestane, sklene; publ. odbor se je konstituiral na prvi seji; dati odboru razrešnico; izvoliti, sestaviti odbor; član odbora; seja odbora; odbor za pritožbe / glavni odbor najvišji, osrednji odbor kake organizacije; iniciativni odbor ki ima nalogo, da organizira, pripravi določeno akcijo, delo; izvršni ali izvršilni odbor ki ima pravico do odločanja in izvrševanja zakonov ali predpisov; krajevni ljudski odbor [KLO] prva leta po 1945 organ državne oblasti v kraju; ljudski odbor med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 organ državne oblasti za določeno območje; nadzorni odbor navadno na občnem zboru izvoljeni odbor za nadzorovanje društvenega poslovanja; narodnoosvobodilni odbor osnovni organ oblasti narodnoosvobodilnega gibanja jugoslovanskih narodov; občinski odbor v stari Jugoslaviji izvoljen organ, ki odloča v pristojnosti občine o stvareh v občini; upravni, uredniški, volilni odbor
// sedež take skupine: iti na odbor
♦ zgod. deželni odbor v stari Avstriji izvršilni organ samouprave dežele, odgovoren deželnemu zboru in od njega izvoljen; Jugoslovanski odbor med prvo svetovno vojno ustanovljena organizacija jugoslovanskih politikov s sedežem v Londonu, ki je delala za združitev južnoslovanskih delov Avstro-Ogrske s Srbijo in Črno goro
oplinjevánje -a s (ȃ)
zgraditev, gradnja objektov, naprav za dovod in uporabo plina; plinifikacija: del namenskih sredstev so porabili za širitev oplinjevanja v občini; oplinjevanje kraja; načrti za oplinjevanje
postája -e ž (ȃ)
1. kraj, prostor, kjer se zaradi vstopanja, izstopanja potnikov ustavljajo javna prevozna sredstva: na postaji je čakalo veliko potnikov; izstopili bomo na naslednji, prvi postaji; vmesne postaje; ta vlak ustavlja na vseh postajah; začetna in končna postaja / avtobusna, metrojska, tramvajska postaja; spodnja, zgornja postaja žičnice
// v zvezi železniška postaja osrednja stavba in njej pripadajoči objekti in naprave, ob katerih se ustavljajo vlaki: srečala sta se pred železniško postajo; graditi novo železniško postajo / biti v službi na železniški postaji / šef postaje
// kraj, prostor, kjer je taka zgradba: mesto ima štiri železniške postaje; iskati železniško postajo; vlak je zapeljal v postajo / potniška, tovorna postaja
2. nav. ekspr. kraj, prostor, kjer se kdo za krajši čas ustavi, zadrži: Pariz je bila le vmesna postaja na poti v London / v gostilni je bila njihova prva postaja
// pog. krajši postanek: delal je postaje
3. s prilastkom organizacijska enota negospodarske organizacije
a) ki zunaj sedeža te organizacije opravlja njeno dejavnost v zmanjšanem obsegu: vodja lekarniške postaje; veterinarska, zdravstvena postaja / policijska postaja organ, ki opravlja zadeve javne varnosti v občini; postaja prometne policije enota uprave javne varnosti, ki nadzoruje in ureja cestni promet
b) ki opravlja določeno dejavnost te organizacije: meteorološka postaja; nezgodna postaja; obveščevalna postaja gorske reševalne službe; poklicati reševalno postajo; postaja za transfuzijo krvi
// kraj, prostor, kjer se opravlja kaka dejavnost sploh: oskrbovalna postaja; nekdaj preprežna postaja / karantenska postaja v orientalskem okolju prostor, stavba, kjer morajo ostati popotniki ali ladje zaradi karantene
4. naprave, ki omogočajo kako dejavnost: na otoku so postavili prisluškovalno postajo; oddajna, sprejemna postaja; radarska postaja / signal ljubljanske radijske postaje; televizijska postaja / poiskati določeno postajo poiskati valovno dolžino določenega (radijskega) oddajnika / vesoljska postaja naprava v vesolju za pristajanje in oskrbovanje vesoljskih ladij
5. nav. ekspr. kraj, kjer je kdo določen čas živel: Jesenice so ena od postaj njegovega življenja / naštel je postaje svoje službe
// čas, doba v življenju, razvoju česa: najvažnejše postaje njegovega življenja / to je zadnja postaja njenih ljubezenskih zgodb
● ekspr. prehodili so vse postaje na svoji trnovi poti veliko so pretrpeli; ekspr. tehniška šola ne bo tvoja zadnja postaja šolanja ne boš končal s tehniško šolo
♦ elektr. napajalna transformatorska postaja; razdelilna, relejna postaja; mont. pogonska postaja prostor, mesto s pogonsko napravo pri neskončnem traku; rel. postaja križevega pota vsaka od slik križevega pota; urb. čelna postaja; žel. namembna, odhodna postaja
rešêto -a s, mn. tudi rešéta (é)
priprava iz lesenega okroglega ogrodja z mrežo, zlasti za čiščenje žita, zrnja: delati škafe in rešeta; dati žito na rešeto; rešeto iz viter; obod rešeta; biti preluknjan kot rešeto / v pravljicah dali so mi iz naprstnika jesti, iz rešeta piti / pleve so ostale na rešetu
● publ. dati na rešeto gospodarjenje v občini razčleniti, oceniti; ekspr. načrt, predlog bo spet na rešetu čez dober mesec se bo obravnaval, pretresal; ekspr. na rešetu sta imeli dogodke zadnjih dni pogovarjali sta se o njih; njen spomin je kot rešeto slab
samôta -e ž (ó)
1. stanje, ko je kdo sam, brez stikov, povezave z drugimi: samota ga muči; želeti si samote; dnevi samote / duševna samota; pesn. samota srca / trpeti v samoti; na starost je živel v veliki samoti zelo osamljeno, samotno
2. oddaljen, odmaknjen kraj, predel: v to hribovsko samoto malokdo pride; njegova hiša je stala v divji samoti / kmetija leži na samoti / ekspr. hrepeneti po gozdnih samotah
● knjiž. prevzela ga je samota kraja samotnost; star. če se bova srečala kje na samoti, ne vem, kaj bom storil kje na samem; v samoti je še enkrat premislil svoj načrt ko je bil sam; knjiž. v občini je bilo takrat dvajset zaselkov in nekaj samot samotnih kmetij
všólati -am dov. (ọ̑) šol.
1. vpisati v šolo: všolati otroke v drugem kraju
2. vključiti v območje določene šole: te vasi so všolali v osrednjo šolo v občini

ePravopis – Slovenski pravopis

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Aženski Vrh
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Aženskega Vrha samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Gornja Radgona
IZGOVOR: [áženski və̀rh], rodilnik [áženskega və̀rha]
BESEDOTVORJE: Aženskovrhovec in Aženčan, Aženskovrhovka in Aženčanka, Aženskovrhovčev in Aženčanov, Aženskovrhovkin in Aženčankin, aženskovrhovski in aženski
Babna Gora
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Babne Gore samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Šmarje pri Jelšah
IZGOVOR: [bábna gôra], rodilnik [bábne gôre]
BESEDOTVORJE: Babnogorec in Babenčan, Babnogorka in Babenčanka, Babnogorčev in Babenčanov, Babnogorkin in Babenčankin, babnogorski in babenski
Babna Polica
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Babne Police samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Loška dolina
IZGOVOR: [bábna políca], rodilnik [bábne políce]
BESEDOTVORJE: Babnopoličan in Poličan, Babnopoličanka in Poličanka, Babnopoličanov in Poličanov, Babnopoličankin in Poličankin, babnopoliški in poliški
Babna Reka
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Babne Reke samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Šmarje pri Jelšah
IZGOVOR: [bábna réka], rodilnik [bábne réke]
BESEDOTVORJE: Babnorečan, Babnorečanka, Babnorečanov, Babnorečankin, babnoreški
Babni Vrt
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Babnega Vrta samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Kranj
IZGOVOR: [bábni və̀rt], rodilnik [bábnega və̀rta]
BESEDOTVORJE: Babnovrtčan in Babljan, Babnovrtčanka in Babljanka, Babnovrtčanov in Babljanov, Babnovrtčankin in Babljankin, babnovrtski in babljanski
Babno Polje
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
1 Babnega Polja samostalniška zveza srednjega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Loška dolina
IZGOVOR: [bábno pólje], rodilnik [bábnega pólja]
BESEDOTVORJE: Babnopoljec tudi Poljec, Babnopoljka tudi Poljka, Babnopoljčev tudi Poljčev, Babnopoljkin tudi Poljkin, babnopoljski tudi poljski
PRIMERJAJ: Babno polje
Banja Loka
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Banje Loke samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Kostel
IZGOVOR: [bánja lóka], rodilnik [bánje lóke]
BESEDOTVORJE: Banjaločan in Banjec, Banjaločanka in Banjka, Banjaločanov in Banjčev, Banjaločankin in Banjkin, banjaloški in banjski
Begunje na Gorenjskem
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Begunj na Gorenjskem množinska samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Radovljica
IZGOVOR: [begúnje na gorén’skem], rodilnik [begúnʼ na gorénʼskem]
BESEDOTVORJE: Begunjec in Begunjčan, Begunjka, Begunjčev, Begunjkin, begunjski
Bele Vode
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Belih Vod množinska samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Šoštanj
IZGOVOR: [béle vôde], rodilnik [bélih vôt]
BESEDOTVORJE: Belovodčan, Belovodčanka, Belovodčanov, Belovodčankin, belovodski
Belski Vrh
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Belskega Vrha samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Zavrč
IZGOVOR: [bélski və̀rh], rodilnik [bélskega və̀rha]
BESEDOTVORJE: Belskovršan, Belskovršanka, Belskovršanov, Belskovršankin, belskovrški
Bizeljsko
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Bizeljskega samostalnik srednjega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Brežice
IZGOVOR: [bizélʼsko], rodilnik [bizélʼskega]
BESEDOTVORJE: Bizeljanec, Bizeljanka, Bizeljančev, Bizeljankin, bizeljski in bizeljanski
Blejska Dobrava
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Blejske Dobrave samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Jesenice
IZGOVOR: [blêjska dobráva], rodilnik [blêjske dobráve]
BESEDOTVORJE: Blejskodobravčan in Dobravčan, Blejskodobravčanka in Dobravčanka, Blejskodobravčanov in Dobravčanov, Blejskodobravčankin in Dobravčankin, blejskodobravski in dobravski
PRIMERJAJ: blejski
Bloška Polica
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Bloške Police samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Cerknica
IZGOVOR: [blóška políca], rodilnik [blóške políce]
BESEDOTVORJE: Bloškopoličan in Poličan, Bloškopoličanka in Poličanka, Bloškopoličanov in Poličanov, Bloškopoličankin in Poličankin, bloškopoliški in poliški
Bodovlje
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Bodovelj množinski samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Škofja Loka
IZGOVOR: [bodôu̯lje], rodilnik [bodôvəlʼ]
BESEDOTVORJE: Bodoveljčan, Bodoveljčanka, Bodoveljčanov, Bodoveljčankin, bodoveljski
Bohinjska Bela
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Bohinjske Bele samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Bled
IZGOVOR: [bohínʼska béla], rodilnik [bohínʼske béle]
BESEDOTVORJE: Bohinjskobelan in Belan, Bohinjskobelanka in Belanka, Bohinjskobelanov in Belanov, Bohinjskobelankin in Belankin, bohinjskobelski in belski tudi belanski
Bohinjska Bistrica
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Bohinjske Bistrice samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Bohinj
IZGOVOR: [bohínʼska bístrica], rodilnik [bohínʼske bístrice]
BESEDOTVORJE: Bohinjskobistričan in Bistričan, Bohinjskobistričanka in Bistričanka, Bohinjskobistričanov in Bistričanov, Bohinjskobistričankin in Bistričankin, bohinjskobistriški in bistriški
Brinje
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Brinja samostalnik srednjega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Dol pri Ljubljani
IZGOVOR: [brínje], rodilnik [brínja]
BESEDOTVORJE: Brinjčan, Brinjčanka, Brinjčanov, Brinjčankin, brinjski
Brje
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Brij množinski samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Ajdovščina
IZGOVOR: [bə̀rje], rodilnik [bə̀rij]
BESEDOTVORJE: Bric, Brika, Bričev, Brikin, brski
Bukov Vrh
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Bukovega Vrha samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Gorenja Vas – Poljane
IZGOVOR: [búkou̯ və̀rh], rodilnik [búkovega və̀rha]
BESEDOTVORJE: Bukovčan, Bukovčanka, Bukovčanov, Bukovčankin, bukovski
PRIMERJAJ: Bukov vrh
Cerkljanska Dobrava
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Cerkljanske Dobrave samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Cerklje na Gorenjskem
IZGOVOR: [cerkljánska dobráva], rodilnik [cerkljánske dobráve]
BESEDOTVORJE: Dobravec, Dobravka, Dobravčev, Dobravkin, dobravski
PRIMERJAJ: cerkljanski
Cerkljanski Vrh
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Cerkljanskega Vrha samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Cerkno
IZGOVOR: [cerkljánski və̀rh], rodilnik [cerkljánskega və̀rha]
BESEDOTVORJE: Vrhovec, Vrhovka, Vrhovčev, Vrhovkin, vrhovski
PRIMERJAJ: cerkljanski
Cerklje ob Krki
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Cerkelj ob Krki množinska samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Brežice
IZGOVOR: [cə̀rklje op kə̀rki], rodilnik [cə̀rkəl’ op kə̀rki]
BESEDOTVORJE: Cerkljan, Cerkljanka, Cerkljanov, Cerkljankin, cerkljanski
Cerov Log
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Cerovega Loga samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Šentjernej
IZGOVOR: [cérou̯ lók], rodilnik [cérovega lóga]
BESEDOTVORJE: Cerovljan, Cerovljanka, Cerovljanov, Cerovljankin, cerovski in cerovški
Cmereška Gorca
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Cmereške Gorce samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Podčetrtek
IZGOVOR: [cmeréška gôrca], rodilnik [cmeréške gôrce]
BESEDOTVORJE: Cmereškogorčan in Cmerečan, Cmereškogorčanka in Cmerečanka, Cmereškogorčanov in Cmerečanov, Cmereškogorčankin in Cmerečankin, cmereškogorski in cmereški
Četena Ravan
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Četene Ravni samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Gorenja vas – Poljane
IZGOVOR: [četéna raván], rodilnik [četéne rau̯ní]
BESEDOTVORJE: Četenoravanec in Četenec, Četenoravanka in Četenka, Četenoravančev in Četenčev, Četenoravankin in Četenkin, četenoravanski in četenski
Čreta
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
1 Črete samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Vransko
IZGOVOR: [čréta], rodilnik [čréte]
BESEDOTVORJE: Čretljan, Čretljanka, Čretljanov, Čretljankin, čreteljski in čretljanski
Čreta
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
2 Črete samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Hoče - Slivnica
IZGOVOR: [čréta], rodilnik [čréte]
BESEDOTVORJE: Čretar, Čretarka, Čretarjev, Čretarkin, čreški in čretni
Črni Kal
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
1 Črnega Kala samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Koper
IZGOVOR: [čə̀rni káu̯], rodilnik [čə̀rnega kála]
BESEDOTVORJE: Črnokalec, Črnokalka, Črnokalčev, Črnokalkin, črnokalski
PRIMERJAJ: Črni kal
Črni Potok
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Črnega Potoka samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Šmartno pri Litiji
IZGOVOR: [čə̀rni pôtok], rodilnik [čə̀rnega potóka]
BESEDOTVORJE: Črnopotočan, Črnopotočanka, Črnopotočanov, Črnopotočankin, črnopotoški
PRIMERJAJ: Črni potok
Črni Vrh
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Črnega Vrha samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Idrija
IZGOVOR: [čə̀rni və̀rh], rodilnik [čə̀rnega və̀rha]
BESEDOTVORJE: Črnovršec, Črnovršica, Črnovrščev, Črnovršičin, črnovrški
Čučja Mlaka
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Čučje Mlake samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Škocjan
IZGOVOR: [čúčja mláka], rodilnik [čúčje mláke]
BESEDOTVORJE: Čučjemlačan in Mlačan, Čučjemlačanka in Mlačanka, Čučjemlačanov in Mlačanov, Čučjemlačankin in Mlačankin, čučjemlaški in mlaški
Dobro Polje
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Dobrega Polja samostalniška zveza srednjega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Radovljica
IZGOVOR: [dôbro pólje], rodilnik [dôbrega pólja]
BESEDOTVORJE: Dobropoljčan, Dobropoljčanka, Dobropoljčanov, Dobropoljčankin, dobropoljski
Dolenja Ravan
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Dolenje Ravni samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Gorenja Vas – Poljane
IZGOVOR: [dolénja raván], rodilnik [dolénje rau̯ní]
BESEDOTVORJE: Dolenjeravanec in Ravanec, Dolenjeravanka in Ravanka, Dolenjeravančanov in Ravančanov, Dolenjeravančankin in Ravančankin, dolenjeravanski in ravanski
Dolenje Gradišče
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Dolenjega Gradišča samostalniška zveza srednjega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Dolenjske Toplice
IZGOVOR: [dolénje gradíšče], rodilnik [dolénjega gradíšča]
BESEDOTVORJE: Dolenjegradiščan in Gradiščan, Dolenjegradiščanka in Gradiščanka, Dolenjegradiščanov in Gradiščanov, Dolenjegradiščankin in Gradiščankin, dolenjegradiški in gradiški
Dolenje Jezero
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Dolenjega Jezera samostalniška zveza srednjega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Cerknica
IZGOVOR: [dolénje jézero], rodilnik [dolénjega jézera]
BESEDOTVORJE: Jezerec, Jezerka, Jezerčev, Jezerkin, jezerski
Dolenje Mokro Polje
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Dolenjega Mokrega Polja samostalniška zveza srednjega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Šentjernej
IZGOVOR: [dolénje môkro pólje], rodilnik [dolénjega môkrega pólja]
BESEDOTVORJE: Dolenjemokropoljčan in Mokropoljčan, Dolenjemokropoljčanka in Mokropoljčanka, Dolenjemokropoljčanov in Mokropoljčanov, Dolenjemokropoljčankin in Mokropoljčankin, dolenjemokropoljski in mokropoljski
Dolenje Poljane
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Dolenjih Poljan množinska samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Loška dolina
IZGOVOR: [dolénje poljáne], rodilnik [dolénjih polján]
BESEDOTVORJE: Dolenjepoljanec in Poljanec, Dolenjepoljanka in Poljanka, Dolenjepoljančev in Poljančev, Dolenjepoljankin in Poljankin, dolenjepoljanski in poljanski
Dolenji Lazi
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Dolenjih Lazov množinska samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Ribnica
IZGOVOR: [dolénji lázi], rodilnik [dolénjih lázou̯]
BESEDOTVORJE: Dolenjelazenec in Lazenec in Lažanec, Dolenjelazenka in Lazenka in Lažanka, Dolenjelazenčev in Lazenčev in Lažančev, Dolenjelazenkin in Lazenkin in Lažankin, dolenjelaški in lazenski in laški
Dolenji Potok
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Dolenjega Potoka samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Kostel
IZGOVOR: [dolénji pôtok], rodilnik [dolénjega potóka]
BESEDOTVORJE: Dolenjepotočan, Dolenjepotočanka, Dolenjepotočanov, Dolenjepotočankin, dolenjepotoški
Dolga Brda
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Dolge Brde samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Prevalje
IZGOVOR: [dôu̯̯ga bə̀rda], rodilnik [dôu̯̯ge bə̀rde]
BESEDOTVORJE: Dolgobrdčan, Dolgobrdčanka, Dolgobrdčanov, Dolgobrdčankin, dolgobrdski
Dolga Poljana
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Dolge Poljane samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Ajdovščina
IZGOVOR: [dôu̯ga poljána], rodilnik [dôu̯̯ge poljáne]
BESEDOTVORJE: Dolgopoljanec in Dolgopoljec, Dolgopoljanka in Dolgopoljka, Dolgopoljančev in Dolgopoljčev, Dolgopoljankin in Dolgopoljkin, dolgopoljanski in dolgopoljski
Dolgi Laz
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Dolgega Laza samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Tolmin
IZGOVOR: [dôu̯gi làs], rodilnik [dôu̯gega láza]
BESEDOTVORJE: Dolgolažan, Dolgolažanka, Dolgolažanov, Dolgolažankin, dolgolaški
Dolgovaške Gorice
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Dolgovaških Goric množinska samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Lendava
IZGOVOR: [dou̯gováške goríce], rodilnik [dou̯gováških goríc]
BESEDOTVORJE: Dolgovaškogoričan, Dolgovaškogoričanka, Dolgovaškogoričanov, Dolgovaškogoričankin, dolgovaškogoriški
Dolnja Težka Voda
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Dolnje Težke Vode samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Novo Mesto
IZGOVOR: [dólnja têška vôda], rodilnik [dólnje têške vôde]
BESEDOTVORJE: Dolnjetežkovodčan in Težkovljan, Dolnjetežkovodčanka in Težkovljanka, Dolnjetežkovodčanov in Težkovljanov, Dolnjetežkovodčankin in Težkovljankin, dolnjetežkovodski in težkovljanski in težkovski
Dolnji Križ
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Dolnjega Križa samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Žužemberk
IZGOVOR: [dólnji kríš], rodilnik [dólnjega kríža]
BESEDOTVORJE: Dolnjekrižan in Križan, Dolnjekrižanka in Križanka, Dolnjekrižanov in Križanov, Dolnjekrižankin in Križankin, dolnjekriški in kriški
Dovje
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Dovjega samostalnik srednjega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Kranjska Gora
IZGOVOR: [dôu̯je], rodilnik [dôu̯jega]
BESEDOTVORJE: Dovžan, Dovžanka, Dovžanov, Dovžankin, dovški
Dramlje
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Dramelj množinski samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Šentjur
IZGOVOR: [drámlje], rodilnik [dráməlʼ]
BESEDOTVORJE: Drameljčan, Drameljčanka, Drameljčanov, Drameljčankin, drameljski
Dravski Dvor
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Dravskega Dvora samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Miklavž na Dravskem polju
IZGOVOR: [dráu̯ski dvór], rodilnik [dráu̯skega dvóra]
BESEDOTVORJE: Dravskodvorčan, Dravskodvorčanka, Dravskodvorčanov, Dravskodvorčankin, dravskodvorski
Drenov Grič
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Drenovega Griča samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Vrhnika
IZGOVOR: [drénou̯ gríč], rodilnik [drénovega gríča]
BESEDOTVORJE: Drenovogričan in Drenovčan in Drenovec, Drenovogričanka in Drenovčanka in Drenovka, Drenovogričanov in Drenovčanov in Drenovčev, Drenovogričankin in Drenovčankin in Drenovkin, drenovogriški in drenovski
Drensko Rebro
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Drenskega Rebra samostalniška zveza srednjega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Kozje
IZGOVOR: [drénsko rêbro], rodilnik [drénskega rêbra]
BESEDOTVORJE: Drenskorebrčan in Drenčan, Drenskorebrčanka in Drenčanka, Drenskorebrčanov in Drenčanov, Drenskorebrčankin in Drenčankin, drenskorebrski in drenski
Gančani
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Gančanov množinski samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Beltinci
IZGOVOR: [gánčani], rodilnik [gánčanou̯]
BESEDOTVORJE: Gančanec, Gančanka, Gančančev, Gančankin, gančanski
Gorenja Ravan
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Gorenje Ravni samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Gorenja Vas – Poljane
IZGOVOR: [gorénja raván], rodilnik [gorénje rau̯ní]
BESEDOTVORJE: Gorenjeravanec in Ravanec, Gorenjeravanka in Ravanka, Gorenjeravančev in Ravančev, Gorenjeravančankin in Ravančankin, gorenjeravanski in ravanski
Gorenje Blato
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Gorenjega Blata samostalniška zveza srednjega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Škofljica
IZGOVOR: [gorénje bláto], rodilnik [gorénjega bláta]
BESEDOTVORJE: Gorenjeblatčan in Blatčan, Gorenjeblatčanka in Blatčanka, Gorenjeblatčanov in Blatčanov, Gorenjeblatčankin in Blatčankin, gorenjeblatski in blaški
Gorenje Gradišče
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Gorenjega Gradišča samostalniška zveza srednjega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Dolenjske Toplice
IZGOVOR: [gorénje gradíšče], rodilnik [gorénjega gradíšča]
BESEDOTVORJE: Gorenjegradiščan in Gradiščan, Gorenjegradiščanka in Gradiščanka, Gorenjegradiščanov in Gradiščanov, Gorenjegradiščankin in Gradiščankin, gorenjegradiški in gradiški
Gorenje Jezero
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Gorenjega Jezera samostalniška zveza srednjega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Cerknica
IZGOVOR: [gorénje jézero], rodilnik [gorénjega jézera]
BESEDOTVORJE: Jezerec, Jezerka, Jezerčev, Jezerkin, jezerski
Gorica na Medvedjeku
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Gorice na Medvedjeku samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Trebnje
IZGOVOR: [goríca na medvédjeku], rodilnik [goríce na medvédjeku]
BESEDOTVORJE: Goričan, Goričanka, Goričanov, Goričankin, goriški
Gornja Bistrica
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Gornje Bistrice samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Črenšovci
IZGOVOR: [górnja bístrica], rodilnik [górnje bístrice]
BESEDOTVORJE: Gornjebistričan in Bistričan, Gornjebistričanka in Bistričanka, Gornjebistričanov in Bistričanov, Gornjebistričankin in Bistričankin, gornjebistriški tudi bistriški
Gornja Težka Voda
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Gornje Težke Vode samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Novo Mesto
IZGOVOR: [górnja têška vôda], rodilnik [górnje têške vôde]
BESEDOTVORJE: Gornjetežkovodčan in Težkovljan, Gornjetežkovodčanka in Težkovljanka, Gornjetežkovodčanov in Težkovljanov, Gornjetežkovodčankin in Težkovljankin, Ggornjetežkovodski in težkovski in težkovljanski
Gornje Laze
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Gornjih Laz množinska samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Semič
IZGOVOR: [górnje láze], rodilnik [górnjih lás]
BESEDOTVORJE: Gornjelažan in Lažan, Gornjelažanka in Lažanka, Gornjelažanov in Lažanov, Gornjelažankin in Lažankin, gornjelaški in laški
Gornji Kot
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Gornjega Kota samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Žužemberk
IZGOVOR: [górnji kót], rodilnik [górnjega kóta]
BESEDOTVORJE: Gornjekotčan in Gornjekočan, Gornjekotčanka in Gornjekočanka, Gornjekotčanov in Gornjekočanov, Gornjekotčankin in Gornjekočankin, gornjekotski in koški in kočanski
Gornji Križ
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Gornjega Križa samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Žužemberk
IZGOVOR: [górnji kríš], rodilnik [górnjega kríža]
BESEDOTVORJE: Gornjekrižan in Križan, Gornjekrižanka in Križanka, Gornjekrižanov in Križanov, Gornjekrižankin in Križankin, gornjekriški in kriški
Govce
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Govc množinski samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Laško
IZGOVOR: [gôu̯ce], rodilnik [gôu̯c]
BESEDOTVORJE: Govčan, Govčanka, Govčanov, Govčankin, govški
Gozd – Martuljek
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Gozda – Martuljka samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Kranjska Gora
IZGOVOR: [gòst – martúljək], rodilnik [gôzda – martúlʼka] in [góst – martúljək], rodilnik [gózda – martúlʼka]
BESEDOTVORJE: Gozdmartuljčan, Gozdmartuljčanka, Gozdmartuljčanov, Gozdmartuljčankin, gozdmartuljski
Gradac
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
1 Gradca samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Metlika
IZGOVOR: [grádac], rodilnik [grátca]
BESEDOTVORJE: Gradčan, Gradčanka, Gradčanov, Gradčankin, gradaški tudi graški
Gradiške Laze
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Gradiških Laz množinska samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Šmartno pri Litiji
IZGOVOR: [gradíške láze], rodilnik [gradíških lás]
BESEDOTVORJE: Gradiškolazenčan in Lazenčan, Gradiškolazenčanka in Lazenčanka, Gradiškolazenčanov in Lazenčanov, Gradiškolazenčankin in Lazenčankin, gradiškolazenski in lazenski
Hlavče Njive
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Hlavčih Njiv množinska samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Gorenja vas – Poljane
IZGOVOR: [hláu̯če njíve], rodilnik [hláu̯čih njíu̯]
BESEDOTVORJE: Hlavčenjivčan in Hlavčan, Hlavčenjivčanka in Hlavčanka, Hlavčenjivčanov in Hlavčanov, Hlavčenjivčankin in Hlavčankin, hlavčenjivski in hlavčanski
Hlevni Vrh
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Hlevnega Vrha samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Logatec
IZGOVOR: [hléu̯ni və̀rh], rodilnik [hléu̯nega və̀rha]
BESEDOTVORJE: Hlevnovrščan in Hlevničan in Hlevnovršec, Hlevnovrščanka in Hlevničanka, Hlevnovrščanov in Hlevničanov in Hlevnovrščev, Hlevnovrščankin in Hlevničankin, hlevnovrški in hlevniški
Hrastje – Mota
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Hrastja – Mote samostalniška zveza srednjega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Radenci
IZGOVOR: [hrástje – móta], rodilnik [hrástja – móte]
BESEDOTVORJE: Hraščenec in Hraščenčan in Motarec, Hraščenka in Hraščenčanka in Motarka, Hraščenčev in Hraščenčanov in Motarčev, Hraščenkin in Hraščenčankin in Motarkin, hraščenski in motarski
Hrpelje
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Hrpelj množinski samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Hrpelje – Kozina
IZGOVOR: [hərpélje], rodilnik [hərpélʼ]
BESEDOTVORJE: Hrpeljec, Hrpeljka, Hrpeljčev, Hrpeljkin, hrpeljski
Huda Jama
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Hude Jame samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Laško
v prenesenem pomenu povojni poboji v Hudi Jami
IZGOVOR: [húda jáma], rodilnik [húde jáme]
BESEDOTVORJE: Hudojamčan, Hudojamčanka, Hudojamčanov, Hudojamčankin, hudojamski
Huda Polica
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Hude Police samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Grosuplje
IZGOVOR: [húda políca], rodilnik [húde políce]
BESEDOTVORJE: Hudopoličan in Poličan, Hudopoličanka in Poličanka, Hudopoličanov in Poličanov, Hudopoličankin in Poličankin, hudopoliški in poliški
Hudi Graben
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Hudega Grabna samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Tržič
IZGOVOR: [húdi grábǝn], rodilnik [húdega grábna]
BESEDOTVORJE: Hudograbenčan, Hudograbenčanka, Hudograbenčanov, Hudograbenčankin, hudograbenski
Hudi Konec
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Hudega Konca samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Ribnica
IZGOVOR: [húdi kônəc], rodilnik [húdega kônca]
BESEDOTVORJE: Hudokončan, Hudokončanka, Hudokončanov, Hudokončankin, hudokonški
Hudi Kot
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Hudega Kota samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Ribnica na Pohorju
IZGOVOR: [húdi kót], rodilnik [húdega kóta]
BESEDOTVORJE: Hudokotčan, Hudokotčanka, Hudokotčanov, Hudokotčankin, hudokotski
Idrijske Krnice
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Idrijskih Krnic množinska samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Idrija
IZGOVOR: [ídrijske kərníce], rodilnik [ídrijskih kərníc]
BESEDOTVORJE: Idrijskokrničan in Krničan, Idrijskokrničanka in Krničanka, Idrijskokrničanov in Krničanov, Idrijskokrničankin in Krničankin, idrijskokrniški in krniški
Idrijski Log
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Idrijskega Loga samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Idrija
IZGOVOR: [ídrijski lók], rodilnik [ídrijskega lóga]
BESEDOTVORJE: Idrijskoložan in Ložan, Idrijskoložanka in Ložanka, Idrijskoložanov in Ložanov, Idrijskoložankin in Ložankin, idrijskoložanski in ložanski
Iška Loka
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Iške Loke samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Ig
IZGOVOR: [íška lóka], rodilnik [íške lóke]
BESEDOTVORJE: Iškoločan in Ločan, Iškoločanka in Ločanka, Iškoločanov in Ločanov, Iškoločankin in Ločankin, iškološki in loški
Jablaniške Laze
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Jablaniških Laz množinska samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Šmartno pri Litiji
IZGOVOR: [jáblaniške láze], rodilnik [jáblaniških lás]
BESEDOTVORJE: Jablaniškolazar in Lazar, Jablaniškolazarka in Lazarka, Jablaniškolazarjev in Lazarjev, Jablaniškolazarkin in Lazarkin, jablaniškolazarski in jablaniškolazenski in lazarski in lazenski
Jablaniški Potok
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Jablaniškega Potoka samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Šmartno pri Litiji
IZGOVOR: [jáblaniški pôtok], rodilnik [jáblaniškega potóka]
BESEDOTVORJE: Jablaniškopotočan in Potočan, Jablaniškopotočanka in Potočanka, Jablaniškopotočanov in Potočanov, Jablaniškopotočankin in Potočankin, jablaniškopotoški in jablaniški
PRIMERJAJ: Jablaniški potok
Janževski Vrh
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Janževskega Vrha samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Podvelka
IZGOVOR: [jánžeu̯ski və̀rh], rodilnik [jánžeu̯skega və̀rha]
BESEDOTVORJE: Janževskovršan in Janževec, Janževskovršanka in Janževka, Janževskovršanov in Janževčanov, Janževskovršankin in Janževkin, janževskovrški in janževski
PRIMERJAJ: Janževski vrh
Jarčja Dolina
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Jarčje Doline samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Žiri
IZGOVOR: [járčja dolína], rodilnik [járčje dolíne]
BESEDOTVORJE: Jarčjedolinčan in Jarčan, Jarčjedolinčanka in Jarčanka, Jarčjedolinčanov in Jarčanov, Jarčjedolinčankin in Jarčankin, jarčjedolinski in jarški
Jareninski Dol
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Jareninskega Dola samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Pesnica
IZGOVOR: [jarenínski dól], rodilnik [jarenínskega dóla]
BESEDOTVORJE: Jareninskodolčan in Jareninčan, Jareninskodolčanka in Jareninčanka, Jareninskodolčanov in Jareninčančanov, Jareninskodolčankin in Jareninčankin, jareninskodolski in jareninski
Javorniški Rovt
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Javorniškega Rovta samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Jesenice
IZGOVOR: [jávorniški rôu̯t], rodilnik [jávorniškega rôu̯ta]
BESEDOTVORJE: Javorniškorovtar in Rovtar, Javorniškorovtarka in Rovtarka, Javorniškorovtarjev in Rovtarjev, Javorniškorovtarkin in Rovtarkin, javorniškorovtarski in rovtarski
Jelenov Žleb
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Jelenovega Žleba samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Ribnica
IZGOVOR: [jelénou̯ žlép], rodilnik [jelénovega žléba]
BESEDOTVORJE: Jelenovožlebar in Žlebar, Jelenovožlebarka in Žlebarka, Jelenovožlebarjev in Žlebarjev, Jelenovožlebarkin in Žlebarkin, jelenovožlebarski in žlebarski
ZVEZE: bitka v/pri Jelenovem Žlebu
Jerinov Grič
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Jerinovega Griča samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Vrhnika
IZGOVOR: [jerínou̯ gríč], rodilnik [jerínovega gríča]
BESEDOTVORJE: Jerinovogričan, Jerinovogričanka, Jerinovogričanov, Jerinovogričankin, jerinovogriški
Jesenov Vrt
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Jesenovega Vrta samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Kostel
IZGOVOR: [jesénou̯ və̀rt], rodilnik [jesénovega və̀rta]
BESEDOTVORJE: Jesenovovrtčan in Senovec, Jesenovovrtčanka in Senovka, Jesenovovrtčanov in Senovčev, Jesenovovrtčankin in Senovkin, jesenovovrtski in senovski
Jurovski Dol
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Jurovskega Dola samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Sveti Jurij v Slovenskih goricah
IZGOVOR: [júrou̯ski dól], rodilnik [júrou̯skega dóla]
BESEDOTVORJE: Jurovskodolčan in Jurovčan, Jurovskodolčanka in Jurovčanka, Jurovskodolčanov in Jurovčanov, Jurovskodolčankin in Jurovčankin, jurovskodolski in jurovski
Kačji Potok
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Kačjega Potoka samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Kočevje
IZGOVOR: [káčji pôtok], rodilnik [káčjega potóka]
BESEDOTVORJE: Kačjepotočan, Kačjepotočanka, Kačjepotočanov, Kačjepotočankin, kačjepotoški
Kalše
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Kalš množinski samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Slovenska Bistrica
IZGOVOR: [kálše], rodilnik [kálš]
BESEDOTVORJE: Kalšan, Kalšanka, Kalšanov, Kalšankin, kalški
Kamna Gorca
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Kamne Gorce samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Rogaška Slatina
IZGOVOR: [kámna gôrca], rodilnik [kámne gôrce]
BESEDOTVORJE: Kamnogorec in Kamnogorčan, Kamnogorka in Kamnogorčanka, Kamnogorčev in Kamnogorčanov, Kamnogorkin in Kamnogorčankin, kamnogorski
Kamna Gorica
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Kamne Gorice samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Radovljica
IZGOVOR: [kámna goríca], rodilnik [kámne goríce]
BESEDOTVORJE: Kamnogoričan in Kamničan, Kamnogoričanka in Kamničanka, Kamnogoričanov in Kamničanov, Kamnogoričankin in Kamničankin, kamnogoriški in kamniški
Kamni Potok
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Kamnega Potoka samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Trebnje
IZGOVOR: [kámni pôtok], rodilnik [kámnega potóka]
BESEDOTVORJE: Kamnopotočan, Kamnopotočanka, Kamnopotočanov, Kamnopotočankin, kamnopotoški
Kamniška Bistrica
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Kamniške Bistrice samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Kamnik
IZGOVOR: [kámniška bístrica], rodilnik [kámniške bístrice]
BESEDOTVORJE: Kamniškobistričan in Bistričan, Kamniškobistričanka in Bistričanka, Kamniškobistričanov in Bistričanov, Kamniškobistričankin in Bistričankin, kamniškobistriški in bistriški
PRIMERJAJ: Kamniška bistrica
Klek
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Kleka samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Trbovlje
IZGOVOR: [klék], rodilnik [kléka]
BESEDOTVORJE: Klečan, Klečanka, Klečanov, Klečankin, kleški
Knežja Njiva
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Knežje Njive samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Loška dolina
IZGOVOR: [knéžja njíva], rodilnik [knéžje njíve]
BESEDOTVORJE: Knežjenjivčan in Knižan, Knežjenjivčanka in Knižanka, Knežjenjivčanov in Knižanov, Knežjenjivčankin in Knižankin, knežjenjivski in kneški
Kočevska Reka
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Kočevske Reke samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Kočevje
IZGOVOR: [kočéu̯ska réka], rodilnik [kočéu̯ske réke]
BESEDOTVORJE: Kočevskorečan in Rečan, Kočevskorečanka in Rečanka, Kočevskorečanov in Rečanov, Kočevskorečankin in Rečankin, kočevskoreški in reški
Kočevske Poljane
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Kočevskih Poljan množinska samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Dolenjske Toplice
IZGOVOR: [kočéu̯ske poljáne], rodilnik [kočéu̯skih polján]
BESEDOTVORJE: Kočevskopoljančan in Poljančan, Kočevskopoljančanka in Poljančanka, Kočevskopoljančanov in Poljančanov, Kočevskopoljančankin in Poljančankin, kočevskopoljanski in poljanski
Kočna
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
1 Kočne samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Jesenice
IZGOVOR: [kóčna], rodilnik [kóčne]
BESEDOTVORJE: Kočnar, Kočnarka, Kočnarjev, Kočnarkin, kočnarski
Kovačji Grad
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Kovačjega Gradu tudi Kovačjega Grada samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Črnomelj
IZGOVOR: [kováčji grát], rodilnik [kováčjega gradú] tudi [kováčjega gráda]
BESEDOTVORJE: Kovačjegrajec in Grajanec, Kovačjegrajka in Grajanka, Kovačjegrajčev in Grajančev, Kovačjegrajkin in Grajankin, kovačjegrajski in grajanski
Kozina
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
2 Kozine samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Hrpelje – Kozina
IZGOVOR: [kozína], rodilnik [kozíne]
BESEDOTVORJE: Kozinec, Kozinka, Kozinčev, Kozinkin, kozinski
Krn
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
1 Krna samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Tolmin
IZGOVOR: [kə̀rn] in [kə̀rən], rodilnik [kə̀rna]
BESEDOTVORJE: Krnčan, Krnčanka, Krnčanov, Krnčankin, krnski
Krvava Peč
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Krvave Peči samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Velike Lašče
IZGOVOR: [kərváva péč], rodilnik [kərváve pečí]
BESEDOTVORJE: Krvavopečan in Krvavec, Krvavopečanka in Krvavka, Krvavopečanov in Krvavčev, Krvavopečankin in Krvavkin, krvavopeški in krvavski in krvavški
Krvavi Potok
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Krvavega Potoka samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Hrpelje – Kozina
IZGOVOR: [kərvávi pôtok], rodilnik [kərvávega potóka]
BESEDOTVORJE: Krvavopotočan in Krvavčan, Krvavopotočanka in Krvavčanka, Krvavopotočanov in Krvavčanov, Krvavopotočankin in Krvavčankin, krvavopotoški in krvavški
Lahov Graben
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Lahovega Grabna samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Laško
IZGOVOR: [láhou̯ grábǝn], rodilnik [láhovega grábna]
BESEDOTVORJE: Lahovograbnar, Lahovograbnarka, Lahovograbnarjev, Lahovograbnarkin, lahovograbenski
Laški Rovt
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Laškega Rovta samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Bohinj
IZGOVOR: [láški rôu̯t], rodilnik [láškega rôu̯ta]
BESEDOTVORJE: Laškorovtar in Rovtar, Laškorovtarka in Rovtarka, Laškorovtarjev in Rovtarjev, Laškorovtarkin in Rovtarkin, laškorovtski in rovtarski
Ledinske Krnice
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Ledinskih Krnic množinska samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Idrija
IZGOVOR: [ledínske kərníce], rodilnik [ledínskih kərníc]
BESEDOTVORJE: Ledinskokrničan in Krničan, Ledinskokrničanka in Krničanka, Ledinskokrničanov in Krničanov, Ledinskokrničankin in Krničankin, ledinskokrniški in krniški
Lendavske Gorice
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Lendavskih Goric množinska samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Lendava
IZGOVOR: [léndau̯ske goríce], rodilnik [léndau̯skih goríc]
BESEDOTVORJE: Lendavskogoričan, Lendavskogoričanka, Lendavskogoričanov, Lendavskogoričankin, lendavskogoriški
PRIMERJAJ: lendavski, Lendavske gorice
Lepa Njiva
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Lepe Njive samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Mozirje
IZGOVOR: [lépa njíva], rodilnik [lépe njíve]
BESEDOTVORJE: Leponjivčan, Leponjivčanka, Leponjivčanov, Leponjivčankin, leponjivski
Lesno Brdo
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Lesnega Brda samostalniška zveza srednjega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Vrhnika
IZGOVOR: [lésno bə̀rdo], rodilnik [lésnega bə̀rda]
BESEDOTVORJE: Lesnobrdčan, Lesnobrdčanka, Lesnobrdčanov, Lesnobrdčankin, lesnobrdski in brdski
Logarska Dolina
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Logarske Doline samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Solčava
IZGOVOR: [lógarska dolína], rodilnik [lógarske dolíne]
BESEDOTVORJE: Logarskodolinčan in Logarčan, Logarskodolinčanka in Logarčanka, Logarskodolinčanov in Logarčanov, Logarskodolinčankin in Logarčankin, logarskodolinski in logarski
PRIMERJAJ: Logarska dolina
Lončarjev Dol
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Lončarjevega Dola samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Sevnica
IZGOVOR: [lončárjeu̯ dól], rodilnik [lončárjevega dóla]
BESEDOTVORJE: Lončarjevodolčan, Lončarjevodolčanka, Lončarjevodolčanov, Lončarjevodolčankin, lončarjevodolski
Lovrenc na Dravskem polju
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Lovrenca na Dravskem polju samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Kidričevo
IZGOVOR: [lôu̯renc na dráu̯skem pólju], rodilnik [lôu̯renca na dráu̯skem pólju]
BESEDOTVORJE: Lovrenčan, Lovrenčanka, Lovrenčanov, Lovrenčankin, lovrenški
Mala Brda
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Malih Brd množinska samostalniška zveza srednjega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Postojna
IZGOVOR: [mála bə̀rda], rodilnik [málih bə̀rt]
BESEDOTVORJE: Malobrdčan, Malobrdčanka, Malobrdčanov, Malobrdčankin, malobrdski in malobrški
Mala Ilova Gora
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Male Ilove Gore samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Grosuplje
IZGOVOR: [mála ílova gôra], rodilnik [mále ílove gôre]
BESEDOTVORJE: Maloilovogorčan in Maloilovec in Ilovec, Maloilovogorčanka in Maloilovka in Ilovka, Maloilovogorčanov in Maloilovčev in Ilovčev, Maloilovogorčankin in Maloilovkin in Ilovkin, maloilovogorski in maloilovski in ilovski
Mala Loka
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
1 Male Loke samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Trebnje
IZGOVOR: [mála lóka], rodilnik [mále lóke]
BESEDOTVORJE: Maloločan in Ločan, Maloločanka in Ločanka, Maloločanov in Ločanov, Maloločankin in Ločankin, malološki in loški
Mali Breg
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Malega Brega samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Slovenske Konjice
IZGOVOR: [máli brék], rodilnik [málega bréga]
BESEDOTVORJE: Malobrežan in Brežan, Malobrežanka in Brežanka, Malobrežanov in Brežanov, Malobrežankin in Brežankin, malobreški in breški
Mali Hrib
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Malega Hriba samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Kamnik
IZGOVOR: [máli hríp], rodilnik [málega hríba]
BESEDOTVORJE: Malohribljan in Hribljan, Malohribljanka in Hribljanka, Malohribljanov in Hribljanov, Malohribljankin in Hribljankin, malohribovski in hribovski
Mali Kal
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Malega Kala samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Mirna Peč
IZGOVOR: [máli káu̯], rodilnik [málega kála]
BESEDOTVORJE: Malokalanec, Malokalanka, Malokalančev, Malokalankin, malokalski in kalski in kalanski
Mali Konec
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Malega Konca samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Grosuplje
IZGOVOR: [máli kônəc], rodilnik [málega kônca]
BESEDOTVORJE: Malokončan, Malokončanka, Malokončanov, Malokončankin, malokonški
Mali Otok
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Malega Otoka samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Postojna
IZGOVOR: [máli ôtok], rodilnik [málega otóka]
BESEDOTVORJE: Malootočan in Otočan, Malootočanka in Otočanka, Malootočanov in Otočanov, Malootočankin in Otočankin, malootoški in otoški
Marija Gradec
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Marija Gradca samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Laško
IZGOVOR: [maríja grádəc], rodilnik [maríja grátca]
BESEDOTVORJE: Marijagradčan, Marijagradčanka, Marijagradčanov, Marijagradčankin, marijagraški
Marija Reka
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Marije Reke in Marija Reka Marija Reke samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Prebold
IZGOVOR: [maríja réka], rodilnik [maríje réke] in [maríja réke]
BESEDOTVORJE: Marijerečan in Marijarečan in Rečan, Marijerečanka in Marijarečanka in Rečanka, Marijerečanov in Marijarečanov in Rečanov, Marijerečankin in Marijarečankin in Rečankin, marijereški in marijareški in reški
Medvedje Brdo
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Medvedjega Brda samostalniška zveza srednjega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Logatec
IZGOVOR: [medvédje bə̀rdo], rodilnik [medvédjega bə̀rda]
BESEDOTVORJE: Medvedjebrdec in Medvejbrdec in Medvejec, Medvedjebrdka in Medvejbrdka in Medvejka, Medvedjebrdčev in Medvejbrdčev in Medvejčev, Medvedjebrdkin in Medvejbrdkin in Medvejkin, medvedjebrdski in medvejbrdski in medvejski
Meljski Hrib
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Meljskega Hriba samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Maribor
IZGOVOR: [mélʼski hríp], rodilnik [mélʼskega hríba]
BESEDOTVORJE: Meljskohribčan, Meljskohribčanka, Meljskohribčanov, Meljskohribčankin, meljskohribski
PRIMERJAJ: Meljski hrib
Mislinjska Dobrava
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Mislinjske Dobrave samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Slovenj Gradec
IZGOVOR: [mislínʼska dóbrava], rodilnik [mislínʼske dóbrave]
BESEDOTVORJE: Mislinjskodobravčan in Dobravčan, Mislinjskodobravčanka in Dobravčanka, Mislinjskodobravčanov in Dobravčanov, Mislinjskodobravčankin in Dobravčankin, mislinjskodobravski in dobravski
Mojstrana
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Mojstrane samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Kranjska Gora
IZGOVOR: [mójstrana], rodilnik [mójstrane]
BESEDOTVORJE: Mojstrančan, Mojstrančanka, Mojstrančanov, Mojstrančankin, mojstranski
Mrzla Luža
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Mrzle Luže samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Trebnje
IZGOVOR: [mə̀rzla lúža], rodilnik [mə̀rzle lúže]
BESEDOTVORJE: Mrzlolužan, Mrzlolužanka, Mrzlolužanov, Mrzlolužankin, mrzloluški
Mrzla Planina
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Mrzle Planine samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Sevnica
IZGOVOR: [mə̀rzla planína], rodilnik [mə̀rzle planíne]
BESEDOTVORJE: Mrzloplaninčan in Mrzloplaninec, Mrzloplaninčanka in Mrzloplaninka, Mrzloplaninčanov in Mrzloplaninčev, Mrzloplaninčankin in Mrzloplaninkin, mrzloplaninski in planinski
Nemški Rovt
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Nemškega Rovta samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Bohinj
IZGOVOR: [némški rôu̯t], rodilnik [némškega rôu̯ta]
BESEDOTVORJE: Nemškorovtar in Rovtar, Nemškorovtarka in Rovtarka, Nemškorovtarjev in Rovtarjev, Nemškorovtarkin in Rovtarkin, nemškorovtski in rovtarski
Notranjski regijski park
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Notranjskega regijskega parka samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
regijski park v občini Cerknica
IZGOVOR: [nótran’ski régijski párk], rodilnik [nótran’skega régijskega párka]
PRIMERJAJ: notranjski
Novi Kot
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Novega Kota samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Loški Potok
IZGOVOR: [nôvi kót], rodilnik [nôvega kóta]
BESEDOTVORJE: Novokotčan in Novokotar, Novokotčanka in Novokotarka, Novokotčanov in Novokotarjev, Novokotčankin in Novokotarkin, novokoški in novokotarski
Novi Lazi
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Novih Lazov množinska samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Kočevje
IZGOVOR: [nôvi lázi], rodilnik [nôvih lázou̯]
BESEDOTVORJE: Novolazenc in Novolažčan, Novolazenka in Novolažčanka, Novolazenčev in Novolažčanov, Novolazenkin in Novolažčankin, novolaški in novolazarski in lazarski
PRIMERJAJ: Kočevar
Novi Pot
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Novega Pota samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Sodražica
IZGOVOR: [nôvi pót], rodilnik [nôvega póta]
BESEDOTVORJE: Novopotčan, Novopotčanka, Novopotčanov, Novopotčankin, novopoški
Otiški Vrh
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Otiškega Vrha samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Dravograd
IZGOVOR: [otíški və̀rh], rodilnik [otíškega və̀rha]
BESEDOTVORJE: Otiškovršan, Otiškovršanka, Otiškovršanov, Otiškovršankin, otiškovrški in otiški
Pekre
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Peker množinski samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Maribor
IZGOVOR: [pékre], rodilnik [pékər]
BESEDOTVORJE: Pekrčan, Pekrčanka, Pekrčanov, Pekrčankin, pekrski
Pesniški Dvor
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Pesniškega Dvora samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Pesnica
IZGOVOR: [pésniški dvór], rodilnik [pésniškega dvóra]
BESEDOTVORJE: Pesniškodvorčan, Pesniškodvorčanka, Pesniškodvorčanov, Pesniškodvorčankin, pesniškodvorski
PRIMERJAJ: Pesniški dvor
Plavški Rovt
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Plavškega Rovta samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Jesenice
IZGOVOR: [pláu̯ški rôu̯t], rodilnik [pláu̯škega rôu̯ta]
BESEDOTVORJE: Plavškorovtar in Rovtar, Plavškorovtarka in Rovtarka, Plavškorovtarjev in Rovtarjev, Plavškorovtarkin in Rovtarkin, plavškorovtarski in rovtarski
Podnanos
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Podnanosa samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Vipava
IZGOVOR: [podnános], rodilnik [podnánosa]
BESEDOTVORJE: Podnanoščan, Podnanoščanka, Podnanoščanov, Podnanoščankin, podnanoški
Polhov Gradec
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Polhovega Gradca samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Dobrova – Polhov Gradec
IZGOVOR: [pôu̯hou̯ grádəc], rodilnik [pôu̯hovega grátca]
BESEDOTVORJE: Polhograjčan, Polhograjčanka, Polhograjčanov, Polhograjčankin, polhograjski
Polžanska Gorca
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Polžanske Gorce samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Šmarje pri Jelšah
IZGOVOR: [pou̯žánska gôrca], rodilnik [pou̯žánske gôrce]
BESEDOTVORJE: Polžanskogorčan in Polžan, Polžanskogorčanka in Polžanka, Polžanskogorčanov in Polžanov, Polžanskogorčankin in Polžankin, polžanskogorški in polžanski
Prapetno Brdo
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Prapetnega Brda samostalniška zveza srednjega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Tolmin
IZGOVOR: [prápetno bə̀rdo], rodilnik [prápetnega bə̀rda]
BESEDOTVORJE: Prapetnobrdčan, Prapetnobrdčanka, Prapetnobrdčanov, Prapetnobrdčankin, prapetnobrdski
Praprotna Polica
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Praprotne Police samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Cerklje na Gorenjskem
IZGOVOR: [práprotna políca], rodilnik [práprotne políce]
BESEDOTVORJE: Praprotnopoličan in Poličan, Praprotnopoličanka in Poličanka, Praprotnopoličanov in Poličanov, Praprotnopoličankin in Poličankin, praprotnopoliški in poliški in poličanski
Predjama
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Predjame samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Postojna
IZGOVOR: [predjáma], rodilnik [predjáme]
BESEDOTVORJE: Predjamec, Predjamka, Predjamčev, Predjamkin, predjamski
Preški Vrh
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Preškega Vrha samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Ravne na Koroškem
IZGOVOR: [préški və̀rh], rodilnik [préškega və̀rha]
BESEDOTVORJE: Prežičan, Prežičanka, Prežičanov, Prežičankin, preškovrški in preški
Pšenična Polica
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Pšenične Police samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Cerklje na Gorenjskem
IZGOVOR: [pšeníčna políca], rodilnik [pšeníčne políce]
BESEDOTVORJE: Pšeničnopoličan in Poličan, Pšeničnopoličanka in Poličanka, Pšeničnopoličanov in Poličanov, Pšeničnopoličankin in Poličankin, pšeničnopoliški in poliški
Ptujska Cesta
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Ptujske Ceste samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Gornja Radgona
IZGOVOR: [ptújska césta], rodilnik [ptújske céste]
BESEDOTVORJE: Ptujskocestenčan tudi Cestenčan, Ptujskocestenčanka tudi Cestenčanka, Ptujskocestenčanov tudi Cestenčanov, Ptujskocestenčankin tudi Cestenčankin, ptujskocestenski tudi cestenski
PRIMERJAJ: Ptujska cesta
Pusti Gradec
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Pustega Gradca samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Črnomelj
IZGOVOR: [pústi grádəc], rodilnik [pústega grátca]
BESEDOTVORJE: Pustogradčan in Gradčan, Pustogradčanka in Gradčanka, Pustogradčanov in Gradčanov, Pustogradčankin in Gradčankin, pustograški tudi graški
Pusti Hrib
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Pustega Hriba samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Ribnica
IZGOVOR: [pústi hríp], rodilnik [pústega hríba]
BESEDOTVORJE: Pustohribčan in Pustohribec, Pustohribčanka in Pustohribka, Pustohribčanov in Pustohribčev, Pustohribčankin in Pustohribkin, pustohribski
Rakek
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Rakeka samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Cerknica
IZGOVOR: [rákək], rodilnik [rákeka] in [rákəka]
BESEDOTVORJE: Rakovčan tudi Rakovec, Rakovčanka tudi Rakovka, Rakovčanov tudi Rakovčev, Rakovčankin tudi Rakovkin, rakovški tudi rakovski
Rakitna
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Rakitne samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Brezovica
IZGOVOR: [rakítna], rodilnik [rakítne]
BESEDOTVORJE: Rakitenčan in Rakičan, Rakitenčanka in Rakičanka, Rakitenčanov in Rakičanov, Rakitenčankin in Rakičankin, rakitenski in rakiški in rakitniški
Rakova Steza
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Rakove Steze samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Vojnik
IZGOVOR: [rákova stə̀za], rodilnik [rákove stə̀ze]
BESEDOTVORJE: Rakovostežan in Rakovljan, Rakovostežanka in Rakovljanka, Rakovostežanov in Rakovljanov, Rakovostežankin in Rakovljankin, rakovosteški in rakovski
Rakov Škocjan
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
1 Rakovega Škocjana samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Cerknica
IZGOVOR: [rákou̯ škocján], rodilnik [rákovega škocjána]
BESEDOTVORJE: Škocjanec, Škocjanka, Škocjančev, Škocjankin, škocjanski
Rateče
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Rateč množinski samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Kranjska Gora
IZGOVOR: [ráteče], rodilnik [ráteč]
BESEDOTVORJE: Ratečan, Ratečanka, Ratečanov, Ratečankin, rateški
Rdeči Kal
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Rdečega Kala samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Trebnje
IZGOVOR: [ərdéči káu̯], rodilnik [ərdéčega kála]
BESEDOTVORJE: Rdečekalanec in Kalanec, Rdečekalanka in Kalanka, Rdečekalančev in Kalančev, Rdečekalankin in Kalankin, rdečekalski in kalanski
Retje nad Trbovljami
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Retja nad Trbovljami samostalniška zveza srednjega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Trbovlje
IZGOVOR: [rétje nat trbôu̯ljami], rodilnik [rétja nat trbôu̯ljami]
BESEDOTVORJE: Retjan, Retjanka, Retjanov, Retjankin, retjanski
Ribčev Laz
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Ribčevega Laza samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Bohinj
IZGOVOR: [rípčeu̯ làs], rodilnik [rípčevega láza]
BESEDOTVORJE: Ribčevolažan in Ribčar, Ribčevolažanka in Ribčarka, Ribčevolažanov in Ribčarjev, Ribčevolažankin in Ribčarkin, ribčevolaški in ribčarski
Rimske Toplice
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Rimskih Toplic množinska samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Laško
IZGOVOR: [rímske toplíce], rodilnik [rímskih toplíc]
BESEDOTVORJE: Rimskotopličan in Topličan in Rimljan, Rimskotopličanka in Topličanka in Rimljanka, Rimskotopličanov in Topličanov in Rimljanov, Rimskotopličankin in Topličankin in Rimljankin, rimskotopliški in topliški
Robanov Kot
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Robanovega Kota samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Solčava
IZGOVOR: [robánou̯ kót], rodilnik [robánovega kóta]
BESEDOTVORJE: Robanovokotčan, Robanovokotčanka, Robanovokotčanov, Robanovokotčankin, robanovokoški
PRIMERJAJ: Robanov kot
Robidni Breg
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Robidnega Brega samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Kanal
IZGOVOR: [robídni brék], rodilnik [robídnega bréga]
BESEDOTVORJE: Robidnobrežan, Robidnobrežanka, Robidnobrežanov, Robidnobrežankin, robidnobreški
Rožna Dolina
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Rožne Doline samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Nova Gorica
IZGOVOR: [róžna dolína], rodilnik [róžne dolíne]
BESEDOTVORJE: Rožnodolinčan in Rožnodolec, Rožnodolinčanka in Rožnodolka, Rožnodolinčanov in Rožnodolčev, Rožnodolinčankin in Rožnodolkin, rožnodolinski in rožnodolski
PRIMERJAJ: Rožna dolina
Savica
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
1 Savice samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Bohinj
IZGOVOR: [savíca], rodilnik [savíce]
BESEDOTVORJE: Savičan, Savičanka, Savičanov, Savičankin, saviški
Sečovlje
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Sečovelj množinski samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Piran
IZGOVOR: [sečôu̯lje], rodilnik [sečôvəlʼ]
BESEDOTVORJE: Sečovljan, Sečovljanka, Sečovljanov, Sečovljankin, sečoveljski
Senožeče
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Senožeč množinski samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Divača
IZGOVOR: [senožéče], rodilnik [senožéč]
BESEDOTVORJE: Senožečan, Senožečanka, Senožečanov, Senožečankin, senožeški
Slavski Laz
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Slavskega Laza samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Kostel
IZGOVOR: [sláu̯ski làs], rodilnik [sláu̯skega láza]
BESEDOTVORJE: Slavskolažan in Slavčan, Slavskolažanka in Slavčanka, Slavskolažanov in Slavčanov, Slavskolažankin in Slavčankin, slavskolaški
Soča
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
1 Soče samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Bovec
IZGOVOR: [sóča], rodilnik [sóče]
BESEDOTVORJE: Sočan, Sočanka, Sočanov, Sočankin, sočanski
Sotina
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Sotine samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Rogašovci
IZGOVOR: [sótina], rodilnik [sótine]
BESEDOTVORJE: Sotinčan, Sotinčanka, Sotinčanov, Sotinčankin, sotinski
Sovinja Peč
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Sovinje Peči samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Kamnik
IZGOVOR: [sovínja péč], rodilnik [sovínje pečí]
BESEDOTVORJE: Sovinjepečan in Sovinjčan, Sovinjepečanka in Sovinjčanka, Sovinjepečanov in Sovinjčanov, Sovinjepečankin in Sovinjčankin, sovinjepeški in sovinjski
Spodnji Jakobski Dol
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Spodnjega Jakobskega Dola samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Pesnica
IZGOVOR: [spódnji jákopski dól], rodilnik [spódnjega jákopskega dóla]
BESEDOTVORJE: Spodnjejakobskodolčan in Spodenjčan in Jakobčan, Spodnjejakobskodolčanka in Spodenjčanka in Jakobčanka, Spodnjejakobskodolčanov in Spodenjčanov in Jakobčanov, Spodnjejakobskodolčankin in Spodenjčankin in Jakobčankin, spodnjejakobskodolski in jakobski in jakobški
Spodnji Stari Grad
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Spodnjega Starega Grada tudi Spodnjega Starega Gradu samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Krško
IZGOVOR: [spódnji stári grát], rodilnik [spódnjega stárega gráda] tudi [spódnjega stárega gradú]
BESEDOTVORJE: Spodnjestarograjčan in Starograjčan in Spodnjegrajčan, Spodnjestarograjčanka in Starograjčanka in Spodnjegrajčanka, Spodnjestarograjčanov in Starograjčanov in Spodnjegrajčanov, Spodnjestarograjčankin in Starograjčankin in Spodnjegrajčankin, spodnjestarograjski in starograjski in spodnjegrajski
Srednja Bistrica
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Srednje Bistrice samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Črenšovci
IZGOVOR: [srédnja bístrica], rodilnik [srédnje bístrice]
BESEDOTVORJE: Srednjebistričan tudi Bistričan, Srednjebistričanka tudi Bistričanka, Srednjebistričanov tudi Bistričanov, Srednjebistričankin tudi Bistričankin, srednjebistriški in bistriški
Sremič
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Sremiča samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Krško
IZGOVOR: [srémič], rodilnik [srémiča]
BESEDOTVORJE: Sremičan, Sremičanka, Sremičanov, Sremičankin, sremiški
Stara Cesta
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Stare Ceste samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Ljutomer
IZGOVOR: [stára césta], rodilnik [stáre céste]
BESEDOTVORJE: Starocestnar, Starocestnarka, Starocestnarjev, Starocestnarkin, starocesten
PRIMERJAJ: Stara cesta
Stara Fužina
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Stare Fužine samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Bohinj
IZGOVOR: [stára fužína], rodilnik [stáre fužíne]
BESEDOTVORJE: Starofužinar in Fužinar, Starofužinarka in Fužinarka, Starofužinarjev in Fužinarjev, Starofužinarkin in Fužinarkin, starofužinski in fužinarski
Stari Dvor
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Starega Dvora samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Radenci
IZGOVOR: [stári dvór], rodilnik [stárega dvóra]
BESEDOTVORJE: Starodvorčan, Starodvorčanka, Starodvorčanov, Starodvorčankin, starodvorski
Stari Kot
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Starega Kota samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Loški Potok
IZGOVOR: [stári kót], rodilnik [stárega kóta]
BESEDOTVORJE: Starokotčan in Starokotar, Starokotčanka in Starokotarka, Starokotčanov in Starokotarjev, Starokotčankin in Starokotarkin, starokoški in starokotarski
Stari Trg
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Starega Trga samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Slovenj Gradec
IZGOVOR: [stári tə̀rk], rodilnik [stárega tə̀rga]
BESEDOTVORJE: Starotržan, Starotržanka, Starotržanov, Starotržankin, starotrški
PRIMERJAJ: Stari trg
Strmo Rebro
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Strmega Rebra samostalniška zveza srednjega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Krško
IZGOVOR: [stə̀rmo rêbro], rodilnik [stə̀rmega rêbra]
BESEDOTVORJE: Strmorebrčan in Rebrčan, Strmorebrčanka in Rebrčanka, Strmorebrčanov in Rebrčanov, Strmorebrčankin in Rebrčankin, strmorebrski in rebrski
Strunjan
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Strunjana samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Piran
IZGOVOR: [strunján], rodilnik [strunjána]
BESEDOTVORJE: Strunjančan, Strunjančanka, Strunjančanov, Strunjančankin, strunjanski
Sveta Planina
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Svete Planine samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Trbovlje
IZGOVOR: [svéta planína], rodilnik [svéte planíne]
BESEDOTVORJE: Svetoplaninec, Svetoplaninka, Svetoplaninčev, Svetoplaninkin, svetoplaninski
Sveti Florijan
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Svetega Florijana samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Rogaška Slatina
IZGOVOR: [svéti floriján] in [svéti florijàn], rodilnik [svétega florijána]
BESEDOTVORJE: Florijančan, Florijančanka, Florijančanov, Florijančankin, florijanski
Šavna Peč
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Šavne Peči samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Hrastnik
IZGOVOR: [šáu̯na péč], rodilnik [šáu̯ne pečí]
BESEDOTVORJE: Šavnopečan in Šavenčan, Šavnopečanka in Šavenčanka, Šavnopečanov in Šavenčanov, Šavnopečankin in Šavenčankin, šavnopeški in šavenski in šavenški
Šinkov Turn
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Šinkovega Turna samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Vodice
IZGOVOR: [šínkou̯ túrn] in [šínkou̯ túrǝn], rodilnik [šínkovega túrna]
BESEDOTVORJE: Šinkovoturnčan in Turnčan, Šinkovoturnčanka in Turnčanka, Šinkovoturnčanov in Turnčanov, Šinkovoturnčankin in Turnčankin, šinkovournski in turnski
Škocjan
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Škocjana samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Divača
IZGOVOR: [škôcjan], rodilnik [škocjána]
BESEDOTVORJE: Škocjanec, Škocjanka, Škocjančev, Škocjankin, škocjanski
škocjanski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
škocjanska škocjansko pridevnik
nanašajoč se na kraj v občini Divača
nanašajoč se na kraj v občini Koper
IZGOVOR: [škocjánski]
PRIMERJAJ: Škocjanski zatok, Škocjanske jame
Štangarske Poljane
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Štangarskih Poljan množinska samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Šmartno pri Litiji
IZGOVOR: [štángarske poljáne], rodilnik [štángarskih polján]
BESEDOTVORJE: Štangarskopoljanec in Poljanec in Štangarec, Štangarskopoljanka in Poljanka in Štangarka, Štangarskopoljančev in Poljančev in Štangarčev, Štangarskopoljankin in Poljankin in Štangarkin, štangarskopoljanski in poljanski
Tatre
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
1 Tater množinski samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Hrpelje – Kozina
IZGOVOR: [tátre], rodilnik [tátər]
BESEDOTVORJE: Tatrc, Tatrka, Tatrčev, Tatrkin, tatrski
Toško Čelo
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Toškega Čela samostalniška zveza srednjega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Ljubljana
IZGOVOR: [tóško čêlo], rodilnik [tóškega čêla]
BESEDOTVORJE: Toškočelčan, Toškočelčanka, Toškočelčanov, Toškočelčankin, toškočelski
Trnovo
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
1 Trnovega samostalnik srednjega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Nova Gorica
IZGOVOR: [tərnôvo], rodilnik [tərnôvega]
BESEDOTVORJE: Trnovec, Trnovka, Trnovčev, Trnovkin, trnovski
trnovski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
trnovska trnovsko pridevnik
nanašajoč se na kraj Trnovo v občini Nova Gorica
nanašajoč se na mestni del Ljubljane Trnovo
IZGOVOR: [tərnôu̯ski]
PRIMERJAJ: Trnovski gozd
Tunjice
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Tunjic množinski samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Kamnik
IZGOVOR: [túnjice], rodilnik [túnjic]
BESEDOTVORJE: Tunjičan, Tunjičanka, Tunjičanov, Tunjičankin, tunjiški
Tunjiška Mlaka
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Tunjiške Mlake samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Kamnik
IZGOVOR: [túnjiška mláka], rodilnik [túnjiške mláke]
BESEDOTVORJE: Tunjiškomlačan in Mlačan in Tunjičan, Tunjiškomlačanka in Mlačanka in Tunjičanka, Tunjiškomlačanov in Mlačanov in Tunjičanov, Tunjiškomlačankin in Mlačankin in Tunjičankin, tunjiškomlaški in mlaški
PRIMERJAJ: tunjiški
Turjak
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
1 Turjaka samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Velike Lašče
IZGOVOR: [turják], rodilnik [turjáka]
BESEDOTVORJE: Turjačan, Turjačanka, Turjačanov, Turjačankin, turjaški
Turjak
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
2 Turjaka samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
grad v občini Velike Lašče
IZGOVOR: [turják], rodilnik [turjáka]
PRIMERJAJ: Auersperški, Turjaški
Unec
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Unca samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Cerknica
IZGOVOR: [únǝc], rodilnik [únca]
BESEDOTVORJE: Unčan, Unčanka, Unčanov, Unčankin, unški
Večje Brdo
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Večjega Brda samostalniška zveza srednjega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Dobje
IZGOVOR: [véčje bə̀rdo], rodilnik [véčjega bə̀rda]
BESEDOTVORJE: Večjebrdčan, Večjebrdčanka, Večjebrdčanov, Večjebrdčankin, večjebrdski
Velika Dolina
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Velike Doline samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Brežice
IZGOVOR: [vélika dolína], rodilnik [vélike dolíne]
BESEDOTVORJE: Velikodolinčan in Dolinčan, Velikodolinčanka in Dolinčanka, Velikodolinčanov in Dolinčanov, Velikodolinčankin in Dolinčankin, velikodolinski in dolinski
Velika Planina
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Velike Planine samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Kamnik
IZGOVOR: [vélika planína], rodilnik [vélike planíne]
BESEDOTVORJE: Velikoplaninec, Velikoplaninka, Velikoplaninčev, Velikoplaninkin, velikoplaninski
PRIMERJAJ: Velika planina
Velike Poljane
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Velikih Poljan množinska samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Ribnica
IZGOVOR: [vélike poljáne], rodilnik [vélikih polján]
BESEDOTVORJE: Velikopoljanec in Poljanec, Velikopoljanka in Poljanka, Velikopoljančev in Poljančev, Velikopoljankin in Poljankin, velikopoljanski in poljanski
Veliki Kamen
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Velikega Kamna samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Krško
IZGOVOR: [véliki kámən], rodilnik [vélikega kámna]
BESEDOTVORJE: Velikokamenčan in Kamenčan, Velikokamenčanka in Kamenčanka, Velikokamenčanov in Kamenčanov, Velikokamenčankin in Kamenčankin, velikokamenski in kamenski
Veliki Otok
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Velikega Otoka samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Postojna
IZGOVOR: [véliki ôtok], rodilnik [vélikega otóka]
BESEDOTVORJE: Velikootočan in Otočan, Velikootočanka in Otočanka, Velikootočanov in Otočanov, Velikootočankin in Otočankin, velikootoški in otoški
Vipavski Križ
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Vipavskega Križa samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Ajdovščina
IZGOVOR: [vipáu̯ski kríš], rodilnik [vipáu̯skega kríža]
BESEDOTVORJE: Vipavskokrižan in Križan, Vipavskokrižanka in Križanka, Vipavskokrižanov in Križanov, Vipavskokrižankin in Križankin, vipavskokriški in kriški
PRIMERJAJ: vipavski
Višnja Gora
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Višnje Gore samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Ivančna Gorica
IZGOVOR: [víšnja gôra], rodilnik [víšnje gôre]
BESEDOTVORJE: Višnjegorčan in Višnjan, Višnjegorčanka in Višnjanka, Višnjegorčanov in Višnjanov, Višnjegorčankin in Višnjankin, višnjegorski in višnjanski in višenjski
Volčja Draga
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Volčje Drage samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Renče – Vogrsko
IZGOVOR: [vôu̯čja drága], rodilnik [vôu̯čje dráge]
BESEDOTVORJE: Volčjedražan, Volčjedražanka, Volčjedražanov, Volčjedražankin, volčjedraški
Volčja Jama
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Volčje Jame samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Šmartno pri Litiji
IZGOVOR: [vôu̯čja jáma], rodilnik [vôu̯čje jáme]
BESEDOTVORJE: Volčjejamar, Volčjejamarka, Volčjejamarjev, Volčjejamarkin, volčjejamarski
Vranja Peč
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Vranje Peči samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Kamnik
IZGOVOR: [u̯ránja péč], rodilnik [u̯ránje pečí] in [vránja péč], rodilnik [vránje pečí]
BESEDOTVORJE: Vranjepečan in Vranjec, Vranjepečanka in Vranjka, Vranjepečanov in Vranjčev, Vranjepečankin in Vranjkin, vranjepeški
V Zideh
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Zidov samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Lukovica
IZGOVOR: [u̯ zidéh], rodilnik [zidôu̯]
BESEDOTVORJE: Zidovec in Zidovčan, Zidovčanka, Zidovčev in Zidovčanov, Zidovčanka, zidovski
Zajčje Polje
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Zajčjega Polja samostalniška zveza srednjega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Kočevje
IZGOVOR: [zájčje pólje], rodilnik [zájčjega pólja]
BESEDOTVORJE: Zajčjepoljčan in Zajčar, Zajčjepoljčanka in Zajčarka, Zajčjepoljčanov in Zajčarjev, Zajčjepoljčankin in Zajčarkin, zajčjepoljski in zajčarski
Zali Breg
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Zalega Brega samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Brda
IZGOVOR: [záli brék], rodilnik [zálega bréga]
BESEDOTVORJE: Zalobrežan tudi Brežan, Zalobrežanka tudi Brežanka, Zalobrežanov tudi Brežanov, Zalobrežankin tudi Brežankin, zalobreški tudi breški
Zali Log
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Zalega Loga samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Železniki
IZGOVOR: [záli lók], rodilnik [zálega lóga]
BESEDOTVORJE: Zaloložan tudi Ložan, Zaloložanka tudi Ložanka, Zaloložanov tudi Ložanov, Zaloložankin tudi Ložankin, zalološki tudi loški
Zatrnik
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Zatrnika samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Gorje
IZGOVOR: [zatərník], rodilnik [zatərníka]
BESEDOTVORJE: Zatrničan, Zatrničanka, Zatrničanov, Zatrničankin, zatrniški
Zgornja Draga
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Zgornje Drage samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Ivančna Gorica
IZGOVOR: [zgórnja drága], rodilnik [zgórnje dráge]
BESEDOTVORJE: Zgornjedražan in Dražan, Zgornjedražanka in Dražanka, Zgornjedražanov in Dražanov, Zgornjedražankin in Dražankin, zgornjedraški in draški
Zgornje Fužine
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Zgornjih Fužin množinska samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Jezersko
IZGOVOR: [zgórnje fužíne], rodilnik [zgórnjih fužín]
BESEDOTVORJE: Zgornjefužinar, Zgornjefužinarka, Zgornjefužinarjev, Zgornjefužinarkin, zgornjefužinski
Zgornje Gradišče
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Zgornjega Gradišča samostalniška zveza srednjega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Šentilj
IZGOVOR: [zgórnje gradíšče], rodilnik [zgórnjega gradíšča]
BESEDOTVORJE: Zgornjegradiščan in Gradiščan, Zgornjegradiščanka in Gradiščanka, Zgornjegradiščanov in Gradiščanov, Zgornjegradiščankin in Gradiščankin, zgornjegradiški in gradiški
Zgornje Laze
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Zgornjih Laz množinska samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Gorje
IZGOVOR: [zgórnje láze], rodilnik [zgórnjih làs]
BESEDOTVORJE: Zgornjelažan, Zgornjelažanka, Zgornjelažanov, Zgornjelažankin, zgornjelaški
Zgornji Otok
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Zgornjega Otoka samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Radovljica
IZGOVOR: [zgórnji ôtok], rodilnik [zgórnjega otóka]
BESEDOTVORJE: Zgornjeotočan in Zgornji Otočan, Zgornjeotočanka in Zgornja Otočanka, Zgornjeotočanov, Zgornjeotočankin, zgornjeotoški in otoški
Zidani Most
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Zidanega Mosta tudi Zidanega Mostu samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Laško
IZGOVOR: [zídani móst], rodilnik [zídanega mósta] tudi [zídanega mostú]
BESEDOTVORJE: Zidanomoščan, Zidanomoščanka, Zidanomoščanov, Zidanomoščankin, zidanomoški
Žiče
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Žič množinski samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Slovenske Konjice
IZGOVOR: [žíče], rodilnik [žíč]
BESEDOTVORJE: Žičan, Žičanka, Žičanov, Žičankin, žiški
Županje Njive
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Županjih Njiv množinska samostalniška zveza ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
kraj v občini Kamnik
IZGOVOR: [župánje njíve], rodilnik [župánjih njíu̯]
BESEDOTVORJE: Županjenjivec in Županjan, Županjenjivka in Županjanka, Županjenjivčev in Županjanov, Županjenjivkin in Županjankin, županjenjivski in županjski

Slovenski pravopis

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

sociála -e [ija] ž, pojm. (ȃ) publ.: razvita ~ v občini socialna dejavnost; socialna pomoč; načela ~e socialnega zavarovanja; socialne varnosti
všólati -am dov. -an -ana; všólanje (ọ̑) šol. koga/kaj ~ otroke v drugem kraju |vpisati v šolo|; sosednje vasi ~ v osrednjo šolo v občini |vključiti|

Sinonimni slovar slovenskega jezika

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024

občàn -ána m
kdor stalno živi v občinipojmovnik
SINONIMI:
nar. občinar
GLEJ ŠE: dom, dom, dom

Slovar neglagolske vezljivosti

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

cóna-esamostalnik ženskega spola
  1. namembno območje, predel
    • cona v/na čem, kje
    • , cona za kaj/koga
    • , cona med čim, kje, kdaj
pláz-asamostalnik moškega spola
  1. gmota zemlje, snega, ki se odtrga od podlage in drsi navzdol
    • plaz česa
    • , plaz v/na/pri čem, kje
    • , plaz s česa, od kod
  2. ekspresivno velika dinamična količina česa
    • plaz česa
    • , plaz v čem, kje
položáj-asamostalnik moškega spola
  1. način namestitve
    • položaj koga/česa
    • , položaj za koga/kaj
    • , položaj za čim, kje
    • , položaj med kom/čim, kje, kdaj
  2. mesto v prostoru
    • položaj česa
    • , položaj za kaj
    • , položaj med kom/čim, kje, kdaj
  3. vloga v družbi, stroki
    • položaj koga/česa
    • , položaj za kaj
    • , položaj pri čem, kje
    • , položaj med kom/čim
  4. materialno in duševno stanje
    • položaj koga/česa
    • , položaj za koga/kaj
    • , položaj med kom/čim
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • položaj v/na
  • , položaj z/s
sistém-asamostalnik moškega spola
  1. skupina povezanih enot, pojavov
    • sistem česa/koga
    • , sistem za kaj
    • , sistem v/na čem, kje
    • , sistem pri čem/kom
  2. funkcionalna celota
    • sistem česa
    • , sistem za kaj
    • , sistem v/na čem, kje
    • , sistem pri čem/kom
  3. družbena ureditev
    • sistem česa
    • , sistem za koga/kaj
    • , sistem v/na čem, kje
    • , sistem pri čem/kom, kje
zaslúžen-žna -opridevnik
  1. priznan, vreden
    • kdo biti zaslužen na/v/pri čem, kje, kdaj
  2. potreben, pomemben
    • kdo/kaj biti zaslužen za kaj

Slovar slovenskih frazemov

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

dán Frazemi s sestavino dán:
bíti junák dnéva, bíti [razlíčen] kàkor nóč in dán, bíti [razlíčen] kot dán in nóč, bíti [razlíčen] kot nóč in dán, bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi], čŕn dán, čŕni dnévi, dán in nóč, dán odpŕtih vrát, dnévi odpŕtih vrát, dnévi so štéti kómu/čému, dóber dán, doživéti čŕn dán, gospódov dán, govoríti tjà v èn dán, govoríti tjà v trí dní, govorjênje tjà v trí dní, iméti dóber dán, iméti slàb dán, iméti [svój] čŕn dán, iméti svój dán, iméti vsák dán nedéljo, iskánje kóga/čésa z lučjó pri bélem dnévu, iskáti kóga/kàj z lučjó [pri bélem dnévu], iz dnéva v dán, jásno kot béli dán, junák dnéva, kàkor dán in nóč, [kàr] v trí dní, [kot da] je vsák dán nedélja [za kóga; kjé], kózji dnévi, léto in dán, ni vsák dán nedélja [za kóga; kjé[, nóč in dán, postáti junák dnéva, preživéti iz dnéva v dán, príti na dán, príti s právo bárvo na dán, razlikováti se kot dán in nóč, razlikováti se kot nóč in dán, svój žív(i) dán ne vídeti kóga/čésa, štéti dnéve, tjà v trí dní, [vsè] svôje žíve dní, zaglédati béli dán, živéti iz dnéva v dán, živéti tjà v èn dán, življênje iz dnéva v dán
kúfer Frazemi s sestavino kúfer:
iméti póln kúfer kóga/čésa, kúfre gôr, kúfre dôl
lépši Frazemi s sestavino lépši:
íti na lépše, odíti na lépše, odpeljáti se na lépše, odpráviti se na lépše, zaradi lépšega
števílka Frazemi s sestavino števílka:
bíti v rdéčih števílkah, čŕne števílke, končáti v rdéčih števílkah, rdéče števílke, v rdéčih števílkah, znájti se v rdéčih števílkah

NESSJ – Novi etimološki slovar slovenskega jezika

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

ardigata
kušon

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

dvanajstȋja, f. gospodarstvo dvanajsterih v občini, ker šteje občinski zbor dvanajst udov, Ljubušnje-Štrek. (Let.).
občàn, -ána, m. das Gemeindemitglied (kdor biva v občini), Levst. (Nauk), SlN.-C.

Pravni terminološki slovar

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

občínski podróbni prostórski načŕt -ega -ega -ega -a m
občínski svèt -ega svéta m
občínski svétnik -ega -a m

Urbanistični terminološki slovar

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

lokálna césta -e -e ž
občínska césta -e -e ž
urbanístični prográm -ega -a m

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Beseda »mučéle«

Alenka Glazer je uporabila v pesmi Muke besedo mučéle. Pozna kdo to besedo?

MUKE

Kaj se mučiš na mučélah. Svet je trd. Hodiš skrušen po mučélah, s svetom sprt. Streskaj misli. Muke iz tebe v prst potegne Špicov vrt.

  • Špicov vrt je ruško pokopališče.

Etimološka razlaga slovenskega toponima »Tičnica«

Zanima me podrobnejša etimološka razlaga slovenskega toponima Tičnica. Moje dosedanje poizvedovanje me je pripeljalo le do splošnejših razlag kot npr. ptičnica in podobno. Zanima me tudi ali obstoječi toponim torej kaže na poimenovanje takšnega toponima v mlajšem času oz. ga je moč časovno ožje umestiti.

Imena mestnih delov so nenaselbinska imena: »Zlato polje« ali »Zlato Polje« v Kranju?

Zanima me , kakšen je pravilen zapis: Zlato Polje ali Zlato polje. Včasih so bila tu dejansko le polja, danes pa je tudi naselje. Se ohrani starejši zapis ali je treba oboje pisati z veliko začetnico?

Ime prebivalcev in prebivalk Kočevja

Zanima me, kako se imenuje prebivalec Kočevja.

Izvor besede »Betanja«

Iščem po etimološkem slovarju slovenskih zemljepisnih imen in raznih drugih leksikonih, pa nikjer ne najdem etimološke razlage zemljepisnega imena Betanja (vas v Občini Divača). Zanima me ali je to ime možno izvajati iz svetopisemske Betanije ali ima morda kak drugi, bolj slovenski izvor.

Izvor besede »mošenica« in krajevnega imena »Za Mošenico«

Zanima nas etimološki izvor besede mošenica in krajevnega oz. ledinskega imena Za Mošenico, ki predstavlja manjši del ravninskega gozdnega območja našega krajinskega parka.

Izvor imen »Košiše«, »Masore«, »Jelični vrh«

Zanima me izvor imen Košiše, Masore in Jelični Vrh.
Izvor izraza »pangeljček«

Beseda pangeljček je najbrž arhaizem in izvira iz nemščine. Najdemo ga v domnevno Prešernovem verzu: Minca, Minca, učke imaš kot pangeljčke, žnabelce kot nageljčke, ziska pa sta povštrčka.

Ali obstaja kak Slovar arhaizmov? Je potreben?

Izvor priimka »Sadar«

Zanima me izvor priimka Sadar.
Izvor priimka »Sadar«

Zanima me izvor priimka Sadar.
Izvor priimka »Tršinar«

Ali lahko pojasnite izvor priimka Tršinar?

Izvor priimka »Zore«

Izvor priimka Zore
Izvor priimkov »Mesec« in »Šemrov«

Zanima me izvor in pomen priimkov Mesec in Šemrov. Prvi je pogost v hribih nad Vrhniko (Zaplana, Rovte, na Vrhniki, v Poljanski dolini, Kranj, Ljubljana) pa tudi v Zagrebu in okolici, kjer je ok. 300 oseb s tem priimkom. Za drugega smo odkrili, da se je v 17. stol. (prvi zapis ok. 1640, kmet na Medvedjem Brdu/Logatec) pisal Schamerl (a s preglasom), tudi Schemerl, a šele kasneje Schemr(o)u in Šemrov.

Izvor priimkov na -čki

Ali so priimki na -ski/-čki domačega izvora ali gre za migracije z juga?

Zanima me izvor priimkov Cukjati, Čar, Močnik, Osenar, Ševerkar, Štrajn, Zelenec.
Kako pisati »Zgornja in Spodnja Muta«?

Zanima me, kako pravilno pisati Z(z)gornja in S(s)podnja Muta. Sama še vedno vztrajam pri zapisu z malo, čeprav velika večina oboje piše z veliko začetnico. Tudi na spletni strani občine sem zasledila, da Zgodnjo in Spodnjo Muto navajajo kot samostojni naselji v občini, podobno kot npr. Gortino. Kako je torej prav? Najlepša hvala za odgovor.

Kako pišemo sestavino »selce« v krajevnih imenih?

Prosim Vas za pomoč v zvezi pravopisom lastnih krajevnih imen, konkretno GorenjeS/selce in DolenjeS/selce (naselji v občini Trebnje). Po veljavnem pravopisu so selce zapisane z malo začetnico, paragraf 70 celo eksplicitno navaja primer Dolenje selce. Po drugi strani pa »uradni« dokumenti navajajo:

  • Naselje Gorenje selce (s šifro 130 065) se slovnično popravi v Gorenje Selce (s šifro 130 065). 19. 6. 2015

Več v dokumentu: http://www.stat.si/dokument/5450/Pojasnila_o_spremembah_naselij.pdf

Tudi dejansko stanje na terenu (krajevne table) imajo veliko začetnico (povezava).

Kateri predlog uporabiti ob imenu Smolnik, »v« ali »na«?

Včasih se je naselje Smolnik imenovalo Zgornji in Spodnji Smolnik. Danes je to naselje v Občini Ruše, ki se razteza iz doline do vrha Pohorja. V korpusih najdemo včasih zapis na Smolnik, kot govorijo tudi domačini, včasih pa tudi v Smolnik. Ali je ločevanje med nekdanjim Zgornjim in Spodnjim Smolnikom v spodaj zapisanih primerih utemeljeno?

  • Med najpomembnejšimi dravskimi pristajališči je bilo tudi tisto v Smolniku pri izlivu Lobnice v Dravo.
  • Glažuto na Smolniku, pogovorno »staro glažuto«, je leta 1760 ustanovil steklarski mojster Hieronim Gürtler, potem ko je opustil tisto v nižini.

Ledinsko ime »Za Mošenico«

Zanima nas etimologija besede mošenica in krajevnega oz. ledinskega imena Za Mošenico, ki predstavlja manjši del ravninskega gozdnega območja Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib.

Naglaševanje imena »Prekmurje«

Na RTV Slovenija sem protestiral, ker novinarji naglašajo besedo Prekmurje na u in ne na e. Hladnokrvno so mi odgovorili, da tako zahteva norma vašega jezikovnega spleta Fran.

Ali ste kdaj gledali, na primer pogovor med Prekmurcem, gospodom Kučanom, in novinarko, na generalki proslave ob stoletnici priključitve Prekmurja k Sloveniji. Novinarka je naglaševala na u, g. Kučan pa vztrajno na e. Kdo je imel prav?.

Prosim, da mi takoj odgovorite, kdo je zakuhal to skropocalo? Prilagam še pesmico, ki jo je objavilo Delo.

Prekmurje po PrešernuAl ´prav Prékmurje ali Prekmúrje se naglaša, človek ob stoletnici se danes vpraša. Na u vesoljna Slovenija vztrajno naglašuje, domačinom pa to zveni resnično tuje, saj vsak Prékmurec dobro ve, da pravi je naglas na e. Morda bo treba let še sto, da to Slovencu jasno bo. Da pa prej prišel zadevi bo do dna, naj s prékmursko gibanico se posladka. Mag. Andrej Janc, Beltinci

O kraju »Kameno« – naglas, sklanjanje in tvorba prebivalskega imena

Pred kratkim smo se preselili v naselje Kameno (pri Šentjurju). Domačini izgovarjajo ime Kameno s poudarkom na prvem zlogu. Pravijo tudi: Grem na Kameno, On je na Kamenu ...

Zanimajo me vsi skloni in kako se imenuje prabivalec/prebivalka kraja.

Pisanje nekrajevnega imena »Novi svet« – z malo ali veliko začetnico?

Kako pisati nekrajevno ime Novi svet, ki v skladu z uličnim sistemom označuje del mestnega naselja Škofja Loka – "svet" z malo ali vendarle z veliko začetnico?

Poimenovanje krajev v SV Sloveniji s končnico -ci

Ali je mogoče racionalno razložiti, zakaj se tako veliko število krajev v Prekmurju in Prlekiji končuje na ci?

Prebivalci in prebivalke Krškega

Zanima me kako se imenujejo prebivalci in prebivalke Krškega. In kako vaščani, vaščanke vasi po imenu Krka?

Predlog »iz« ali »z/s« ob samostalniku, ki pomeni ustanovo (občina, agencija, center ...)

Kateri predlog uporabljati v naslednjih (in podobnih) primerih: z/iz Občine Kranjska Gora so sporočili..., iz/s Policijske uprave Kranj odgovarjajo ..., iz/z Agencije za plačilni promet sporočajo ..., iz/z NIJZ so sporočili ... Ali tudi tu velja na–z/s, v–iz?

Razlaga imena »Koromači - Boškarin«

Prosim za razlago imena naselja: KOROMAČI - BOŠKINI. Ali je del imena BOŠKINI povezano z voli boškarini?

Različnost pridevnikov »polhograjski« in »slovenjgraški«

Pridevnika sta izpeljana iz krajev Polhov Gradec in Slovenj Gradec. Oba kraja se končata z besedo Gradec. Zakaj se ta dva sestavna dela v pridevnikih razlikujeta (-grajski, -graški)?

Smučišče »Sella Nevea« – po slovensko »Na Žlebeh«

Ali je ustrezno, če smučišče na dvojezičnem področju v Italiji poimenujemo Sella Nevea? V resnici se imenuje Na Žlebeh ... Kako svetujete?

Stični in nestični vezaj med zemljepisnimi imeni

Že dolgo časa iščem odgovor na vprašanje, kateri vezaj (stični ali nestični) uporabiti v naslednjem primeru: Krajevna skupnost Krško-Leskovec (v pomenu Krško in Leskovec), podobno še Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož (Ptuj in Ormož). Vem, da se dvojno zemljepisno ime (npr. Šmarje - Sap) piše z nestičnim vezajem, prav tako se pregibljeta obe imeni. Moja primera pa sodita v skupino stvarnih lastnih imen. Menim, da pišemo takšne primere s stičnim vezajem, saj pišemo tudi npr. Ljutomersko-Ormoške gorice, Breznik-Ramovšev pravopis (SP, 2001, čl. 413). Se morda motim?

Velika začetnica v neprvih sestavinah stvarnih lastnih imen

Prosim, da odgovorite na naslednje vprašanje: je pravilno zapisati Madžarska samoupravna narodna skupnost Občine (ali občine) Lendava? Glede na to, da pišemo župan Občine Lendava, saj gre za stvarno lastno ime, bi po mojem morali pisati besedo 'občine' v prvem primeru tudi z veliko začetnico, kajne?

Terminološka svetovalnica

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.

Povzročitelj komunalnih odpadkov
Zanima me, kakšno je vaše mnenje o terminu povzročitelj komunalnih odpadkov , ki se pojavlja v slovenski okoljski zakonodaji. Angleški izraz, ki se uporablja v predpisih EU, je waste producer . Termin označuje osebo, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje komunalnih odpadkov.
Število zadetkov: 293